iflfj no K i ali ‘l nag* pritff 1#' BAS«; ste & fp? ;n jjj poSf ŠTEV. 51 lli i? i t# o# ih £10’ I# -a Našlo* — Addresi nova doba «U7 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio (Tel. lIEnderson 3889) (NEW; ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Bralstva, poštenost lu nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jedrna« more isto obdržati na častni višini. -M as Second Class Matter April 15th. 192G, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accejsijed for Mailing at Special Rate of Postage, Provided fur in Section 1103. Act of October 3d, ifilT Authorized March 13th, 1925. CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, DECEMBER 27TH 1933 — SREDA, 27. DECEMBRA 1933 VOL. IX. -is- LETNIK IX. IN DRUGE ^VENSKE VESTI uradno poslopje J. S. mio n V mestu Ely’ Minn>’ ii),,l,lec* kratkim dogotovlje-I. avn° tajništvo se je, se-CM°!e Pro3tore zadnje tri ’ tedna. Vsled te •i Hj Qv° nekoliko zadržano ozi-a ur?n° poslovanje glav-H4tVjl - za teden ali dva. 111 P°samezni člani naj sprfl Po54 't ’ (la vsaka selitev po- *fPijo5°<)^OVe zamu^e> in na-l 5rhiv Ce selitev opreme i0 davnega urada ne-, ‘a ržala redno poslova- se bo vr§iia L!Večer Prostorih popoldne hi? u o m a slovenskih , Denver ju, Colo.; vrši- zvečer. 111 zajčja večerja Lov-v Lorainu, Ohio. * in ,8® bo vršila v S. N. mi?M Pričela ob osmih Prit- ,2abava s plesom, ka-K,e, ‘ Slovenski dom v VuU' *■ Y. Hem igl'e “Hlapci” po Si h, ,društvu “Soča” v v r. Us^Va “Postonjska ja- ? Vvši]°nsburgu’ Pa- Igra ^ Dles - Minn., ki se Večer 13. januarja !Hca ?11 avditoriju. % K?,ruštva št. 53 JSKJ v o,llsu- N. Y„ ki se bo f 2? . 0venskem domu na (k nUarja- A *»> » ju %(,. Slovenske Narod-»>ie / Clev*ndu, O., ki St. p!°Store V S. N. Do cW11, ^Ve-> se bo vršil fos^orih v nedeljo Si °J dveh popoldne. \r * ^Atrau a,()t*ni Čitalnici v 1^ 11))'isr)l?leVGlandu> °- so _ e v podporo sle- .^,0. • Ribnica, št. 12, št. 128 SNPJ, VS11 Slovenke, št. j ’ ®5.oo. S\ . * ,V Je v 5tv ^UkmeStU Ely’ Minn-F&. ■ št. ; star 73 let, član ,iSikJ?j in št-.7 K' > 0leni. Je bil r0',en 'l Paka pri Crnom- ‘V 'h i Minnesoti sina °sepha ter hčer pri? •*. i% ^oVf>J Je 'ie dobil za kn-W° “The vSteij T ameriško-slo- ' Vi^a 1S Adamič’ i t v ?'naila ameriška l^ije 1 d ^ a Harper & 2- strani) aojs! Of!111 RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA PREDSEDNIK ROOSEVELT je v posebnem eksekutivnem odloku poveril vladnemu delavskemu odboru obširno oblast v posredovanju pri industrijalnih sporih. Obenem je s tem odlokom potrdil vse dosedanje ukrepe odbora. Ta predsednikov odlok bo posebne važnosti v slučajih Weirton Steel Co. in Budd Manufacturing Co., ki sta se direktno uprli odločitvam vladnega delavskega odbora, češ, da ta odbor nima moči vsiliti svojih odločitev. UN1JSKIM DELAVCEM se bo baje dajala prednost pri najemanju novih moči za civilna dela v državi Ohio, katera financira zvezna vlada. Le ako unije ne bodo preskrbele zahtevanih moči v teku 48 ur, se bo najemalo delavce iz seznama javnega zaposlovalnega urada. Od nekaterih strani pa se zanika točnost te vesti. jK 17 i s J,!!: ZVEZNA VLADA, ki je prevzela obrat naprav Muscle Shoals jeza v Tennessee dolini in bo proizvajala ceno električno silo za okrožje sedmih držav, bo potom posebne vladne korporacije prodajala tudi razne stroje in predmete, ki so potrebni za porabo električne energije. Visoke cene takih predmetov, katere bi lahko zahtevale privatne družbe, bi onemogočile poceni elektriko. •P.*qflgja,iakih. medmetov po federalni korporaciji bo za enkrat omejena na okrožje naprav v Tennessee dolini, pozneje pa se morda razširi na vso deželo. ZAUPANJE v zvezno poštno , hranilnico kot najbolj siguren finančni zavod v Zedinjenih državah raste z vsakim mesecem in ] letom. To dokazujejo rastoče vloge, ki so se posebno dvignile ‘ lani in začetkom letošnjega leta, ko je toliko bank propadlo ali “zamrznilo,” zvezna poštna hranilnica pa je poslovala točno in nepretrgano. V postni hranilnici ni noben vložnik izgubil niti centa in denar .je dvignil kadarkoli je želel. Leta 1930 so znašale i vloge v poštni hranilnici 160 mi-j ljjonov dolarjev, leta 1930 sol narasle na 190 milijonov, leta j 1931 na 469 milijonov, leta 1932 na 858 milijonov, letos pa znašajo vloge že 1,180 milijonov. JAVNA DELA, katera financira zvezna vlada, da se odpomo-re brezposelnosti, vključujejo tudi odpravo gnezdišč komarjev, ki i širijo malarijo. Taka dela se bodo izvršila v 15 državah. Denar, j izdan v to svrho, bo gotovo zelo pametno in koristno porabljen, j kajti finančna škoda, ki jo pov-1 zroča malarija v enem letu se ceni na 500 milijonov dolarjev. K temu pa je treba prišteti še trpljenje tisočerih žrtev malarije, j ------------------- PREISKAVA delavskih raz-1 mer na poljih trdega premoga je I bila priporočena Narodnemu delavskemu odboru po komisiji za! nabavo faktičnih podatkov. Ko-1 misija priporoča tudi, da se disciplinarno nastopi proti krivcem. Narodni delavski odbor iz-' javlja, da bo priporočilu posvetil takojšno pozornost. OMEJENO KOVANJE srebrnega denarja je dne 22. decembra avtoriziral predsednik Roosevelt. To naj bi predstavljalo nadaljni korak k denarni inflaciji. Nekateri sodijo, da bo (Dalje na 2. strani) ZASEDANJE KONGRESA VSE TAKO SE ZGODI Pet mesecev nismo nič slišali 0 zakonodajni panogi federalne vlade. Kd je kongres v zadnjem izrednem zasedanju podelil predsedniku tako oblast, kakršne še noben predsednik ni imel v mirovnem času, je bilo zasedanje zaključeno. Predsednik in njegovi svetovalci so imeli prosto pot, da upravljajo dalekosežne zakone brez vmešavanja kongresa. Odsotnost kongresa in okol-ščina, da vsaj ne do prav naj-zadnjega časa ni bilo slišati ni-kakih kritik proti vladi, je dala povod za. mnenje, ki se večkrat izraža v inozemstvu, češ da imamo v Združenih državah neko vrs'.o diktature. Kongres pride nazaj na delo cine 3. januarja, da spomni svet, da je zakonodajna panoga vlade Združenih držav še vedno tako močna, kot so jo ustanovitelji nameravali, ko so sklenili ustavno obliko Združenih držav, po kateri ima vlada troje neodvisnih panog: eksekutivno, zakonodajno in pravosodno, čim se kongres sestane, mora ostati na delu, dokler ne izvrši svojega programa. Predsednik nima, kakor v mnogih evropskih deželah, oblasti razpustiti kongres in napovedati nove volitve. Na drugi strani ima kongres mogočen vpliv na eksekutivo s tem, da ima pravico odrekati ali dovoliti kredite za stroške in odobriti pogodbe sklenjene od predsednika (to zadnjo oblast ima le senat). Kongres ima pravico pobeliti del fn?o.k oblasti, predsedniku, ali ima tudi pravico odvzeti to (blast. Ni razloga pričakovati resnih sporov med eksekutivo in kongresom v prihodnjem zasedanju. Volitve leta 1932 so jako znižale število republikanske manjšine. Izmed 435 članov nižje zbornice (House of Representatives) ,je le 120 republikancev. V senatu, ki ima 96 članov je }e 35 republikancev. S tem pa ni rečeno, da ne bo precejšnjih kritik glede delovanja maši ne rij, ustanovljenih vsled novih zakonov za gospodarsko preosnovo dežele. Vsled jako resne situacije za časa ustoličenja novega predsednika, ko je predsednik Roosevelt prevzel vodstvo dežele v kritični ! uri, je bilo tedaj slišati jako malo kritik proti vladi. S povratkom kongresa pa bo bržkone konec tega privoljevanja. Opozicija bo zopet dvignila svoj glas. Mnogo kritike bo seveda le strankarskega značaja, ali precejšen del opozicije utegne biti potreben, kajti je potreben za dosego dobrega programa. Ali NRA dela vse, kar je mogoče za oživljenje normalnega gospodarskega življenja? Ali NRA, ki je bila ustanovljena od kongresa le kot poskus za dve leti, naj ostane še nadalje ali naj konča, ali pa naj postane podlaga za stalno gospodarsko politiko Združenih držav? Ta problem mora rešiti kongres. Zdi se, da v prihodnjem 'zasedanju bomo zopet slišali za- 1 govornike starega gospodarske-j ga individualizma, ki je do sedaj prevladal, dvigajoče svoje glave I proti novi politiki, poosebljeni od | NRA, in ki pomenja neko vrsto socijalnega naziranja nad gospodarskimi silami dežele. Mnoge ,je republikancev, ki so pristaš I te zadnje tendence, ali ni nit: I malo število demokratov, ki sc I mnenja, da NRA se protivi ameriškim ustavnim načelom s svo-jim vmešavanjem v razmere mec delodajalci in delavci, regulaci (Dalje na 2. strani) K Stara prislovi«#; pravi, da na svetu je vse mogoče, in nenavadni dogodki, ki se pripetijo tu in tam, to potrjujejo^; Profesor M. F. Quyner na univerzi v Wisconsinij se bavi med drugim tudi s šttfffiranjem petelinov, ki ležejo jajca. Nenavadni petelini, ki ležejo/jajca, po profesorjevi izjavi -llocela sličijo svojim normalninStovarišem, le da imajo žlezo, k|j jim omogoča tvoritev jajc. V niiiogih slučajih so se iz takih Petrinji h jajc izlegli normalni piščanci. V Texasu je njti mož splezal na drevo in odžagaj; pri deblu vejo, na kateri je senel. Svojo pozabljivost je plačil s par zlomljenimi rebri. il Neki igralec golfa v državi Massachusetts je fjidaril kroglo tako, da je odleteli v bližnji potok, kjer je ubila cf$a funta težko postrv. V Virginiji je neki igralec golfa s kroglo:zbil letečega škrjanca in .je samo obžaloval, da plen ni bila jerebica. V Denverju se J| neka debela ženska pri kopanj« tako čudno zagozdila v kopali* banjo, da ni mogla ven. 'Na nje^o kričanje so prihitele sosede, ki pa ji tudi niso mogle pomagati; gele poklicani policaji in gasilci so jo rešili iz neprijetne■ mokri pasti. Neka deklica v Vilni na Poljskem je dobila pon čilo, da ji je v Chicagu umrl brat, ki ji je zapustil $350,000. Poročilo je vplivalo nanjo tako silne; da se je mrtva zgrudila na tl«, V Pennsylvaniji je neki mož obrezoval drevje. Pri tem poslu ga .je piknila čebela, česar se je tako ustrašil, da je skočil na tla in si poškodoval obe nogi. V New Jerseyu je skupina malih dečkov preiskovala stare avtomobile na dvorišču nekega starinarja. Pod sedežem starega Forda so dečki našli zvitek bankovcev, o katerih s o mislili, da so “stage money,” to je ponarejen denar, kakršnega rabijo igralci na odru. Ko so se naveličali igranja s tem denarjem, so bankovce zažgali. Iz nezgorelih koščekov bankovcev so drugi ljudje potem pronašli, da so bili pravi in so bili vredni okrog $500. V kleti neke restavracije v Vermontu je nastal ogenj in poklicani so bili gasilci. Ko so gasilci prišli, so pronašli, da je njihovo delo že opravljeno. Vročina od ognja je namreč stopila cevi sesalke za pivo in poplava piva je pogasila požar. -------o_------- DIVJI FURANI V nekako osemnajstih državah naše Unije se še zdaj najdejo divji purani. Tudi v Mehiki se še dobijo. Purani so večinoma pod državno zaščito in se jih ne sme pobijati. Pred prihodom belih naselnikov so živeli divji purani skoro povsod po sedanjih Zedinjenih državah, vse od canadske province Ontario do Mehike, in. so tvorili važno hrano za Indijance. Beli naselniki so iztrebili gozdo- !ve in goščave in tako oropali te lepe divje ptič.e naravnih bivališč in skrivališč. Domači purani izhajajo iz ameriških divjih puranov, toda zanimivo je, da so Španci zanesli deloma udomačene purane iz Amerike v Evropo in od tam so jih beli naselniki naših sedanjih Zedinjenih držav privedli nazaj v njihovo prvotno domovino. Dandanes gojijo purane na veliko posebno v naših jugo-zapadnih državah. Američani jih pohrustajo na leto približno dvajset milijonov. KAJ BOMO PILI Leto 1933 bo zapisano v zgodovini iz različnih vzrokov, in med temi vzroki se bo blestela tudi odprava neslavne prohibi-cijske vlade. Vsi trezno misleči ljudje soglašajo v tem, da je bila prohibicija grd madež v ameriški ustavi in v ameriškem življenju sploh. Vsi pa tudi pričakujemo, da se bo ta dežela po odpravi prohibicije polagoma streznila. Prepovedana reč je najbolj mikavna za vsakega normalnega človeka, posebno pa še za Američana. “Kaj boš pil?” je bilo v dobi pred prohibicijo navadno vprašanje, kadar so se prijatelji se-šli v gostilni, na veselici ali na pikniku. Takrat se je lahko izbiralo. Med prohibicijo je to prišlo iz mode oziroma se je iz-premenilo v poziv: “Come on, boš enega pil!” Pa je bilo treba piti, kar se je natočilo. Naši rojaki so se po večini držali vina. Polagoma pa se je marsikje začelo uveljavljati žganje, skuhano na skrivaj. To je bilo navadno premlado, premočno in včasi tudi naravnost strupeno. To je veljalo posebno za žganje, ki so ga producirali profesijonalni butlegarji za prodajo. Mnogo ljudi je tako žganje spravilo v bolnišnice in tudi pod grudo. Nekateri naši ljudje, ki so bili vajeni kuhe žganja še iz starega kraja, so si napravljali primeroma dobro žganje za lastno porabo iz grozdja in tropin, iz različnega sadja, iz rži in koruze. Ta tihotapska industrija bo skoro gotovo polagoma zaspala, posebno če bo mogoče brez neprilik kupiti dobro, staro legalno žganje po primerni ceni. Malokdo se bo hotel izpostavljati nevarnosti kazni za nedovoljeno kuhanje žganja, odjemalci pa pojdejo rajši tja. kjer se bodo lahko zanesli, da dobijo pošteno in zdravo pijačo. Že zdaj se^sliši, da pijančevanje pojenjuje, kar je razveseljivo. Prohibicija je silno povečala pijančevanje, odprava prohibicije pa bo narod polagoma dovedla do zmernosti. Prodaja opojnih pijač bo v bodoče pod državno kontrolo in tako bo omogočeno, da se bo dobila dobra in zdrava pijača za primerno ceno. V skladiščih te dežele je mnogo starega vina in starega žganja. Morebitnemu pomanjkanju pijače bodo ameriške pivovarne, disti-lerije in vinarne kmalu odpo-mogle. Poleg tega bodo razne dežele inozemstva uvažale svoja vina in likerje. Razen opojnih pijač ameriškega izdelka, bo možno v doglednem času dobiti vsaj v večjih mestih tudi razne “kapljice” iz inozemstva. Nekatere so bile znane v tej deželi že pred prohibicijo, nekatere pa se bodo morda uveljavile sedaj. Razne dežele imajo v tem oziru razne posebnosti. V Rusiji in baltiških deželah je znana “vodka,” to je žganje, napravljeno iz pšenice, ki je brezbarvno in vsebuje 67 procentov alkohola. žgana pijača Bližnjega Vzhoda se imenuje “mastic.” Napravljena je iz grozdnih tropin in iz nekega guma, ki se imenuje mastic. Japonska producira riževo žganje, imenovano “sake.” To rumenkasto žganje se napravlja iz riža in se uživa gorko iz malih čašic. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Zakonski načrt za obvezno telesno vzgojo mladine je bil v načelu in v podrobnostih sprejet v jugoslovanski senatni zbornici. Obvezna telesna vzgoja bo trajala do dvajsetega leta oziroma pri mladeničih do vstopa v vojaško službo. Med Jugoslavijo in Turčijo je bila podpisana pogodba o likvidaciji obojestranskih terjatev, da se na ta način pravično uredijo sporna vprašanja med obema državama. S tem bodo urejene vse terjatve Turčije in njenih državljanov v zvezi z izvedbo agrarne reforme in kolonizacije v Jugoslaviji, prav tako pa bodo urejene tudi terjatve Jugoslavije in njenih državljanov napram turški državi. Razlika med zneskoma skupnih terjatev na obeh straneh znaša 17 milijonov dinarjev v korist Turčije. Jugoslavija bo torej plačala Turčiji 17 milijonov dinarjev, in sicer 7 milijonov v blagu, ostalo pa v dveh letih amortiziranih bondih. V Ženevi je preminil, zadet od srčne kapi, delegat Jugoslavije pri Ligi narodov, dr. Ivan Perne. Pokojnik je zavzemal odlično mesto med jugoslovanskimi diplomati. Rojen je bil leta 1889 v Povij u nad Kranjem. VSAK PO SVOJE Sedemnajstletna ciganka Ra-dojka Marinkovičeva, ki je bila šele sedmi mesec v blagoslovljenem stanju, je nedavno na ulici v Beogradu predčasno porodila. Porod na ulici ni kaj nenavadnega. To se revnim materam, ki morajo do zadnjega opravljati težka dela, često zgodi. Tako je bilo tudi z revno Radojko iz predmestja Jatagan Mala. Nekaj nenavadnega pa je njeno novorojeno dete ženskega spola, ki se je rodilo z enim samim očesom, brez nosa ter s šestimi prsti na rokah. V medicini pravijo takemu primeru rinokefal. Ko je mati zagledala svoje dete, ga je pokrila in ga ni hotela nikomur pokazati, dokler je niso odvedli v domačo kolibo. Med cigani in drugimi prebivalci J a t a g a n a Male je nastalo silno razburjenje. Ciganke so vpile kar po ulici: “Svet bo propadel, rodilo se je strašno čudo!” — Nenavadni novorojenček je živel samo eno uro, mlado mater pa so odpre-mili v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da predčasni porod ne bo imel nobenih posledic. Radojka se je poročila, ko še ni bila stara niti 15 let, in tudi njen mož je šq tako mlad, da ga še niso klicali niti k naboru. Mlada zakonca imata poldrugo leto starega sinčka, ki pa je popolnoma zdrav in normalno razvit. Zdravnik, ki je pregledal mlado mater in novorojenčka, si je na vso moč prizadeval, da bi pomiril razburjeno jatagansko prebivalstvo, kar pa se mu ni posrečilo, ker je ljudstvo zaglobljeno v stari atavizem, da napoveduje rojstvo iznakaženega otroka na vsak način neko strašno in nenavadno nesrečo. “Drambuie” se imenuje zelo močno škotsko žganje. žgana pijača Turčije se ime-(Dalje na 2. strani) Nov zvočni film z Jadrana. Znani filmski igralec Jugoslo-ven Svetislav Petrovič je iz Prage prispel z avtomobilom v Novi Sad, kjer je napovedal nov jugoslovenski zvočni film, ki ga namerava izdelati z znanim odličnim pevcem Tino Pa-tiero. Film se bo imenova' “Simfonija sinjega Jadrana.” Za letos mi visi nad glavo samo še ena velika skrb, namreč kako napisati to kolono za zadnjo izdajo tega leta. V svrho boljših inspiracij sem si pravkar zapalil eno za božično darilo prejetih cigar, škatlja je lepa, glede kakovosti cigar pa ne morem za enkrat še nič reči. če so dobre, boste uganili iz vsebine te kolone, če so stare, plehke in plesnjive—pa tudi. * Rojak, ki je svoječasno bival v Pittsburghu, poroča iz Slovenije, da si tam lahko privošči imenitno zabavo tudi Američan, magari, če je že nekoliko v letih, samo da ima v žepih dovolj cvenka in da zna plesati moderne ameriške plese. Po mojem mnenju je jako priporočljivo, da si tukajšni fantje in možaki napolnijo listnice s stotaki in tisočaki, se naučijo modernih ameriških plesov, potem pa lepo tu ostanejoj * Iz New Yorka se pritožujejo, da se tam zdaj legalno prodaja po tri dolarje in več kvort žganja. ki je slabše kakovosti, kot žganje, ki so ga prodajali butlegarji. Newyorčanom res ni mogoče ustreči. Prej so se drli do hripavosti, da se mora prohibicija odpraviti, zdaj bi jo pa že radi nazaj. * Starokrajski listi poročajo, da so v Subotici zaprli tamkajšne-ga, poveljnika mestne policije, Prodanoviča, radi sleparij in ■dorab uradne avtoritete. Kaj pa so sploh mogli pričakovati od Prodanoviča! * Zvezdogledi na Mount Wilson observatoriju sodijo, da se bo v ozvezdju Byngus formirala nova zvezda. Poudarjajo pa, da bomo to za gotovo vedeli šele čez tri milijone let. Zapišite si datum na stenski koledar, da ne pozabite! * Brezdomci nikakor niso tako nesrečni ljudje, kakor se v splošnem sodi. V letu 1932 je bilo v Zedinjenih državah ubitih ali smrtno poškodovanih 29,000 oseb na njihovih domovih, avtomobilske nesreče na cestah pa so v istem času zahtevale 29,500 žrtev. Dom je torej skoraj tako nevaren kot cesta, kjer dirkajo avtomobili. t- Tiskarski škrati so hudobne zverine. Tudi v najbolj treznem in dostojnem listu včasi zmešajo črke, vrstice, dele člankov ali naslove tako, da ni za nikamor. Slavno občinstvo pa potem misli, da so se ga uredniki na-žehtali. Radoveden sem. kako so Ely-čani dne 15. decembra obsodili urednika lista “Ely Miner,” ki je imel štiri strani pravilno, štiri pa na glavo postavljene. Prohibicija je bila vendar že deset dni prej ukinjena! * V nekem nemškem listu je bilo nedavno priobčeno poročno naznanilo, tikajoče se enega izmed uredniškega osobja. Tiskarski škrat pa je pod lepo in svečano zloženo besedilo vtihotapil iz neke osmrtnice vrstico s pozivom: “Molite zanj,!” * Amerikanci so mojstri v oglaševanju, toda z Japonci se ne morejo meriti. Neka trgovina v O aki na Japonskem ima nad vrati sledeči napis: “Vstopite! Dobrodošli boste kol sončni žarek po deževnem dnevu. Vsak (Dalje na 2. strani) Jr “JVo'C’a "Doha ’ GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. baročnim za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-membere (1.50 Advertising rates on agreement VSAK PO SVOJE DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. IX. NO. 51 H koncu leta 1933 Leto 1933, ki bo v nekaj dneh prešlo v zgodovino, ni bilo navadno leto. V vseh državah sveta so se tekom lefa 1933 završile večje ali manjše gospodarske in družabne izpre-membe, toda največje izpremembe so se vršile in se še vrše v naši veliki republiki, v Zedinjenih državah. Te izpremembe so nam, ki živimo v tej deželi, najbližje, in to je glavni vzrok, da jih najbolj občutimo. Drugi vzrok za to je pa seveda obsežnost in v mnogih ozirih temeljitost teh izprememb. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da se je v tej deželi vršila in da se še vrši nekrvava revolucija. Kako daleč pojde ta revolucija in kakšna izboljšanja bo prinesla prebivalstvu dežele, danes še ne more nihče povedati. Revolucije, pa bile krvave ali nekrvave, se ne vršijo brez tehtnih vzrokov. Delno izjemo v tem'oziru bi morda lahko predstavljale revolucije, ki so se pred leti ponavljale v raznih republikah Centralne in Južne Amerike. Zdi se, da so dotične revolucije včasi povzročali nezadovoljni ali somopostavljeni generali, ki so se hoteli prikopati do vlade. Južnjaška kri je vroča in nemirna in med ljudskimi masami je bilo gotovo nekaj vzroka za nezadovoljnost, kar so znali revolucijonarni generali izrabiti. Vzrok za nekrvavo revolucijo, ki se sedaj vrši v tej deželi, je bil v strahovito zavoženem gospodarskem in finančnem sistemu privatnega kapitala. Ves ta gospodarski sistem je že več let drvel neprestano navzdol in se je letos začetkom marca komaj, komaj ubranil popolnega poloma. Ta končen krah je preprečila vlada, ki je v zadnjem.hipu vzela nezmožnim voznikom krmilo iz rok’. Nato so se začele graditi nove poti glede financ in splošnega narodnega gospodarstva. Vsaka revolucija zahteva žrtve in tako jih je zahtevala in jih še zahteva naša sedanja nekrvava revolucija. Nekatere žrtve se ne bodo nikdar več dvignile, nekatere rane ne bodo nikdar zaceljene, toda v splošnem se bo ohranilo in si opomoglo vse, kar je dobrega in življenja zmožnega, kar se bo moglo prilagoditi novim, izpremenjenim razmeram. Proces rekonstrukcije se vrši počasi, ker je mnogo razvalin na poti, ker včasi manjka jasnih načrtov, ker se tu in tam skuša ohraniti marsikaj, kar ni tega vredno, in ker mestoma manjka zmožnih voditeljev in dobrih delavcev. Marsikatero staro tradicijo je bilo treba že zavreči in nedvomno jim bodo še mnoge sledile. Vsekakor pa smemo trditi, da je napredek v pravi smeri ogromen. Že samo dejstvo, da se z najvišjega upravnega mesta v deželi priznava in poudarja, da je blagostanje ljudskih mas neprimerno večjega pomena, kot zbiranje privatnih profitov, je velikanska pridobitev za ljudstvo. To ne bo nikoli pozabljeno, javno lastništvo velikih podjetij se n e le priznava, ampak že deloma v praksi izvaja. To je začetek, nadaljevanje pa bo sledilo. Vsi vemo, da je v deželi še mnogo brezposelnih ljudi, ki živijo od javnih podpor, toda to število se je v zadnjih devetih mesecih znatno skrčilo. Ko se začnejo izvrševati na-daljni načrti javnih gradenj, katere se skuša kar mogoče pospešiti, bo to pomenilo zaposlitev nadaljnih milijonov brezposelnih ljudi, večji razmah industrije in oživljenje trgovine. Finančni sistem dežele je vsaj deloma stabiliziran. S pričetkom prihodnjega leta bodo vloge do gotove višine na določenih bančnih zavodih garantirane od vlade. Za enkrat to ni še ogromna pridobitev, ker bi se bil finančni sistem gotovo lahko bolj radikalno izboljšal, toda začetek v pravi smeri je tu. Pozabiti ne smemo določitve minimalnih plač, ki sicer v večini slučajev še ne zadošča življenjskim potrebam in ki je za nekatere delavce sploh neugodna, toda za najnižje plačane in najbolj izkoriščane delavce in delavke pomeni znatno pridobitev. Tudi določitev skrajšanja delovnega časa je ve-iikega pomena, dasi se zdi, da bodo še nadaljna skrajšanja potrebna. Dalje je bilo odpravljeno otroško delo in je bila delavcem zajamčena pravica organiziranja v lastnih unijah. To so vsekakor silno važne pridobitve za delavce. V splošnem lahko trdimo, da so se razmere tekom devetih mesecih tega leta obrnile znatno na bolje in nadaljne izboljšave so na vidiku. Prestali smo najbolj obupne dneve najtemnejše krize in se polagoma vračamo proti soncu lepših dni. Krizo so zelo odlično prestale tudi naše podporne organizacije, med njimi posebno J. S. K. Jednota, kar nam dokazuje, da so zgrajene na zdravi podlagi in da so dobro upravljane. Sončna pot je dosegla naj nižjo točko na nebu in v bodoče se nam obetajo daljši, gorkejši in prijetnejši dnevi. Z upravičenim upanjem tudi lahko pričakujemo ob koncu tega leta povratka boljših časov za naše narodno gospodarstvo in s tem tudi za naše podporne organizacije, ki so de! istega. Pozdravljeno sonce lepših dni! (Nadaljevanje s 1. strani.) naš uslužbenec je tako prijazen kot oče, ko išče ženinov za svoje hčere brez dot. Blago dostavljamo na domove odjemalcev s hitrostjo topovskega strela. Pravkar smo prejeli zalogo najfinejšega jesiha. Ta jesih je hujši kot jezik najbolj zlobne tašče. Vstopite!” * V dobrih starih časih so bili ljudje posebno iznajdljivi v načinih kaznovanja raznih prestopkov. Bolj ali manj zakrknjenega “zločinca” so, na primer, vtaknili v velik sod tako, da mu je zgoraj glava ven molela, spodaj pa nogi. V takem sramotilnem sodu je potem moral paradirati po mestu. Na sod pa so z živimi barvami naslikali njegove pregrehe: kako je po lestvi lazil klicat svojo ljubico; kako jo je na skrivaj poljuboval; kako je kradel tuje sadje; kako se je s pijačo nalival; kako se je pretepal; kako ie v cerkvi dremal itd. Ljudje, ki v tistih časih niso znali čitati, so iz slik uganili vse vragolije obsojenca. če bi bile dandanes take kazni v navadi, ej, kakšne množice sodov bi se valile po cestah ! In kakšni sodi bi morali biti, da bi lahko na nje naslikali vse naše pregrehe! RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA Menda je malo ljudi v tej prostrani deželi, ki bi v. kateremkoli listu prečitali vse, kar je priobčenega. Jaz si vsak dan sproti kupim jutranji ali večerni list, toda prečitam le gotove članke in gotove kolone, drugo pa preskočim. Borznih poročil navadno ne čitam, športna zelo malo, poročil o visoki “society” in o modi pa sploh ne; dalje tudi ne čitam novic o obešanju hudodelcev, o pogrebih, o porokah in o drugih takih žalostnih dogodkih. Vsekakor 'je( čitanje, boljša nabava za svobodo ljubeče državljane, kot marsikatero tako-zyano razvedrilo. Na banketu, na primer, moraš poslušati vse govorance, od najboljših do najbolj otrobovskih, če nečeš, da bi bil prištet med neolikan-ce. če z večjo družbo poslušaš radio, moraš se zadovoljiti s programom, ki ugaja večini. Ako pa večja skupina ljudi či-ta, bodisi v čitalnici ali v domačem wigwamu, si vsak posameznik poišče v listu ali knjigi tisto, kar je po njegovem okusu, in tako se zabava “vsak po svoje.” * Vsaka trgovina ali gostilna ie postavljena tako, da se gre lahko mimo, vsak voz je izdelan tako, da se lahko za njim teče, in vsaka kolona v tem listu je prikrojena tako, da jo lahko preskoči vsak, četudi ima kurje oči na stopalih in revmatizem v kolenih. Torej, kdor ni maral te kolone, pa jo je vse eno čital, naj kar sam sebi pripiše, kot se poudarja v tistih lepih dopisih o suspendacijah. Sicer je pa vsake reči enkrat konec in tako bo v kratkem tudi te kolone konec za letos. Samo toliko še potrpite, da vam vsem skupaj voščim srečno novo leto! A. J. T. o------------- POLKOVNIKI V KENTUCKY JU Država Kentucky ima več polkovnikov (colonels) kot je vseh mož državne milice. Naziv polkovnik je tam seveda samo časten in se ne daje samo odraslim moškim, ampak tudi ženskam in otrokom. o------------ LUNE PLANETOV Planeti našega osončja imajo različno število lun. Naša zemlja ima samo eno luno, Jupiter ima štiri velike in pet malih lun, Saturn jih ima deset, Mars pa samo dve. Mnogo lun raznih planetov je nedvomno še neodkritih. (Dalje na 2. strani) Brothers v New Yorku. “Book-of-the-Month-Club,” n a j v e č ji ameriški književni klub, je izmed skoro 1,000 predloženih novih knjig izbral gori omenjeno Adamičevo knjigo kot najboljšo, in to soglasno. Literarni sodniki kluba so: Dr. Henry Seidel Canby, William Allen White, Heywood Broun, Christopher Morley in Dorothy Canfield. Knjiga bo izšla 1. februarja in bo nad 55,000 iztisov iste takoj razposlanih naročnikom, med katerimi je mnogo najodličnejših in najvplivnejših Američanov. Knjiga, ki jo izbere ta književni klub za svoje naročnike, dobi skoro vselej velik književni trg in založništvo pričakuje, da se bo nadaljnih 20,000 do 50,000 iztisov te Adamičeve knjige razprodalo že v prvi polovici prihodnjega leta. Knjiga “The Native’s Return” bo izšla tudi v Angliji in so že storjeni koraki, da se jo prevede v tudi v ruski, francoski, češki in španski jezik. * Petindvajset let službovanja kot glavni tajnik K. S. K. Jednote bo 31. decembra 1933 zaključil Mr. Joseph Zalar v Jo-lietu, Tli. To je nedvomno edini primer med jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki, namreč, da je glavni tajnik katere dovršil četrt stoletja nepretrganega službovanja. Mr. Zalarju, ki je tudi član JSKJ, želi uredništvo Nove Dobe vsaj še 25 nadaljnih let tako uspešnega delovanja za bratsko K. S. K. Jednoto. —o------------- (Nadaljevanje s 1. strani.) to odvrnilo preveliko inflacijo, ki bi jo sicer kongres zahteval v januarskem zasedanju. Kongresniki, ki zastopajo države, katere producirajo srebro, so vsled predsednikovega odloka vzradoščeni. PO DVAJSETIH LETIH je zopet izpregledala Mrs. Mabel Naylor v Green Bayu, Wis. Deklica je oslepela v svojem sedmem letu, ko ji je mrena prera-la in izolirala optični živec desnega očesa, nakar je oslepela še na levo oko. Zdravniki so zatrjevali, da ni nobenega upanja, da bi mlada žena, ki se je omožila, ko je bila še slepa, še kdaj vide la. Njen mož, ki je navaden tovarniški delavec, pa ni odnehal in je neprestano iskal zanjo zdravniške pomoči. Nedavno je dr. Fuller izvršil operacijo na očeh oslepele žene in operacija je bila uspešna. Mlada žena je po uspeli operaciji prvič videla svojega moža in svoji dve mali hčer-ki in po dolgih letih sonce in lepoto sveta. Vsa družina je neizrečeno srečna. Jugoslovanska Katoliška Jednota v II;, Minnesota GLAVNI ODBOR a) Izvrševala! odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. .]and,® Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cieve Tajnik: ANTON ZBAŠNIK. Ely, Minn. , Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. »,r2li Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 818 Chestnut St., P'ttebu« • Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC. 6117 St. Cleveland, O. hi Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE. 1735 E. 33rd St.. Lorain, O. d fl. % „ 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveia« • we 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh* p 6(1], 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., ^ ju * 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL. Ely, Minn. C(1 ------------------------------------------------------------ J" With GLAVNI POROTNT ODBOR: Q hr }< Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton- • u > 1. porotnik: JOHN SCIIUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver. ' t 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn. 'Of 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely. Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa. > >, 6(1 —— J*ext Jednotino oradno glasilo: °Rlin NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland^O^^i \ ^ ZDRUŽEVALNI ODBOR: 0 Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, J* 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.,St^ 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.L :'oce tj Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl.. 1 rdajrs i 1 ■■ 1 1 Ul ... ■ Vse Btvari, tikajoč« b« uradnih gadov, naj b« po&iljajo na if ta ^ denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožba in PloV Blovi na predsednika porotnega odbora. Pro&nje za sprejem novih ci trj,ot y zn r.viftanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj b« poSilj»3° zdravnika. ^ Dopisi, drufitvena naznanila, oplaši, naročnina nečlanov in >. bIovov naj se po&iljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Av«.» JuKoslovansfca Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugo*0jirn varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore 8 jj4j, in ^ Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v An1 pK* , hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega drui'tv ple*%i ^l^v piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani b«: sPrJ^jr ioifo neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. f hko v tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo l»n Jw. akem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. ‘Ifcg NA NEKI SEJI republikanskih voditeljev, ki se je vršila nedavno v Washingtonu, je bilo povedano, da bivši predsednik Hoover pod nobenim pogojem ne misli biti predsedniški kandidat letu 1936. Temu poročilu menda vsa ameriška javnost brez pridržka veruje. KAJ BOMO PILI? (Nadaljevanje iz 1. strani) nuje “arrack.” .Napravljena je iz dateljnov/ in sadja kokosove palme. Iz Normandije v Franciji pri haja “calvad’6s,” to je žganje, napravljeno iz ‘jabolk. Precej znana je “s 1 i v o v i c a’ ali slivovka iz Bosne, Hercegovine in iz Srbije. Slovenska slivovka za inozemsko trgovino ne pride dosti y poštev. Za domačo porabo se v Sloveniji izdeluje poleg slivovke tudi tropinovec ali drožnik. pa, tudi žganje, izdelano iz bezga, borovnic, hrušek, čre-šenj in brinja. “Kranjski brinjevec” ima nekoliko ugleda tudi v inozemstvu. “Kola cocktail” ima domovinsko pravico v republiki Peru. Izdeluje se iz rastline “kola” in ne vsebuje nikakega alkohola, ven dar ima neke vrste “kik.” V Alzaciji in Loreni izdelujejo “Kirschwasser” iz črešenj in sliv. Iz pelina izdelujejo na Francoskem “absint” (absinthe), ki pa je tako nevarna pijača, da se v Franciji no sme prodajati nerazredčena; ta pijača se izdeluje le za eksport. Iz Italije prihaja “strega,” to ie zlatorumeno žganje, izdelano iz oranž. Iz Mehike!' in Centralne Amerike prihajajo “tequila,” “pul que” in “aguardiente.” Prvi dve žgani pijači se izdelujeta iz kaktusov in agav ali stoletnih rož, aguardiente Pa 1Z sladkornega trsa. POGOZDOyALNA ARMADA Ameriška pogozdovalna armada, znana Poc* imenom Civilian Conservation Corps, ki zaposluje mlada, brezposelne moške, šteje 325,000 mož. To število se bo zvišalo na pol milijona in morda celo na milijon mož. PRE BI V ALSTVO SV ETA Mednarodni statistični inštitut Lige nabodov ceni prebivalstvo sveta na nekaj \eč kot dva tisoč milijonov oseb. Prebivalstvo sveta se vsako leto poveča za približno 30 milijonov. s;i> Premoženje znaša nad $1,500,000.00. Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000% eX] ate iou orii DESETDNEVNO premirje je ilo doseženo med republikama Bolivia in Paraguay, ki se bojujeta za ozemlje Gran Chaco že skoro dve leti. Ta vojna je zahtevala že 12,000 mrtvih in na desettisoče ranjenih. Republiki Bolivia in Paraguay sta baje pripravljeni sprejeti odločitev svetovnega , razsodišča v Hague. V Tlfifeffl je umri Dalai La, ma, ki je bil vrhovni verski poglavar ali nekak “papež” za milijone budhističnih vernikov v Aziji. Poznavalci razmer sodijo, da se iz tega dogodka lahko izcimi velika verska vojna v notranji Aziji. IZ NEMČIJE poročajo, da bodo v kratkem sterilizirali okrog 100,000 moških in ženskih oseb. To se bo izvršilo na podlagi novega nazijskega zakona za pre-prečenje potomstva slaboumnih in drugače manjvrednih ljudi. Skupni stroški masne sterilizacije so preračunjeni na 11 milijonov mark ali $5,264,000. NA CUBI so se obnovili nemiri. Iz raznih krajev se poroča o streljanju in eksplozijah bomb. Trije člani predsednikovega kabineta so resignirali. za opojne pijače bodo določene po posebnem centralnem odboru in bodo e n a k e za vso državo Ohio. Licence za prodajo opojnih pijač (ki vsebujejo nad 11'/ alkohola) na drobno, to je na kozarce, bodo zamogli dobiti hoteli, restavracije in klubi. Licenca za nočne klube bo stala §1,000.00, za hotele in restavracije pa po $400.00. Tozadevne licence bodo izdane šele v dveh ali treh tednih. Za čas 60 dni, ki se po potrebi še raztegne, imajo pravico prodajati opojne pijače, vsebujoče nad 17'< alkohola, lekarne. Prodajati smejo pijačo le v zaprtih steklenicah. Ta začasen monopol za prodajo opojnih pijač je bil dovoljen lekarnam zato, ker sistem državnih trgovin za prodajo opojnih pijač ne bo mogel biti urejen pred pretekom dveh mesecev. Država Ohio, kjer je tekla zibel Antisaloonske lige in kjer so suhači še pred par leti tako nesramno teptali- v ustavi za-jemčene svobodščine državljanov, kot v malokateri drugi državi, je končno legalno odpravila prohibicijo. Med več kot c°nfi 0||. ZASEDANJE KO^IC str^’J 6 1 (Nadallevanje lz, 1' jo delavnih ur in oti< • Tudi delo AAA (AfL .. ’ Adjustment Admin'^1^^,* odgovarja delovanj11 ; l»t0 ’ ?e tiče poljedelstva, 1)0 ^ ljeno kritiki in preisk°V ' strani kongresa, žlast1 ^ tožb zapadnih farma’ J vsled višjih industrij. še na slabšem kot so In tu bo zahteva; da - \ jn’ft* rabi svojo oblast v P11 Prejšnje zasedanje po(T'iave ki ss je sešlo ob s^01^ f j1 bg] paralizi gospodfli's^e^,‘ .jji %Ce lija, je podelilo Pred‘sCC ^ t gočno oblast nad ,adb življenjem, kontrolo 1 ^ .tri j o, poljedelstvo^' stvom in kreditom- j ^ biljone za odpomoč P10 * of slenosti. Meseca .iaxiua ■ .^ Ijjg kongres zahteval nat**11 it od uprave in odred'* 11 ^ ( ^ nje oziroma sprem^1 f ’ vladne gospod^ % - FLIS. TROPSKI Pred milijoni 1^ ^ zapadnem delu seC'a!0p?H‘) hth njenih držav bu.in' ' , J? \ dovi, katerih okam0'1, ^ nes najdejo v zeWs V tistih časih je bi*o m podnebje vlažno i" . e j*4ij lagoma je podne ■ hladnejše in bo}j._sW $ f, Sl ni tropski gozdovi h tytfj k umikati proti ji'#11' ^ ’ še najdejo v džunfe' “ ^ $ ne Amerike, poseb*10 ^ ki Venezueli dreves|l po1 rastline, ki so onim, kakršne so v ^ sih rastle v zapadn^ / TJ}\ t ii din jenih držav. ./ ih dreves, ti „ vala v zapadni SeU' ki, imata bližnje ■’ fi5,^ džunglah Venezue*e ,^ iy| E. Dorf s princeto^ J ze trdi, da rastlin*5 j A J stvo Venezuele P1^ no kaže, kakšen jc jc| S' lijoni let zapadni Amerike. v — o pogozw° ; v, Tj Uničevanju S°z^°^o' nih državah je |(i ^ slediti pogozdoval'.!0’vj|»' zadnja leta lepo ’‘^l’j" darski department' '^9 žav so lani razdeli*1 ^ jonov mladih dre'es tev. ‘icat ii*1 Nc vsl^i I VOJ ke. CIKLON, ki je dne 20. decembra divjal preko južnega dela Indije, je usmrtil nad 350 oseb. PROHIBICIJA je bila končno legalno pokopana tudi v državi Ohio, ko je governer White dne 23. decembra podpisal takozva-no Mosier-Lawrence postavo, tikajočo se kontrole opojnih pijač. Državna legislatura se je prepirala polnih 12 dni glede določb te postave. Dokler ni bila ta nova postava sprejeta, je veljala v državi Ohio glede opojnih pijač še stara prohibi-cijska državna postava. Upoštevana seveda ni bila. Nova postava, ki je končno legalno odpravila prohibicijo, je stopila v veljavo, kakor hitro jo je governer podpisal. Najvažnejša določba postave /!i kontrolo opojnih pijač je, da bo država sama v lastnih trgovinah prodajala opojne pijače, ki vsebujejo nad 17 procentov alkohola. V teh lokalih pa se bo prodajala pijača le v zaprtih in zavitih steklenicah. Na vsako galono likerja bo naloženo $1.00 državnega davka. Cene 50 tisoči Slovencev, ki bivajo v državi Ohio, gotovo ni bilo niti enega, ki bi bil potočil solzo ob priliki končno veljavnega pogreba državne prohibicije. NA JAPONSKEM je dne 23. decembra zavladalo veliko veselje, ko je bil cesarski dvojici rojen prvi sin, ki je določen za prestolonaslednika. Cesar Hi-rohito se je s sedanjo cesarico Nagaku poročil leta 1924. Od takrat so se jima narodile štiri deklice, od katerih živijo tri. Imena princezinj so: Atsuka •Jori, Kazuko Taka in Šireko Teru. Ime za sina-prestolona-slednika bo določeno šele po enem tednu. NAJVECJA ŽELEZNIŠKA nesreča v zgodovini Francije se je pripetila v noči pretekle sobote, to je 23. decembra. Okrog 200 oseb je bilo ubitih in okrog 300 ranjenih, ko je Pariz-Strass-burg ekspresni vlak z vso silo zavozil v zadnji del osebnega vlaka pri postaji Pomponne, kakšnih 20 milj izven Pariza. Večina ponesrečenih potnikov je bila na poti domov za božične praznike. Nesreča se je zgodila baje vsled nepravilnega delovanja signalov. Pok St. K K Jo \ ;b, * jr ** P* llet, it [et. CURRENT thought (Looking Back ►td J6 enter upon the threshold of a new year. Re-ljte(| 6s’ Aspired ambitions, confident expectations, and |ii8;VitjiacconiPlishrnents will again find their way into our k, J firm resolution to improve our ways of living for I°fs^perience teaches us something new. Let it be in the \k] s’ *n the execution of our daily tasks, in the pursuit fyseviSe’ *n the realm of entertainment, our conscious self tojjji nds a guiding finger either to admonish us in our Mastf8 °r encourage us in our accomplishments. ^ate • eW days eac*1 year our daily efforts to improve No;f° a recapitulation of all of our endeavors. We l^v.; Wake a yearly summary report to ourselves, t(ice 8 *tems of particular significance. days, 6 Solutions that are so popular the last three or !fienCe re each new year. Always seeking to profit by lp|0y firmly resolve to overcome our deficiencies and 1T1°i’e time and effort to improve our better qualities. ^ of historical significance. With the w*jS Sic (j 6 new administration at Washington, D. C., the oriu presaion reached its climax in the form of the bank i8rjge Glared during the first part of March. Con-, °^ Unemployment, increase in the ranks of people trie, Parity, quibbling of the so-called captains of c°hfr fina]ly f°und themselves on the same plane. All T#lvllo^edTed WitH the Same problem- ^ifold neW deah w*th its National Recovery Act and vle c°des to regulate production of machinery, growing ^gii'T^o^oJ.0^110^8. wages of labor. Digging into the roots of ric# N a >c.nis confronting the nation the new deal has per-jtioi’'1 a|°r °Peration on its patient, the American people. tr4' i°r>s have and will continue to occur in the patient, '’j W A _ \ir °nu-. confident, will be given the proper treatment foip „ Se *he American people back to a state of healthv °ndition. !0Uth 1 *933 is of particular significance to members of '■^vonic Catholic Union. Beginning with Jan. 1, **°licy l0n ‘nto effect an important change in its gen-*t in made possible by the acts of the 1932 convention Ind- pof , ec* reserves on monthly assessments paid by mem-ji( ^ befief6en made possible through the plan AA form of Kl>' Certificates, popularly known as ordinary life I'li^ ) j-jj *°ugh Plan C, the 20-year endowment certificate, d i{ X has , ®'year payment life form of death benefit cer-\)A h^r*ha een *n t°rce since 1928, but a comparatively few ,(1 ^ looltinJf taken advantage of it. • ^ns . °rward to the future, our Union, with its substanci f * of ^ lr,surance for death, sick, disability and indemnity ^^^34 n°^its, should make considerable progress in the ik ttiw , 1 i*li j It • L the earnest co-operation of its component r i)N t0 branches situated in various communities must ^berjj f 0rm the outsiders of the many advantages offered 0 the South Slavonic Catholic Union. .OVK’^torin, 1 “4 h br ePai’tnient of Nova Doba is ready to co-operate It ^eh °f our organization in its work for the year f0j, wish of the editors to have members work ti^a Common good. editors of Nova Doba extend to all members e best wishes for a Happy New Year. i *v ■ V'Z rbof0 mb*, >1*°. 1 &(■ teh Si ysius, No. 6 flV the annual H Vuloysius’Lod^e- j ’ he following of- 1LJ s’ assistant 4 S S«t t 1 7 a Lorain Slo- i:i! 'V|rta'1H)jf]Iltl0uncement of '‘C'J fj e which is baneen done to pro' SS> °f the world? j ^07 SuPpose you m Niagara Only Middle-Aged Prospective honeymoon couples who have been alarmed at the recent exposure of dry rocks where tons of water had poured each second at Niagara Falls and the comparative trickle of water in the Niagara River can rest easy—science has discovered that the falls will last until the year 23,053. The giant cataract started to spill over a rock cliff 30,000 years ago and has only eaten its way through seven miles of solid rock in that time. Few of the more than 2,000,000 visitors to Niagara Falls each year realize that concealed behind the majestic and beautiful sight of millions of tons of water plunging 160 feet into-a swirling gorge is a romance of industry. Through a treaty between the United States and Canada Niagara now supplies warmth, light and power within a radius of more than 200 miles. 0------------ Professor: State the number of tons of coal shipped out of the United States in any given year. Freshman: In 1492—none. Under the caption “We All Live and Learn,” William Randolph Hearst has published a first page, boldly displayed, signed statement in all of his newspapers commending the purposes and progress of the National Recovery Administration. Praising the “admirable attitude” of National Recovery Administrator Hugh S. Johnson for having said in a speech at Philadelphia “instead of resisting attack on the mistakes of NRA, I will lead it” Mr. Hearst said : “The principle of the measure is just; it is primarily a policy of social betterment. The NRA can advance to complete success as industry recovers, and unquestionably when industry has eventually entirely recovered the policies of NRA then applied will not only benefit labor but will benefit industry. They will, in fact, benefit industry, the nation. They will make the whole community more prosperous. “At the present time,” he continued, “the fundamental effort of NRA should be to build up industry through governmental co-operation with industry and supervision of industry, through elimination of waste and of harmful competition. And as industry builds to a firm and profitable basis, the social benefits of NRA can be enforced so that all classes will be benefited by the revival of industry—not merely the managers of industry, but the employees of industry and the public generally, through a just distribution of wealth in wages. “This is the sound way and the effective way to apply the provisions of the NRA . . . General Johnson is merely saying what the Hearst papers have said, but is.saying it better than the Hearst papers have said it. . . . Government co-operation with business for the benefit of business and the welfare of the community is an admirable objective. . . . Such open-minded-ness as General Johnson’s calls for the highest commendation. He displayed not only sincerity but sound judgment in his address.” Book - of - the - Month Club, America’s largest book distributing organization, selected Louis Adamic’s book about Jugoslavia, “The Native’s Return,” for its February “book of the month.” This means that on the first of February the organization will send more than 55.000 copies of the book to its subscribers, who include some of the most prominent and influential citizens of the country. “The Native’s Return” was picked by the Book-of-tne-Month Club judges—Dr. Henry Seidel Canby, William Allen White, Heywood Broun, Christopher Morley and Dorothy Canfield—from among nearly 1.000 titles which are to be published in America during February. The selection was the unanimous choice of the judges. Every “book of the month” selection almost inevitably becomes a best seller, and it is expected that, in addition to the Book-of-the-Month distribution, from 20,000 to 50,000 copies of Mr. Adamic’s book will be sold in book stores before the middle of 1934. “The Native’s Return” will be published by the House of Harpers, of New York and London, which means that the book will also appear in England, and arrangements are being made for its translation, during 1934, into the Russian, French, Czech, Spanish and Danish languages. Center, Pa.—It won’t be long until 1933 will be a year of the past. They say, “that all’s well that ends well,” so, why not end the old year right. Throw away your troubles and cares and come to the dance at Center, 011 Saturday, Dec. 30, 1933. It is to be held by St. Barbara Lodge, No. 33, SSCU, at the Center Slovene Hall. A good orchestra will furnish the music for this dance. For a quarter you can dance from 8 p. m. until ??? We request all neighboring lodges to join us and make this the most eventful day for our lodge in 1933. We’ll be looking for you, so don’t disappoint us. I extend my best wishes to all the members of the S. S. C. U for a very happy and prosperous New Year. Bill Erzen. Gophers’ New Year Eve Frolic Louis Adamic will be in Cleveland the latter part of next week. According to unofficial reports, Mr. Adamic may lecture during his stay. The Devil’s Shoestring” The “devil’s shoestring” weed, whose roots and blossoms are said to contain rote-none, used in making insecticides, belongs to the pea family, other English names being wild sweet pea, turkey pea. goat’s pea, catgut. It blooms from June to July and its range is from Ontario to Florida and Texas. It prefers dry upland meadows, pastures and woodland borders. It has a long, slender and very tough root-stock, erect woody stems, one to two feet high; the whole plant is covered with soft, silky, whitish hairs, making the foliage ashen-gray. The blossoms are about an inch long, with yellowish white standard tinged withcpurple, a rosy pink keel and reddish purple wings. The leaves are compound, with 17 to 29 leaflets. The latest editions of both 1 the French and Italian encyclopedias contain biographies of Oton Zupančič, Slovene poet, and Ivan Cankar, Slovene novelist and dramatist. This is an indication of the growing fame of the two Slovene writers. Can-kar’s biography in the Italian encyclopedia is written by U Urbani, an Italian professor of Croatian descent, and includes a discussion of Cankar’,s works, four of which have been translated into Italian, including “The Bailiff Yerney” (also translated into English) and Cankar's autobiography, “Moje življenje.” Seven sketches from Cankar’s “Moje življenje” and “Podobe iz sanj” have been translated into French by S. Jeras (who has also translated “The Bailiff Yerney” into English) and J. Jeras, which have appeared in the French political and literary magazine, “Le Revue Bleue.” Mention has already been made in this column of a book written by the French professor, Lucien Tes-niere, on “Oton Zupančič.” HORSES Horses were first brought to America by the Spaniards. Cortes brought horses to Mexico, and it is known that De Soto abandoned a large number near Texas. Indians took very readily to horseback riding and the horses used by them were descendants of the Spanish animals. Dan Malinkovich, Rock Springs, Wyo., high school football star, has been placed at halfback on an all-state football team selected by Harry Ukulele of Casper, with the assistance of coaches and other officials in Wyoming. Novaco-vich of Sheridan High was placed on .the fullback position. Approximately 67,000,00(V citizens in the United States are eligible to vote, but only 47,-000,000 registered in 1932 presidential elections when the biggest vote ever was cast. Ely, Minn.—Christmas Eve! It is almost midnight, a light snow is falling; everything around us seems quiet and peaceful. We walk up the streets and see lights burning in every home. What are they waiting for? Yes, Santa Claus will soon be here. Look, here he comes now! Six prancing reindeer are sailing through the skies carrying Santa,- and with him, of course, are his presents for all of you children. The sled comes to a stop on a roof top (it’s not on the Roof Garden, either). Santa takes his bag—just a minute, doesn’t Santa seem a trifle tall? Well, we’ll see! Santa comes down the chimney, but alas! Just as he is about to enter the room, his leg gets caught in the last turn of the chimney! A racket ensues! The people run downstairs, and momentarily gaze in surprise because someone told them that there wasn’t any Santa Claus! These people finally help Santa get loose, just as the clock was striking the hour of midnight. The lights go on.! People again gaze in surprise, then a big smile comes forth, for standing before them, his head twisting in a bashful movement, is no\e other than Little Stanley, who tried to make some folks believe that there was a Sarta Claus, and failed because one of his long legs was caught in the chimney. But wait until I brush off my clothes—you know, chimneys are none too clean these days! And now—let’s see, where were we? Oh, yes, I was going to tell you all about our big New Year Eve Frolic, wasn’t I? O. K. Here goes! On Dec. 31 the Gophers will be all set to entertain everyone at their big New Year Eve Frolic! Even now the Gopher girls are making plans to sei-ve a delicious lunch. If you have extra keen smelling ears—I mean noses— you can probably smell the lunch that the girls are preparing. I won’t tell you what it is, but you can be surQ that it is going to be good. Frankie Kromar is at home right now, polishing his musical caterpillar and his memory, because he promised us that he would mix ’em up. “Popo” Rozman will Gophers will not need invitation cards to the New Year Eve Frolic, also shine! You folks in Cleveland should knpw him, as Popo was East Palestine, O.—A few more days and the year 1933 will have come to an end. It was a year with a dark beginning, but a much brighter ending. The clouds of the depression have begun to break and clear away. There has been a renewal of hope and faith in the future. Men talk about and think of other things besides the depression. They know now that something can really be done about it. Much has been done during the past six months toward ending the rule of the depression and more will be done in the coming year. Better times are coming. Slowly but surely the country is breaking the chains of the depression that have held it fast the past four years. A new era of prosperity is on its way. We believe there will be opportunities heretofore unequaled. But it’s the man and woman who is wideawake now that will profit by them. He who sleeps will be left behind. And the same is true of every lodge. Will we see that the SSCU is prepared? Joe J. Golicic, No. 41, SSCU. Slovenec, No. 114 Ely, Minn.—All members of Ely subordinate lodges, and neighboring towns, of the South Slavonic Catholic Union are cordially invited to attend a dance given by Lodge No. 114, SSCU, on Jan. 13, 1934, at the Washington Auditorium, commencing at 9 p. m. Announcement of music will be made through local advertising circulars. Come out for a good time! All members of Slovenec Lodge, No. 114, SSCU, are requested to attend the next regular meeting on Jan. 21, which will start at 12:30 p. m., one-half hour earlier than the regular meeting hour, to permit the members to enjoy lunch and beer which will be served following the meeting. Let’s get together for a social hour now and then! J. J. Boldin, Sec’y, No. 114, SSCU. a recent Cleveland visitor. When Frankie and Popo mix ’em up, they mix ’em up! And don’t let anyone tell you differently. Everybody give me your close attention now, because I’m going to tell you how to get in. Get your admission card from any Gopher member; after you have done that, follow instructions on the card, including the two knocks which will admit you. If any of you out-of-town S. S. C. U. members want to come, just drop your address to Little Stan at Ely, and have more fun than you ever had in your life. Don’t forget, now ! Then, on the first evening of the New Year the Slovene Ladies’ Club is sponsoring a dance, which you all should attend. Don’t forget Dec. 31 and Jan. 1. Santa (Little Stan) is on his way to the Northland, a week is almost up—a little fellow is seen coming along, yes, it is the New Year himself, and let me be the first to wish you all a happy Novo leto! Stanley Pechaver, No. 2, SSCU. Library Shows Novel Exhibit An exhibition of “Ribniška” ware is shown at the Cleveland St. Clair Library. The exhibit is the contribution of Joseph Okorn, with decorations by Valerio Ogrin. Various articles for practical use are shown, such as a potato masher, meat mallet, gavel, decorated salt and pepper shakers, powder boxes, plates, match holders, etc. Mr. Ogrin used show card paint, and in some cases water colors. Over the painting he brushed a coat of clear varnish, giving the finished article a beautiful glazed effect. The designs used in decorations are characteristic of Slovenia. Articles are made out of beech, maple, hickory and lime woods. The turning was executed by Mr. Okorn. Betsy Ross Elects Officers Cleveland, O.—At the annual meeting held by the Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, on Friday, Dec. 15, the following members were chosen to officiate the burdens of the lodge for the year 1934: George Ko-vitch, re-elected president for the seventh consecutive time; Pauline Sternisa, vice president; John P. Lunka, financial secretary and organizer; Margaret Slapko, recording secretary; Louis Tolar, treasurer. Trustees: John Perko, chairman, Joseph Tolar and Anna Zaic. Mike Krall, sergeant-at-arms. Dr. Perme and Dr. Skur, medical examiners. The regular monthly meetings of the lodge will be held on the third Fridays of the month at Turk’s Hall, 16011 Waterloo Rd. The attendance at the annual meeting was fair. At this time I appeal to all members to try and do their best in attending all the future meetings, as well as they have attended the annual meeting. As you all know, the officers cannot carry on all the burdens of the lodge; we also need your aid in supporting us. So let’s all make a resolution this New Year to attend all the future meetings held by the lodge and give the officers all the co-operation they will need in making the future activities of the lodge a success. John P. Lunka, Sec’y, No. 186, SSCU. -------o------- Boiling Point of Water The boiling point of water depends on atmospheric pressure as well as temperature. At sea level with a mean atmospheric pressure it is 212 degress Fahrenheit, but it decreases or increases one degree with each 538 feet altitude. Hence at 538 feet above sea level water would boil at 211 and at the same distance below sea level it would require 213 degrees of heat to bring water to a boil. “What can be the cause of that crowd over there?” “I can’t imagine. Vulgar curiosity, I presume.” “Let’s go over and see.” o---------------------- “See that girl over there9” “Yes.” “She gets rings from men she don’t even know.” “You don’t mean it! I’m shocked.” “She’s a telephone girl.” Harvey Gregory Prusheck A Slovene Artist’s Development By A. J. KLANČAR Venice Greets the Automobile V With the publication of “Art of Today-—Chicago, 1933,” a work from the editorial hand« of J. Z. Jacobson, we get a new insight into Prusheck’s philosophy of art. Among the artistic credoes of 52 leading Chicago artists, we find that of our artist’s. Here is the crys-talization of his New Expressionism. Nowhere has he given us such a concise description of his art. With the stylistic simplicity of his paintings, he tells us: “I am handicapped when I attempt to make use of the written word. My medium of expression consists of paint, form and line. The expression in my work is always a reaction to the tempo, mood and thought of the world I live in—the world in general, and more particularly, the immediate location or place in'Nvhich I abide. What is known as beauty, and what is known as ugliness, both have their place in art. To me, they offer means of expression, regardless of the reaction they may call forth in others. They should be expressed as found. Both are necessary. Beauty may be evolved from what ordinarily is considered ugliness. “The motivating spirit in my work is the hope and wish that I may help others see and feel the beauty which I see and feel. If the artist could make the whole world feel what he feels and see what he sees, his work would be a means of establishing a universal understanding and harmony. “Art is my religion. And f believe that there should be no quibbling over something which I consider that lofty. What I demand of myself, and what I believe should be demanded generally of the artist, is pure art-song of the soul expressed in color, form and line', unpremeditated. Art, the painter’s art to me, transcends all religions and unifies them. For at their core, religions are nothing but a symbol, a symbol which says that everything should be beautiful. This thought is a motivating force to me when I paint, when I try to give expression on canvas or otherwise1 of that which I feel is deepest in me. If the spirit of art could be disseminated widely it would be a great help in building a more noble future for the world.” Written in the autumn of 1932, this is the finest' statement of his present aims and aspirations. Prusheck has turned away from his pure expressionism and has adopted a more humanitarian view of art. For himself, he has a kindlier regard for the eye and heart of the beholder of his work; he' does not make one shiver before his canvases, instead one feels a warm glow radiating from his gay, rich paintings. His new work expresses that kindly, nature-loving, art-religious, humanitarian spirit which he says is to build “a more noble'future for the world.” Filled with this religion of sympathy for humanity, this spirit ,of brotherhood in art, Prusheck’s style has changed to colors and forms which have the freshness of the north wind, the warmth of the south wind, the restfulness of middle age, the poetry of chiorascuro. There is something in his new crayon drawing, “My Grand-! father’s Home,” that expresses an other-world loneliness. Possessed of that inextinguishable love of his country, though his heart still beats to the rhythm1 of a great American' symphony such as Antonin Dvorak has written, lie wow often’ makes such mental excursions into his land of no-abiding. Symbolic painting yet en^ gages his serious attention. “Music in Nature,” done in luscious greens and blues, is one of those paintings that will be enjoyed more for its chromatic richness than for1 its commentary of a symbolic poet-artist on the stirrings of spring in' man, beast and nature. The waters, hills, the1 outlined figures playing on the green vibrate with music of spring. Prusheck told me a curious story about this poetical abstraction, which might help us to understand the way an artt-ist’s mind works in creation. Late one afternoon, fatigued by his work, after painting a new landscape, Prusheck strolled through the dead stillness of St. Clair1 Avenue in Cleveland, Ohio1, where he now lives, on to a park bordering Lake Erie. The park was desolate. The gay* birds which inhabit the place in summer were yet to migrate from the southland. Suddenly he heard the solitary song of a robin carolling the awakening of spring. The beat of spring was in Prusheck’s heart, too; and his imagination soared till his spirit became embodied in the bird. Objects about him now seemed to radiate the music of the bird’s song—the lonely figures of idlers, the furrowed lake, the barren hillets. Mention has already been made of landscapes. He has done some fine American landscapes. Among these, the one he calls “American Landscape” has nuances, rhythm and an idiom1 that are Perush'eckesque. The scene is that of a farmyard in the gently rolling hills of Northern Ohio. At the foot of these hills is the farmhouse. The trees surrounding it are like bouquets; here and there is shown a deft use of light playing on them in splashes of white. In an exhibition held at Girard, Ohio, in the winter of1 1933, Prusheck showed some of his newer works, those that I have described being among them. This year, however, not only that exhibit, a one-man show, but also the recognition of the Cleveland Museum of Art and the Cincinnati Museum. Thus every year his fame grows, and his art has become the delight of his art-goers. In the temple of Modern Art, Prusheck, one of the first American expressionists, deserves a place. He has fulfilled the function of the modern artist quite successfully, for he has made us feel new emotions about old familiar objects. Dr. France Stele, a Jugoslav art-critic, has placed him in the company of Jakopič, Plečnik and the brothers Kralj, all of them Slovenes who have helped to make modern Slovene art what it is today. After many conversations with Mr. Prusheck, I have collected the following epigrams about art and in particular his art. They will in a way supplement his artistic credo which I quoted above: “I always say to my critics, ‘Examine my work. There you will see what l am.’ ” “It is not a law of an artist to criticize art in black and white, that is, in public, in periodicals cr books.” “I do not know you; I only know your work,” to a friend whose exhibition he wvas to judge. “I want to struggle. After an artist does his best work; he i» done.” “I always-keep‘the best for later on." “Art is an open road, and art One of the last strongholds of the old order of things has finally been invaded by the forces of modernity. For centuries Venice, the bride of the Adriatic, has remained apart from the changes that have overtaken the rest of Europe, and even in Italy Itself, where 20th' century ideas have become a matter of' course, the city4 of canals has kept the as-pect'of its Renaissance days. Now with the completion of the three-mile bridge that connects Venice with the mainland the city has technically suecunibed to the invading power of the auto, but actually the invasion will stop at the gates of the city, and the Piazza di San Marco will never hum with the steady flow of autos and busses going through the1 town. The boat will continue to be the chief means of transportation over the water streets of Venice. For a long time it has been felt that Venice needed a means of rapid communication with the mainland, but bitter opposition to the idea of change prevented the accomplishment until very recently. Now Venice is connected with the vast network of highways that stretch over Europe, and a motorist from Madrid or Paris can reach the Italian city without stepping out of his car. With this will come a new increase in trade and a decided swelling of the ranks of tourists, factors which may spoil the musty beauty of1 the city, but which will certainly keep it from declining into decay. Then there a-re those Venetians who work or conduct business on the mainland in the new port of Marghera or Mestre, who will use this link continuously. Travelers to Venice will notice on their arrival at the gates of1 the city that their1 car has been stopped at the very outer fringe of the metropolis and that a garage capable of housing 2,000 cars is waiting to receive theirs. Similarly, trains to Venice go only to the outer gates of the city, and the traveler arriving by railroad or1 auto must yet, if he is to proceed into the city, depend on the sole means of transportation, the boat. It may be a motor launch or a gliding gondola, or he may have arrived by flying boat and “taxi” through the canals, but no matter what kind does not need to be conservative, or even cubist, futurist or expressionist, but it must express whatever motif that the artist’s conscience tells him to express.” “I use decoration tg enhance1 a subject.” “I am jealous of beauty. If an artist is not jealous of this beauty, he is no artist.” “My small things, my easel paintings are merely notes which I use as reference sketches in my studio studies. These notes are essentially a means of keeping an artist from repeating himself. Real creative work is done in the studio.” “I get my ‘blue feeling’ in no one mood, but it expresses pure beauty, a sorrow, or a mystic joy in new life. Blue is a color which has to fit a particular mood or craving of the artist’s whole work. His feeling is something like that of a lover who has seen his beloved; with her, he cannot feel ‘blue.’” We have all observed the composition of his tall, graceful ti’ees; “My tree trunks express in varying subjects a struggle, voluptuous beauty, movement in life. These are particularly noticeable in my European landscapes: The most delieatt relations of form, line and eo-Kvi are expressed in these convpo- it is, he must still use something that travels on the water. There is a perfectly good reason why the auto or bus will never roll over the streets of Venifie1, and that is that even if a niOtor car could drive over the narrow arched bridges, there is not one street wide enough for the1 passage of a car. Artistis who have considered Venice a paradise of forgotten glories will not be disturbed by the new bridge, for it cannot be glimpsed from the inner canals, and the part of it that crosses the Grand Canal is hidden by the bend the Grand Canal itself makes near the railroad station. The globe-trotter arriving by air gains a more complete idea of the geographical situation of Venice than one approaching by land; he sees how much a part of the sea it is. From the plane the city appears to be a single, large island, whose towers and spires rise about midway between the mainland and a long string of tiny islands that look like pearls strewn along the Adriatic Sea. As the plane draws nearer the plan of the city unfolds. The boats with red and orange sail that slowly feel their way between numerous poles which mark the “pathways to the sea” are following the Grand Canal, a broad waterway that twists its course through the center of the town like a giant letter “S,” and finally empties at its southern end into the wider Canal of San Marco. Cutting the city up into many sections like the veining of a leaf, are many threads of water above which rise Rennais-sance palaces and buildings of later date to varying heights, and over which span many bridges of brick and masonry; one of the best known being the Bridge of Sighs. The 150 canals of Venice divide the city into 117 large and small islands, and access from one island to another is gained by bridges, of which therč are about 380. Of this number only three cross the Grand Canal, among them the famous Rialto Bridge, constructed in the 16th century. The 15,000 stone houses and marble palaces of the city are built on piles sunk into the mud of the once marshy islands. The center of Venetian daily life centers about the Piazza di San Marco, the scene of a gor- sitions.” Examining these tree trunks, one is reminded of the torso of a beautiful, voluptuous' woman and the beautiful line of her arching back. Gregory Orloff is one Chicago artist who has felt this influence. “My interest in an artist like Cezanne lies not in his time but in his work and life. “One day about fifteen years ago I happened to meet an elderly man in a restaurant. We got to talking about things until we came to the subject of art, so we went to the Museum \vbich happened to be near by, and talked and criticized those paintings before us. When we parted the stranger said, ‘You’re one of those rare persons who doesn’t do things from books, and that is delightful to know.’ “Of the earliest modernists of Chicago, I believe that Henri, Norton and Bellows showed the greatest modern influences. But th'ere is little that one can ad-imire in their work because1 it is still academically tainted. “My paintings are not from books but from life.” Oscar Wilde has somewhere said: “The true artist is a man who believes absolutely in himself, and is absolutely himself.” 4Such an artist1 is Harvey Greg-on»y, Prusheck. Whatever is- one’s life, such is one’s song.’ The End1— A Bird That Sews The tailor bird of Burma and India is very clever, for it can sew much better than some human beings. When the mating season comes the male tailor bird sews log-ether several leaves, bigger than himself, to form a kind of pointed bag, and then in this a nest of cotton, wool and other soft materials is built, in which the Wen bird lays her eggs. The tailor bird fastens the leaves by sewing the edges together. For thread it uses various substances, such as cotton, wool, silk from cocoons or any kind of fiber. Exactly how the work is done is not known, but apparently the bird brings the leaf edges together by means of its claws, and uses its be'a'k as a needle. The tailor bird is not large. It has a bright green back arid a brown head, with the under-part of the body white. The male differs from the female in having two long feathers in the tail. -______ R" V “TENTH BROTHER” By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph £• Wifey: That Mrs. Jitters must be a terrible gossip'. Hubby: What leads you to think so? Wife: I never can tell her anything but what she’s heard it before. geous show of pageantry through the centuries. This open square with a broad expanse of pavement, larger than those in cities Where land is not at a premium, Is surrounded by graceful colonnades, the winged lion of St. Mark, the towering Campanile, and the domes and spires of St. Mark’s Cathedral at whose doorstep stand the famous bronze steeds. Here in the square Venetians and tourists gather to stroll about, listen to concerts, sit at sidewalk cafes* watch the lottery drawings' attend services in the cathedral, feed the pigeons—or even throw an envelope full of coins into the water by mistake, as the Pathfinder travel editor did on one occasion. Next to the canals, gondolas" which float so gracefully-through the narrow waterways' are probably Venice’s most famous institutions. The narrowness of the channels, as well as' their shallowness, made imperative the design of such a craft. Though the gondolas are large, yet through their lightness of draft and ability to turn easily are ideally suited to the needs of the traffic of the Venetian canals. Other types of boat, whether driven by oar or pole, or even by motor, could not navigate these tiny waterways, certainly not with the grace of the goridola. The color of the gondola is bound to disappoint anyone who has had romantic notions about the gay decoration's he will find on the craft, for each one of them is painted a doleful funereal black. It was back in the 16th century that the Council of the Venetian Repoblic decreed this shade to keep the citizens at'that time from squandering their1 money, seeking to outdo orie another with the costliest' decoration's. Italy’s most rioted bathing beach, the Lido, lies but a short distance by motorboat from the heart of Venice, and without this chain of' low sand islands the Venice of today would never have been born. It was in the fifth century A. D. that German barbarians swept down over Italy and inhabitants of the mainland sought refuge on the Lido, but the ease with which' these islands could be attacked by enemy navies led to aiv exodus in 80f> to the present site of Venice, which" lies between Lido and the mainland.—Pathfinder. He came home. The door was still open. Ori coming to1 his room, he made the light and then began to Walk up and down the roomv as if' he w'ere trying to find a solution to his problem. At last he sat down to the table, put on his spectacles, and began to write. He wrote for two hours. After that he tbolt from a locked chest several letters; notes and other valuable papers, wrapped them securely and addressed them: “Tb my son Marian,” and put therri in1 his coat pocket. He returned once more to the chest, took a few silver dollars from a filled money bag, and a pistol, which he looked carefully over, and then locked the chest1 again. He put1 on his overcoat, turned 'and glanced over the room once more, and went out, and down the stairway. Below, facing Krivec's rooms, was lying Marian. The old man stepped into the room silently. Krivec’s wife was dozing on a chair by the patient, and did not wake up when he stepped in’. The father approached the bed of his ill son; placed his hand on the forehead, felt' his pulse, and then whispered : “He cannot die.!” “Son, be happier than Was your father!” said hey after looking at Marian for a while. “You may curse him if you care!” He kept on gazing upon his sleeping son, and tlieri after a long, long time came a tear into the eye of the man who knew no tears. “At night, and in sickness I am forsaking you, like a wolf his offspring in his den! Tam leaving you, so that I may never see you again; that I may say gcodby to this world, to this foul cesspool! Oh, that you would have a different view on life; that you would forever re-riiain in your present dreams!” After these last words Krivec’s wife woke up. The old man did not notice her. He left. “What is the meaning of this?” thought' she to herself! “God knows if he was not trying to charm his sickness away. I better go and look after him!” She tiptoed from the room, and found the outside door wide open. “For God’s sake, what is he going to do outside this time of the night!*’ thought she to herself, as she looked through the yard and orchard. But the lord was nowhere. She was in the act of closing the door, when she heard a noise by the stable. Mr. Piškav had saddled the horse, and Krivec’s Wife saw how he mounted him, and rode away from the yard toward the castle Slemenice. “If he only would not lose his mind,! He will catch a cold, and then I will have to tend him like Marian now. I always said that nothing good will' come out, because he was always staying out at night. Now he got Wh'at he was looking for; and the old man can get something even easier.” In such a manner was mother Krivec worrying and talking to herself, and then went and told her b'eleved husband what: she saw. Although it was already late at night, the light was still burning in the castle Slemenice. There was now in the castle only the family. The guests, the captain and Dr. Vencelj with hiš daughter, left soon1 after the unpleasant affair with’ Kvas. There were now sitting in the fhmily room only the lord and his wife. Manica and the for- mer1 pupil of Kvas ' j already. The fathel J mother were talking^ ^ unpleasant affair ^ jl was defending her much as she could- ^ father was accusing ^ #j2vr_ she did not watch he*' j * p0Ve At last they agreed ^ ^ would have been a law if he only Hadso®^ ( n0 ^ and they assured eaC ^ that'the girl will soo him, and that she ^ marry once a good opP presents itself. They were in the a* « i tiring, when the (At ^ maid came in ana « | . 1 that the old lord ft0111 * was here. w Zdl Soon after Piškav s ^ to the room. Both ' prised, and more' so- ^ the eccentric1 neitfh^ ^ even in the habit 0 them by daylight. “Good evening, How is Marian? 1 worse?” said the I01 “Oh, he will be » ^ ^ replied the old ma11 down on a chair. ^ ^ 11 “We felt very had-1 heard of your mis*01 ^ 0 came we like were our own, lad5'- .»I Doctor Kaves P, n,i from his coat a sea*e, jj ?' of' paper; and P'1^ table, saying1: ' should like to ask y ^ Please promise me* f be so good and do t 1 fe; " “With great Plea 1#P only can!” replied t e ^ “I must go a Way 0 J Please give this pac pers, sealed as it lS’ ^ when he recovers c but not before!” , j M “Be without' doit!”' , wjtf “And this yet: by you, a certain 1 St. j teacher. He is acCl|j^ ^ bil injured my son- ^ jjstve, true. Therefore, ^ \ ^ you, in mine iin name, that you ^ree possible trouble °n ‘.,| 1)* lvoča it. — That th'e/ v f % you, please giv'e ^ e Mu paper and a pen- ^ Piškav wrote th . words: A ft “Lovre Kvas not'1^ | the attack on m) ^ ^ 1‘ thermore, it is my son’s wish th fair is not fu^1 gated.” “Please give as soon as you sible that some may develop fi'oir( ](j r jury. If this then please give these instructions '' ^ write down. He "1 j to do.” ,r0*:\ The old man '' few Latin wor \ ^ which the la-ndl®1 ; tier stand.1 v /j After that P‘f/ / ^ left. The landlord ‘ fj him down the" sta1 ^ he saw that he h^1 ed to the doori h’e‘ , mount. , jpA Without fij spurred the horse- ^ appeared from 1 ^ * —and no one e About four V?e' fctl ^ were again drinkers iri Ob'f® $ J “They sa.V' t]lf' jjA who was up h2j^/ for a teacher; ° J and that'is- the" fired- him;” sa»d V “What- wa* ready?” asked o11 , ers. I "oftia Jer ale] % % Zi V( % k p 8 iri ! v;'1* (!i V s % yi, it." N h t iS sy ^sodbe gl. porotnega «H»ra JSKJ 63-33 članice Mary Brata-društva Golden Gate, San Francisco, Cal., ’6 o'! njene bolniške pod-^4. maja do 11. julija t % #ij2v.° Vl’hovnemu zdravniku 'er tJ 1 Pov^eVa^nemu 0(lseku. Clani-:(! vje bila v zgoraj .OTvinn ^asu vsled bolezni n1® A. nezmožna opi vij ati Aiee °’ Iz Prvega Poročila lčiatlj Zdravnika je vidno, da vV>' 'Aii. °a ni bila popolnoma ne-^ poznejšem poročilu C^ano, da je bila post • nezmožna. Porotni od- ^ Ni u mJ glasovi, da člam-Ve ^ena zahtevane zdr ne^^e Poročilo nje- Ijj avnika se ne more vpo-ta]^ ('r t° poznejše poročilo U ’ a hi omogočilo porot-oru smatrati njegovo )nl0c‘'° kot nepravilno, tli ■ y601’ ^r*asovi, da se čla-p$ j^°^a nikaka krivica od tiOp< ^|0 ^ ' hvalnega odseka, ker Se je le na zdravnikova ' en ar ec^n° -ie merodaj-slučajih. En glas •le članica upravičena Sod 13- junija do 11. it* W .°- in en glas, da je ija j a do podpore od 24. |ton o1, |uli ia 1933. 5Win °hsh, John Schutte, ^rehek, Rose Svetich, grtlan, porotniki JSKJ. N« • VOščILO j, ° U> Ve^o novo leto 1984 ‘e ^ n>u članstvu naše Jed-hvalju jem se obenem Jtevilna poslana mi vo-; aznHcom od strani član-PnhteljeV. MnitNr0N 0K0LISH’ I U'- Porotnega odbora a| Davis, W. Va. • X06n"mU ^anstvu društ-, bil JSKJ naznanjam, da 1?a‘mi. izv ljen za Yj,ga tajnika za leto 0^n0 prosim člane, da - e Pošiljajo društvene pravi naslov m tn0l. ® tem prihranijo G Jtne slabe posledice, ■i k'0 ^e<^n°ti pa sitnosti. V1 nahajajo v bližini Kotov secleža, prosim, da Itj s° l,deležijo prihodnje Sešit; b,° vršila 21 • januarjih , honio imeli’ še več s?J®v- Posebno važna Xa . mene in dolžnost ^ § 'le’ du jo reši po pra-lahi.°° trc,’m, da je dru- cjr™°m odbor J°8ti, 13 °’ razen moie ma- l^lj. r.OSehno na mestu je m ° on stopi v akcijo, (C‘ s6 tia°’| vse v redu. Zahva-Vje nstvu našega društva, n. s t °1’0 soglasno izvolilo, . lio ^ni izkazalo svoje zau-)čai ? a članstvo naj se II moja preteklost Jltie o. 11a’ kot si nekdo do- ^tn ^ °1 ^ti- Ce bi bilo to iu';'! čia ‘’ečcm, da ne bi bil n'skega zaupanja. Po- Vldlm°’ kaJ pri ^elirn> da nam n • v»e Ve^ složnosti, ^'.^lui^t^nske vzajemno-V1(1 0 skupno za dobro- te J. S. K. Jedno-b Prank Mahnich, °* 332, Davis, W. Va. ^I%skj Lorain. O. V Priv .. Rifle & Hunting V -1 na večer 31. de- V ''Slif in zajčjo večer Sl^N- ‘Se b° Vr8ila V ^ Ave . ai’odnem Domu na V iNu ‘n E' 31st St. in se °smi uri zvečer. Lovskega klu-t° prireditev vsa ^ Va iz Clevelanda, ^ 5 ?Qs6dv!n Posebno še iz na-jc,U^u BarbertonM-. Nu-da nas posetijo v iod ,00» 1 l0rfi ^a. •le act »ni1 jf B1 stepP^ ste! or or of Ir! rd. allrl n 1; ftti n3(! :d P: d'1' ei?1 jfl »f? l3tlfe' , m on tf>' i i f M ;e'd Sil; Zii J*0 k ^di ill » l)! *»V -4 !f'i fr /h ;0t- t:V. in’ H «vlb °čas; h, *tie kar mogoče velikem številu, in od naše strani jim obljubljamo dobro postrežbo in dobro zabavo. To bo prva prireditev lo-rainskega Lovskega kluba, zato želimo, da nas tovariši od zunaj v velikem številu posetijo, da bodo videli, kaj znajo prirediti lorainski lovci. Vabim tudi vse ostale lorainske Slovence in Slovenke, da posetijo to prireditev. Vsi bodo dobrodošli. Na svidenje torej na večer 31. decembra! — Za Lorain Rifle & Hunting Club: Frank Justin, vrhovni lovec. Trinidad, Colo. Člane in članice društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ prosim, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila prvo nedeljo v mesecu, to je 7. januarja. Na omenjeni seji bo treba zapriseči novi društveni odbor in prečitani bodo računi, da bodo člani lahko videli, kako društvo obstoji. Poleg tega imamo pa še neke posebne reči, katere moramo rešiti na prihodnji seji. Torej, člani in članice, pridite na sejo 7. januarja polnoštevilno ! — Bratski pozdrav! Matt Karcich, tajnik društva št. 84 JSKJ. Denver, Colo. Pred par tedni smo imeli tu pri nas, kakor v več drugih krajih, zelo vesel in zabaven pogreb. Pogrebi so navadno žalostne afere, toda prej omenjeni pogreb je bil eden najbolj veselih in zaželjenih, kar jih pomnim. Pokopali smo namreč osovraženo prohibicijo. Od sedaj zanaprej se nam ne bo treba skrivati za ograje in zavese, če bomo hoteli popiti čašo poštene pijače. Na to veselje priredi Dom slovenskih društev v Denver ju na večer 31. decembra veliko veselico v domovih prostorih. Vstopnina za osebo bo samo 25 centov, godba bo izvrstna in dr^ga. postrežba tudi.., Zato , je želeti, da se tukajšni rojaki udeležijo te prireditve v velikem številu in se v dobrem razpoloženju poslovijo od starega leta in pozdravijo novo leto. Nadalje sporočam, da se bo zadnja direktorska seja vršila v torek 2. januarja. Ker bo to zadnja seja pred konvencijo, so vsi direktorji prošeni, da se je gotovo udeležijo. Srečno in veselo novo leto vsem! Steve Mauser, tajnik D. S. D. tP* ,ei' 11‘ d ir i? J' svoje asesmente, in sicer najkasneje do 25. v mesecu do 8. ure zvečer, kot zahtevajo pravila. Na letni seji je bilo sklenjeno, da se v bodoče ne bo več zakladalo za člane iz društvene blagajne, izvzemši, če se za to prijavijo na društveni seji. Le v takem slučaju in če bo članstvo dovolilo, se jih bo založilo za asesment. Pri nekaterih članih je prišlo že v navado, da so vedno bolj pozni z asesmentom. Zanaprej naj pazijo, da bodo plačali pravočasno, da ne bodo suspendirani v slučaju bolezni li nesreče. Po sedanjih pravilih ni treba, da bi bil član suspendiran ali črtan, ker si lahko izposodi za asesment iz svoje rezerve, ako spremeni svoj certifikat v načrt “AA.” K sklepu želim vsemu članstvu našega društva srečno in zadovoljno novo leto. John Virant, tajnik društva št. 29 JSKJ. Barberton, O. Dramsko društvo “Slovenija” priredi na Silvestrov večer, to je 31. decembra, zanimivo igro “Mlinar in njegova hči.” Igra je povzeta iz običajev pred sto leti. Predstava se bo vršila v dvorani društva “Domovina” in se bo pričela ob sedmi uri zvečer. Po igri bo ples in prosta zabava. Vstopnina za odrasle je 35 centov, za mladino pod 16. letom pa 10 centov. Cenjeno slovensko občinstvo iz Barber-tona in okolice je vljudno vabljeno, da prireditev poseti. Frank Smrdel. i A\ ti 'd J 4 A, i ff / Ely. Minn. Članstvo vseh elyskih in okoliških društev JSKJ je vljudno vabljeno na poset plesne veselice, katero priredi društvo Slovenec, št. 114 JSKJ, v soboto 13. januarja. Veselica se bo vršila v Washington avditoriju in se bo pričela ob deveti uri zvečer. Naznanilo glede godbe bo dano potom lokalnih okrožnic. Pridite in se dobro zabavajte! Vsi člani društva Slovenec, št. 114 JSKJ so vabljeni, da se gotovo udeležijo redne mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. januarja in se bo pričela ob 12:30 popoldne. Seja se bo pričela pol ure bolj zgodaj kot po navadi, da se omogoči članom poslužiti se prigrizka in piva, ki bo servirano po seji. Člani naj ne zamudijo te družabne zabave. Z bratskim pozdravom, J. J. Boldin, tajnik društva št. 114 JSKJ. mese novo brat- Center, Pa. Kakor je bilo že poročano, bo društvo sv. Barbare, št. 33 JSKJ priredilo na večer 30. decembra plesno veselico v korist društvene blagajne. Igral bo C. Berzini orkester iz Rentona; o tej godbi pravijo, da je ena najboljših v tem kraju. Posebno ugaja mladini, toda s tem ni rečeno, da bi se po zvokih iste ne mogel zasukati tudi kateri starejših. Odbor bo seveda poskrbel, da bodo na razpolago razne dobrote za department notranjih zadev. Posebno odlično vlogo bodo igrale prave “kranjske” klobase, katere nam bo preskrbel znani trgovec Tom Previč na Universalu; ta delikatesa njegovega patenta uživa velik ugled v vsej okolici. Za hladilo žejnih grl bodo pa seveda tudi različne medicine na razpolago. Vse bo po primerni ceni in tudi vstopnina bo nizka. S to veselico bomo zaključili mizerijo tega leta, v upanju, da bo prihodnje leto boljše v društvenem in splošnem življenju. Vsi rojaki in rojakinje te in okoliških naselbin so vabljeni, da posetijo to veselico, ker bo za vse dovolj zabave in postrežbe. Posebno so pa vabljeni člani in članice našega društva, da se te prireditve udeležijo sto-procentno, da bi se vsi enkrat videli zbrane v veseli družbi. Vabljena je tudi mladina angleško poslujočega društva “Center Ramblers,” da poseti to našo prireditev mnogoštevilno. Ob priliki prireditve njihovega društva bomo znali to upoštevati. Na svidenje torej na večer 30. decembra v Slovenski dvorani na Centru! Pa veselo in srečno novo leto vsem! — Za veselični odbor društva št. 33 JSKJ: Frank Schifrar. stavo JSKJ .Odgovor, ki ga največkrat dobim, je, da se še vedno nahaja v “luknji” vsled tiste prešmentane depresije. Priznati je treba, da je depresija res spravila razmere stoprocentno pod ničlo, zato vsi iskreno želimo, da bi tudi ta pošast kmalu odšla k večnemu počitku za pokojno prohibicijo. Pa vse eno tukaj v St. Michaelu in okolici še ni bilo tako hudo, da bi človek ne mogel vzdrževati društva. Tu pri našem društvu ni treba plačati nič drugega kot asesmente, za drugo skrbi društvo in Jednota. žal mi je za prijatelje, ki pripadajo leseni in trhleni podpori v premo-gorovu, pri nas je pa še toliko prostora v knjigi, da bi jih prav lahko vse vpisali in povedli pod varno streho J. S. K. Jednote. Torej mladi možje in mladeniči, ne odlašajte s pristopom, da ne bo prepozno! Pomnite, da je v prvi vrsti dobro za vas, da pripadate tako dobri in zanesljivi podporni organizaciji kot je J. S. K. Jednota. Za slučaj bolezni ali poškodb vam garantira podporo, v slučaju smrti pa nudi v obliki smrtnine veliko pomoč vašim dedičem. Torej se vidimo v letu 1934! Ker mi je že nekako začelo primanjkovati gradiva za ta dopis, naj h koncu priložim -še mojo zahvalo za zaupanje, katero so mi izkazali člani s tem, da so mi ponovno poverili tajniški posel za leto 1934. K sklepu želim vsem članom in članicam mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1934, obenem pa tudi tako lepo slogo, kot smo jo imeli v letu, ki ga bomo v par dneh zaključili. Vse skupaj lepo pozdravlja, vdani sobrat, Martin Sustersich, tajnik društva št. 185 JSKJ. ki so bili družini Tatar v žalostnih urah v tolažbo in pomoč. Kredit je treba dati društvu št. 84 JSKJ, ki je pokojni sosestri priredilo tako lep pogreb, kot ga še ni bilo zlepa v tem kraju. Pogrebu so prisostvovali tudi mnogi člani poljskega društva ZNP v Starkvillu, kakor tudi mnogo drugega občinstva različnih narodnosti. To kaže, da je bila pokojna sosestra priljubljena med vsemi, ki so jo poznali. Hvala naj bo izrečena vsem članom in članicam društva št. 84 JSKJ za udeležbo pri pogrebu in za vso pomoč, izkazano za priliko pogreba, vsem, ki so prispevali vence in sveče, in vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile ua razpolago. Naj pokojna sosestra počiva v miru v ameriški zemlji in naj ji bo ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa bodi izraženo iskreno sožalje! Matt Karcich, tajnik društva št. 84 JSKJ. BOŽIČNE NAVADE Rock Springs, W.vo. Kakor vsako leto, zaključil bo tudi letos tukajšni Slovenski dom staro leto s primerno vese-licp, otvoritve!Wšega Doma je preteklo 19 let, torej je vredno ta jubilej dostojno proslaviti. Poleg tega se spodobi da poslavimo 13-letnico prohibicije, ki smo jo poslali v večna lovišča. Torej, pridite mladi in stari v Slovenski dom na Silvestrov večer, to je 31. decembra, da dostojno zaključimo staro in dostojno pričnem^,novo leto, o katerem upamo, da bo boljše, kot je bilo sedanje. Pozdrav in r.a svidenje! Louis Taucher, tajnik Slov. doma. Cleveland, O. Tisti dve dami, ki sta v nedeljo 17. decembra pri društvu Marije Vnabo vzete, št. 103 JSKJ, dohiii številki 1222 in 295, sta prošeni, da se oglasita | pri podpisani društveni tajnici. Zagotovoljeni smeta biti, da jima ne bo žal. Anna Walter, tajnica društva št. 103 JSKJ. 16009 Waterloo Rd. Canonsburg, Pa. čas beži in z njim tudi razni dogodki, beg časa pa nam obenem oživi spomin na razne dogodke, ki so se odigravali pred leti. Nekateri teh dogodkov so zgodovinske važnosti. Dne 11. decembra letos je minilo 15 let, cdkar je umrl avtor drame “Hlapci,” katera bo dne 31. decembra popoldne vprizorjena tukaj v dvorani društva Postonj-ska jama. Ko je leta 1920 izšla ta drama, je hudo zadela hlapčevske tipe. Dobijo se še danes hlapci menjajočih se značajev, ki se udinjajo komurkoli za še tako nizkotno nalogo. Zgodovina nam pove, da v srednjem veku niso bili grajščaki tisti, ki so bičali njim podložne sužnje in jih zapirali v grajske ječe. To nizkotno delo so opravljali hlapci iz suženjskih vrst, za Judeževe groše. Ta socijalna drama bo vprizorjena po dramskem društvu “Soča” v nedeljo 31. decembra za društvo Postonjska jama v Canonsburgu. Pričetek igre bo ob dveh popoldne. Pri tej priliki bo sodeloval tudi tukajšni pevski zbor “Ilirija,” pod vodstvom R. Pleterska. Bratje in sestre, rojaki in rojakinje v tej in v sosednih naselbinah, ne zamudite lepe prilike, da vidite lepo in globoko zamišljeno delo našega pokojnega Cankarja! Po igri se bo vršila splošno domača zabava ter bomo v prijateljskem razpoloženju pričakali in si voščili srečno novo leto. Na veselo svidenje popoldne 31. decembra! — Za dramski klub “Soča”: John Koklich. Praznovanje božiča sega v davne, davne čase, čeprav takrat ni imel takega pomena kot dandanes. Da to razumemo, se moramo v duhu podati v davne čase sive preteklosti in se vsaj malo uživeti v duh pa-ganskega človeka. Takrat so še neizmerni gozdovi pokrivali našo zemljo, ljudje so živeli mnogokje od lova, divjih korenin in sočivja, ki rase v pusti nerazorani zemlji. Prišla je jesen s kratkimi, čedalje krajšimi dnevi, dež je lil in megla se je vlačila nizko nad zemljo. Vse to je obupno pritiskalo na človekovo dušo, ki je bila potlačena in pobita zlasti tedaj, ko je nastal mraz in je solnce sijalo kakor skozi ledeno ploščo. Ljudje so se bali, da bo ugasnilo in da bo z njim vse življenje vzelo konec. Tedaj pa se je zgodilo čudo: dan se je zopet začel daljšati, svetloba je premagala temo. In ljudje so začeli veseli prižigati ogenj, plameni so žarko švigali proti nebu in človeka, ki je malo prej obupaval nad življenjem, je zopet prevzelo veselje do življenja. Razmeroma zgodaj se je uvedla navada božičnega obdarovanja. V starih časih so si pošiljali takšne darove le samostani. Spekli so praznične kolače in so jih izmenjavali med sabo. Kolači so bili prvotno iz moke in medu. Šele pozneje so iz njih nastale dandanes v vsaki hiši znane potvice. A tudi to obdarovanje ima svoj izvor že v poganski dobi, ko je imela vsaka dežela svoj večer obdarovanja. Naš Miklavž in naše Martinovo bi lahko primerjali s tistimi šegami. Duša božiča je povsod Božiček, ki pride za praznike v vsako družino in obdaruje njene člane. A poleg navade obdarovanja so se ohranili v posameznih deželah še drugi običaji, ki imajo deloma svoj izvor tudi v poganstvu. Na Ce- ponekod v Rusiji, kjer se mladci zaročujejo pod jelko ali smreko. Vaške lepotice se zberejo pri županu. Vse so zagrnjene s kopreno. Tja pridejo kmalu tudi fantje, ki si izbirajo dekle. Fant se prikloni pred tisto, ki se mu zdi najvrednejša. Nevesta privzdigne pajčolan in postane s tem ženinova zaročenka. Tudi Turki imajo svoje božično slavje. Splošno znana je božična pojedina, ki se začne čim se zablišči na nebu sedem zvezd. Na mizo prinesejo o-kusno pašteto iz buč, pečeno na olju. V Carigradu stoji mala sirska cerkev, in v njej se vsako leto za božič zbere izbrana družba vernikov, ki prebijejo tam vso noč do zore s svečenikom ter se razvrste okrog grmade. Vsak iz družbe položi na grmado iz dračja suho vejico. To spominja na pastirce v Betlehemu, ki so se greli pri ognju. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Cebeljnak na strehi petnadstropnega poslopja. V Vlajko-vičevi ulici v Beogradu si je uredil upokojeni ravnatelj poštne direkcije Dragotin Dimitrije vic čebeljnak na strešni terasi peteronadstropnega poslopja. Njegov čebeljnak ima 15 panjev, iz katerih letajo pridne čebelice na pašo v cvetličnjake, ki so urejeni po terasah okoliških poslopij. Na pašo pa letijo tudi nekoliko kilometrov daleč v dolino Dunava. Čebelnjak, ki dobro uspeva, bo naj-brže edini svoje vrste. Imperial, Pa. Vsem oddaljenim članom društva sv. Jožefa, št. 29 JSKJ, in vsem tistim, ki se niso mogli udeležiti glavne letne seje, naznanjam, da je bil za leto 1934 izvoljen dosedanji društveni odbor. Na tej seji je bilo sklenjeno, da vsak enakopravni član plača za to Mo 50 centov, neenakopravni član pa po 25 centov v društveno blagajno. Cas za plačilo je dovoljen tri mesec-s. Na dali c proriim člane, da nuj zanaprej malo bolj skrbijo, da bodo imeli pravočasno plačane St. Michael, Pa. Proti koncu leta 1933 zopet prosim za nekoliko prostora v Novi Dobi, da napišem nekaj malega o delovanju našega društva “Sinovi Slave,” št. 185 J. S. K. J. Kar se tiče odraslega oddelka, smo dobro aktivni pri plačevanju asesmentov in udeleževanju sej. Po seji se pa še kakšen usmiljen član skorajži in pokliče našega natakarja, da “ga” prinese en liter. Tega mu seveda ni treba dvakrat reči. Nadalje, kot je moja dolžnost, večkrat pocukam kakšnega pri-če'š, kako bi bilo, če bi v naše društvo in pod za- .latel.ia, vstopil Trinidad, Colo. Tem potom mi je sporočati žalostno novico, namreč, da je društvo sv. Andreja, št. 84 J. S. K. J. izgubilo iz svojih vrst dobro članico Mary Tatar, staro šele 48 let. Pokojna sosestra je bila poljskega rodu in je bila rojena v vasi Korvin v nekdanji avstrijski Poljski. V Ameriko je prišla leta 1908 in sicer na Sopris, Colo., kjer je ostala do svoje prezgodnje smrti. K društvu št. 84 JSKJ je pristopila le ta 1928, obenem z vso svojo drti-žnio. Za njo žalujejo njen so prog Frank Tatar, sinovi Frank, Emil, Robert in Tom in hčerka Valeria. Pokojnica je bila pokopana dne 9. decembra po katoliških obredih. Ob grobu ji je iz pregovoril nekaj lepih bestd v slovo društveni predsednik Jacob Prunk, za njim pa društveni tajnik, ki se je v slovenskem in angleškem jeziku zahvalil vsem, ki so pokojno sosestro spremili do kraja večnega počitka, in vsem, Krayn, Pa. Ker se že dolgo nisem nič ogla-il v našem listu Nova Doba, sem se namenil tem potom sporočiti, da še životarimo v teh hribih. Zdaj še tudi precej delamo, namreč po pet dni na teden. Zaslužek je pa seveda bolj pičel, če upoštevamo današnje razmere. Pri društvu “Jutranja zvezda,” št. 136 JSKJ, smq*pa nekako kar zastali in ne moremo nič kaj napredovati. Zadnja seja in volitev odbora je izpadla kar po starem. V nedeljo 30. decembra bo nase društvo priredilo veselico v dvorani društva “Vihar.” Veselica bo prirejena v korist društveni blagajni. Vse slovensko občinstvo iz te in iz okoliških naselbin je vabljeno, da nas poseti na tej veselici. — K sklepu želim srečno in veselo novo leto članstvu društva “Jutranja zvezda,” št. 136 JSKJ in vsemu članstvu J. S. K. Jednote. Anton Tauželj, tajnik društva št. 136 JSKJ. --------------o-------- RADIO POSTAJE Na svetu je danes 1,426 ra-dio-oddajnih postaj in od teh jih je 585 v Zedinjenih državah. Za Ameriko ima največ radio-oddajnih postaj Rusija, namreč 73. škem je n. pr. veljalo ponekod na kmetih pravilo, da je na sveti dan prepovedano jesti meso. Zato pa mora priti na mizo riba. Na Kranjskem se je ohranilo sporočilo, da vidijo o-troci na božič odprta nebesa. Na Kočevskem je vladala še nedavno vraža, da kdor ugleda ponoči opolnoči na polju ogenj, lahko najde zaklad. Da pa to doseže, mora vreči v ogenj venec rož in poškropiti goreče mesto z blag(#dovljeno vodo. Daleč po svetu je tudi razširjena vera, da tisti, ki na sveti večer pokliče hudiča, lahko doseže izpolnitev vseh svojih želj. In kdor v sveti noči na križišču vliva svinčenke ter pri tem ne zine besede, je lahko sigu ren, da ne bodo krogle nikoli zgrešile cilja. V nekih krajih tudi še vedno živi navada, da mora kmet sosedu ukrasti šop slame — da ga v novem letu ne bodo boleli zobje. Različne dežele pa imajo svojevrstne običaje. Tako n. pr. na Angleškem je središče vsega veselja nakipek ali pudding. V mnogih krajih se pripravlja nakipek z velikanskimi hrupnimi ceremonijami. Župan ima pri tem mnogo posla in glavno — kuhovnico. Mesto naše jelke in smreke uporabljajo Angleži kot okras božičnega večera bodečo palmo. Poleg tega krasijo svoje domove z zimzelenom, lovorjem in cipreso. Posebno spoštovanje uživa tudi omela, pa-rasitna rastlina, znana že iz nordijske mitologije, kjer je zelo češčena. Omela daje vsakemu moškemu pravico poljubiti žensko, ki sede ali stopi pod njo. Na Španskem, kjer kipi v ljudeh južna kri, se obhaja božič zelo hrupno in bučno. Kasta-njete tleskajo, pavke se glasijo in grmijo bobni. Ljudje pa se vrtijo v parih kakor da bi ne bil božji, ampak peklenski ples. Svojevrsten običaj je doma Krvava bitka na svatovščini. V valjevsko bolnišnico so pripeljali 7 svatov, mnogi drugi pa so sami prišli po obveze za lažje in težje rane, ki so jih dobili v krvavi bitki, nastali na veliki in bogati svatovščini v Paštriču. Ženin in nevesta sta bila iz bogatih kmečkih hiš in po nevesto se je napotilo 150 svatov s 30 fijakerji in drugimi vozovi. Ker so se svatje napili že v ženinovi hiši, so se za prazen nič med potjo sporekli, in razvil se je strašen pretep, med katerim je obležalo 7 ranjencev. Udarce in praske pa so dobili tudi drugi, tako da ni niti eden ostal brez slabih spominov na to svatovanje. Huda nesreča v Belju. Na državnem posestvu Belju se je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških žrtev. Nesreča se je pripetila v globoki betonirani jami, v kateri je bila spravljena klaja za živino. Dninarju Šandorju Boškoviču je bilo naročeno, naj jamo očisti. Ker se dolgo ni vrnil, so drugi delavci začeli sumiti, da se mu je pripetila kaka nesreča. Za njim se je spustil v jamo 60-letni Gjuro Horvat, ki pa se tudi ni več javil. Oba sta se zadušila v jami, v kateri so sc razvili strupeni plini. Ruski književnik v Jugoslaviji. V Celju se že dalje časa mudi znani ruski književnik in predavatelj, veliki prijatelj Ju-goslovenov, profesor Sergije Vladimirovič Staj n, bivši kustos Puškinovega doma in Doma ruske akademične znanosti. V cetinjskem arhivu zbira ruski učenjak podatke o odnošajih črnogorskega vladike Petra I. z Rusi. Že kot študent petro-grajske univerze je tajno propagiral slovansko vzajemnost. Ustanovil je društvo Slavjan-sko besjedo. V zborniku “Slovenski pesniki” je zbral svoje prevode jugoslovenskih pesnikov, med drugimi Antona Aškerca in Otona Zupančiča. Kot docent na univerzi v Dorpatu je uvedel obvezni tečaj zgodovine jugoslovenske literature. o-------------- Povejte svojim prijateljem, da v tej deželi ni nobene boljše podporne organizacije kot je JSKJ. siova doba, december 27T11 1933 Rado Murnik: NA BLEDU (Nadaljevanj«) Sosedova hiša je bila spodaj zidana, zgoraj lesena. Na zidu pri vratih je sveti Florijan z golido gledal izza bujnih listov vinske trte, ki pa menda nikdar ni obrodila užitnega grozdja. Jakova mati, majhna, drobna, nekoliko sključena starka z dobrodušnim razoranim obrazom, je plašno in spoštljivo sprejela zdravnika. Jaka je ležal v nizki “hiši” v preprosti pa jako prostorni poste-iji na svoji desni strani. Dihal je hitro, površno, neenakomerno in .laporno, kakor bi težko sopihal navkreber. Kuhala ga je vročica; lasje so se mu prilepili na znojno čelo. — Mati so hodili po prstih. “No, kaj pa midva?” ga je prijazno vprašal doktor. “Kaj pa je, Jaka?” “Nič ... V prsih me . . . tako bode! Na desni.” “Težko govori,” so mu pomagali mati. “Včeraj je bil še tako zdrav! Kar naenkrat se ga je lotila huda mrzlica. Glava ga boli. Sapa ga sili. Nič se mu ne ljubi. Tako reven je in slab.” “Tako sem truden,” je tožil bolnik in pogledal zdravnika, kakor bi hotel brati raz njegov obraz, ali je še kaj upanja ali ne. “Ej — tak korenjak, pa še tako mlad, mora premagati bolezen!” je dejal doktor mirno, ko ga je preiskal. Ko je bolnik slišal te mirne besede in videl mirne zdravnikove oči, se je pomiril tudi on. “Nič hudega ne bo,” ga je tolažil Janko. “Samo malo potrpeti bo treba, pa se bomo v par tednih zopet veselo vozili po jezeru, če Bog da!” Zapisal je zdravila in nasvetoval vse potrebno. “Oh, gospod dohtar, pomagajte mu!” so prosili v veži mati, ki so še zmeraj hodili po prstih. Doktor je sočutno pogledal žalostno starko in ji pokimal. “Ali bo umrl?” “Bog ne daj! Nič se ne bojte, mati! Pridem kmalu spet gledat. Zbogom, mati!” Minka me je že čakala na pragu. Stiskala je trepalnice in ustnice, kakor bi zavračala žalost nazaj, v srce. “Kako je, gospod Kalan?” “Le potolažite se, Minka! Vse bo še dobro. Doktor Zalokar je izvrsten zdravnik. Jaka bo kmalu spet popolnoma zdrav!” Pogledala me je hvaležno, verjela pa le ni. Mučile so jo zle slutnje. * “Dosti za danes!” je dejal Igor Kalan in nehal pripovedovati; priplula sva pravkar do ladjišča. “Dalje jutri!” 10. Mlado pisano jutro je iz mrtvega mraka pričaralo žive barvo, sence in svit. Veselo je utripalo Blejsko jezero pod laskavimi poljubi rane planinske sape. Ko neumrjoča nebeško lepa pesem je pobožni otok vabil in zamikal oblaženo srce. Na Julijskih Alpah in Karavankah so migljale tisočere iskrice, kakor da je preplašena noč izgubila svojo belo, z zvezdami otkano pečo na samotnih divjih višavah! Zopet sva se vozila v ladji in prijatelj Igor Kalan je nadaljeval svojo idilo. Že peti dan sem bival na Bledu, ko sem šel obiskavat ravnatelja Jarnika. Pri kiosku nasproti pošte sem kupil šopek najlepših vrtnic in pred obedom krenil v črni obleki in svetlih rokavicah proti kraju, kjer je domoval moj bivši načelnik v najeti lični vili ob jezeru. Akotudi mi ni imel umirovljeni tiran kaj zapovedati ali prepovedati, mi je vendar nekaj tesnilo srce, ko sem romal proti njegovemu dvorcu. Kar nisem se mogel iznebiti čudno otožnega občutka, da se ravnam na važen in neprijeten p«t. Čudil sem se sam svoji razburjenosti. Solnce je silno pripekalo. Železna kljuka vrtnih vrat je bila čisto vroča. Proti hiši je vodila malce napeta pot, posuta z drobnim peskom in ob straneh ograjena z grozdijčem. Grmiči so bili že obrani, le ponekod se je še svetila pozabljena jagodica kakor rubinova solza. Beli, po vročini napol omamljeni in po cvetličnem soku vrtoglavi metulji so trudno tavali nad belocvet-nim grahom in salato, nad vrtnicami in drugimi žlahtnimi cvetlicami. Na hodniku me je srečala plaha poštama dekla. Tiho, po prstih, je odnesla mojo posetnico in mi pokazala v sobo prvega nadstropja. Komaj sem potrkal in odprl, že je močno zadišalo po zastalem tobačnem dimu. Okajene stene so krasili zemljevidi in stari bakrorezi, že vsi obledeli in rjavo omarogani. Po stolih, po naslanjaču, na dolgi mizi, na oknih in na tleh, povsodi so se valjale odprte ali zaprte knjige, zvezki, rokopisi. Na pisalni miz? se je šopiril velikanski črnilnik poleg zvonca, roženega sipalnika in ribniškega muhalnika. Iznad pepelnika se je dvigal dim napo! dogorele smotke. Svinčniki so se dolgočasili na vseh koncih in krajih. Med oknoma je čepel star skesan kovčeg. V tej sobi torej je prenašala Olga kaprice naglo razburjenega čudaka-dlako-cepca, kadar ga je obsedel in onegavil varavi demon pisateljskega slavohlepja, tukaj ji je narekaval čudni mož svoje trakuljaste stavke v mrtvaški slovenščini. Sredi gostega tobačnega dima, kakor homerski bog v oblakih, je stal moj mali pa hudi ravnatelj Milan Jarnik, čokat in kosmat ko povodni mož. Belina dolgih brkov, široke brade in močnih obrvi se je lepo podala rdečemu obličju. Stisnjeni kratki obraz, kljunasti tanki nos in živahne oči so značile radojeznega moža. Na črnem motovozku mu je visel zlato obrobljen ščipalnik. “O — vendar enkrat!” me je sprejel z gromkim zvočnim glasom zdravih starih mož in mi ponudil stol. “Olga mi je že povedala . . . Veseli me, da vas zopet vidim, gospodine! Sčasoma se marsikaj izmakne in izmuzne spominu, ali vas pametujem prav dobro — hahaha! — delali ste nepotrebne pesmi. No, na Dunaju ste avansirali, kakor kaže vizitka. Za to se zahvalite vzorni šoli našega urada! Čestitam vam !” Priklonil sem se nemo. Govoril je tako na glas, kakor bi bila soba polna poslušalcev. (Dalje prihodnjič.) Fran Pogačnik: Strel v božični noči Vlak krajevne železnice se jo sopihaje in cvile ustavil na postajici Visoko. Kakor da se mu je zdelo zamalo, je takoj zopet potegnil in odpuhal dalje pod gore. Edini popotnik, ki je izstopil, je urno prekoračil kratko pot med progo in vozno cesto zunaj postaje in se ozrl na desno, ko ga opozori nase hlipav glas: “Ježeš, Ježeš, ali si ti Tone?” “Ce misliš, da sem, že moram biti,” se je zasmejal samotni potovalec mršavi babnici, Slabedrovi Lizi, živi pratiki domače vasi in okolice, ki ga je strme ogledovala z osuplimi očmi. “Pa so govorili, da si se oženil! Kje pa imaš pa ženo?” “I, saj veš, kakšne ste ženske, Nekod se je zaklepetala, pa je zaostala,” je prekinil možak tok njenih vprašanj, ki ji je silil iz ust in oči, pritegnil nahrbtnik in odhitel po cesti. Ženišče je gledalo za njim in majalo z glavo. Tone pa se je ustavil in premišljal, kam naj krene. Tam se je od ceste cepila bližnjica čez hrib. Po cesti je imel do doma uro hoda, po prečnici pol ure, a pot je bila kamenita in strma. ‘E, kaj,” je zaključil. “Saj je svetlo, luna vzhaja. Cez hrib mahnem, pa bom naenkrat doma.” — Liparjev Tone se je vračal iz ruskega ujetništva. Nenadno in nepričakovan. Ko je bil sklenjen mir in so jeli ujetnike izmenjavati, ni Tonetu kazalo, da bi se vračal. Govorili so, da pošiljajo vojne ujetnike, ki so se vrnili, zopet v fronto, in te je imel Tone dovolj. A v Rusiji se je počutil prav imenitno. Prijazni ljudje, dober zaslužek, dekleta, ej, niso doma zastonj šušljali o ženitvi. Končno pa se mu je le stožilo po domovini. Skoro iztrgati šte jt< moral dobrim ljudem tam na Ruskem, da so ga pustili od sebe. Dolgo je bilo potovanje in neprijetno, a misel na dom ga je bodrila in krepila. Iz glavnega mesta sosedne države je bil pisal domov, da se vrne po Novem letu. Srce pa mu ni dalo miru; nestrpen in nepočakan se je dvignil, da proslavi bližajoči se Božič že v rojstni hiši. Veselega srca in čilih korakov je stopal v skalnati breg. Mesečina je razlivala svojo mehko svetlobo po vsej okolici, da je dajala pokrajini vse milejše, nežnejše lice. Lahen vetrič je vil od gora in hladil Tonetu vroče čelo. Z onkraj hriba je zadonel božični zvon in vzbudil v Tonetu nešteto mehkih, toplih spominov. Mladost je oživela in se mu prikazala pred dušnimi očmi v vsej svoji milobi in sladkosti. Dom, pokojni starši, bratje in sestre, prijatelji in znanci. Obrazi vseh so plavali pred njim in ga pozdravljali. Eden izmed njih pa še prav posebno. Bil je to obrazek sosedove Tilke, njegove vrstnice in prijateljice iz otroških let. Ko je zapuščal rodno vas in odhajal v vojno, je bila v svojih najlepših letih, razcve-tajoča se devojka. Ko je bil ujet, sta si marsikaterikrat pisala. Vedno ga je pozdravljala s toplimi besedami in ga prosila, naj se vrne. Kakšna neki mora biti sedaj ? Kako ga sprejme in pozdravi? Ne bo mu ravno, kako ga pogleda ob prihodu. Raznovrstne misli so mu polnile glavo in ga silile, da je stopal hitreje in hitreje. Dospel je vrh klanca. Prelep pogled se je razgrnil pred njegovimi očmi. Kot bajna dežela je ležalo pred njim v mesečini posrebreno polje pod ble-dosinjim nebesnim obokom. Pod hribom je počivala vasica z belo cerkvico in domačo hišo kraj ceste. V ozadju pa se je dvigala veriga mogočnih snežnikov. Cuvstva so mu prekipela. Zavriskal je na ves glas, da je-od- mevalo od bližnjih hribov in se spustil po stezi v dolino. Tedaj je zagledal, kako je šinil iz line cerkvenega stolpa ognjen jezik, hkrati pa je občutil v stegnu desne noge skelečo bolečino. Glasno je zaječal in sc zgrudil. V družjnski sobi Liparjeve hiše so bili zbrani domači, vsi že praznično, napravljeni in svečane volje. V kotu so stale velike j a s I i c e, ki jih je hotela imeti stara dekla Meta, ki je njena beseda pri hiši veliko zalegla. Na mizi pa je stalo božično drevesce, po volji otrok, ki so tudi imeli svojo besedo. Tako je bilo vstreženo vsem. Sedeli so okoli druge mize pri peči in vesela govorica se je vnemala v družbi. Gospodar Matija je mastito sedel koncem mize, pušil pipo in semintja segel po čaši na mizi. Vmes je izustil to ali ono tehtno besedo. Žena njegova, zajetna in debelušna Katica, ni mogla strpeti za mizo, vstajala je, hitela v kuhinjo, zopet nazaj in neumorno ščebetala. Da niso mirovali otroci, je umevno, sedaj je tega zmanjkalo pri mizi, sedaj onega; ta je švignil k drevesu, drugi k jaslicam, tretji k oknu. Oče je moral uporabljati vso svojo veljavo, da jih je obdržal skupaj. Pač pa so bili resni dekla, hlapec in pastir, ki so opravili živino in vsa hišna dela ter sedaj v miru uživali božično srečo. “Stopimo po sosedovo Tilko, da bo z 11 a m i, ko prižgemo smrečico!” je rekel oče Matija svojemu najstarejšemu. Hkrati so poskočili vsi trije in izginili skozi vrata, kakor da jih je vzel veter. Nedolgo potem so privedli s seboj modrooko, pla-volasno mladenko, ki je žarečih lic voščila navzočim dober večer. Takoj nato je zableščalo božično drevce v neštetih lučicah, dekla Meta pa je padla na kolena pred jaslic^. Iz grl je zadonela častitljiva božična pesem. “Da bi bil le že Tone doma!” se je spomnila gospodinja in se nagajivo ozrla po Tilki. Dekle je zardelo in vzdihnilo: Saj bo ne bo dolgo, pa bo tu, še teden, dva morda!” “Stric Tone, stric Tone, stric Tone!” so razigrano vzklikali otroci. V tem so se oglasili božični zvonovi. Znamenje gospodarju, da je vzel, kakor vsako leto, karabinko, zlezel v zvonik in nekajkrat ustrelil v čast in slavo svete noči. Nič kaj rada ni gospodinja gledala tega početja, vedno se je bala nesreče, a nobeno prigovarjanja ni pomagalo, Matija svoje navade ni opustil. Stopili so pred hišo in čakali na strele iz lin. Sem od hriba se je začul glasen krik. “Si slišala,” je vprašala Katica sosedovo. “Kdo neki ponočuje tod okoli?” “Lepa noč je in vabi,” je menila Tilka. “Križ božji!” je viknila Tilka, in zbledela. “Ste li čuli stok v hribu? Da bi le ne bilo nesreče, Katica!” “Matija! Matija!” je zaklicala Katica možu v zvonik. “Brž, pridi dol!” Bled in prepaden je pritekel Matija sem od cerkve in bolestno vprašal: “Ali ste čuli tudi vi drugi? Zdelo se mi je, da je v bregu, kamor sem u-strelil, nekdo zastokal. Koga neki je nosilo po noči po šumi? Eh, motili smo se vsi skupaj, tvoje marnje, Katica, so nas vse zmešale,” se je potolažil in stopil z drugimi v hišo. Božičevali so dalje, a neka skrb je težila srca vsem. Nehote so Se ozirali proti vratom, ako je zunaj kaj zaškripalo, gospodarju pa se je nekajkrat zahotelo, da bi vstal in šel naokoli pogledat, kot da ga zunaj nekaj.„pri^akuje. “r° " Z a r>.00.. 210 Din Z« -$«*»> 0 Zn 10.00.... 430 Dinj Zn «*»%••••.# Za 11.50.... »00 DintZn o#--'«)i* Zn 22.«»....1000 Din [Za %'it--' Zn »0.00..222» DirtlZa l" ' -u, o i0’1J Zaradi nestalnosti fcnp sprf navedene cene podvrž<“n ^ bodisi doli ali gori. Pošiljanje po brzojavU' vaša pošiljka zakasnilo- J brzojavnem pismu, k' s ne pošiljke $1. g[0vitf Pisma in druge pošilj1{e 118 , LEO ZAKRAJ^, GENERAL TRAVE& S 1359 Sccond Ave. O NOVIH IZUMIH Svet se je yecinq smejal novim idejam.in proglašal njih očete za norce! Francoski listi so pred kratkim poročali, da je predlagal neki inž. Remy nov način za zgraditev že dolgo projektirane železniške proge iz Egipta v Kapsko deželo. Ta proga se ni zgradila do danes samo zato, ker bi jo veter v puščavi v najkrajšem času zasul s peskom. Remy pa predlaga, naj bi preko ogroženih ozemelj položili velike cevi s tračnicami, v katerih notranjosti bi se železniški promet lahko vršil brez vsake škode. Mnogi so, ki se utegnejo celo dandanes takšnim načrtom smejati, dasi so s praktičnega in tehničnega stališča povsem izvedljivi. Veliki francoski matematik in fizik Bernoulli je dokazal v teoretični razpravi, ki mu jo je pariška Akademija znanosti celo nagradila, da je daljše premikanje jeklenih koles na jeklenih tračnicah in vsako premikanje s pomočjo parne sile nemogoče. Celo z matematičnimi razlogi je nastopil proti takšnim “absurdnostim.” Navzlic vsem teoretičnim razpravam pa so nekoliko let pozneje že tekle prve železnice. Neki drugi učenjak je v Berlinu dokazoval, da bi moral “ogromni zračni pritisk” pri hitrem gibanju železnic usmrtiti žival in človeka. Avstrijski cesar Ferdinand se je prvemu načrtu železnice na avstrijskih tleh smejal, češ: “Zakaj naj bi gradili železnico, če niso navadne kočije vedno zasedene?” Prof. James Lardner se je rogal v obširni znanstveni razpravi, da bi bilo prav tako lahko preplavati Ocean z lastno telesno močjo kakor s parno silo. Dve leti pozneje, leta 1819, pa je že prvi parnik, “Savannah,” preplul Ocean. Prav tako so se drugi rogali gonilni sili bencinskega motorja in prvi poskusi so jim na videz dali prav, ker so se končali Rak je ozdravljiv v začetnem razvoju Kdor ima raka, ima ravno toliko nade, da bo ozdravljen, kakor v drugih boleznih. To je mnenje zdravnikov, ki so se udeležili nedavnega letnega kongresa American College of Suiy geons v Chicagu. Ta “College” ni nikaka šola, marveč udruže-nje tisočerih vodilnih zdravnikov v Ameriki. Isto je nabralo podatke o 12,000 slučajih raka, ki so bili ozdravljeni. Vzlic temu, zdravniki neradi govorijo o raku kot ozdravljivi bolezni. Dr. Dukes iz Oaklanda je poudaril, da je rak, ravno kot tuberkuloza, bolezen, ki se daje ustaviti, ne ozdraviti. Na primer, neka ženska je imela raka na prsih, ko je bila 33 let stara. Prsa so bila odstranjena. Živela je potem normalno živ-jenje skozi 21 let in vzgojila otroke do zrele starosti. Ko je bila čez 60 let stara, je umrla radi raka, ki se je bil oprijel vsakega organa telesa. Med tem pa je vendarle živela 21 let normalno in zdravo. Ni nikake sramote imeti raka, ravno tako malo kot imeti pljučnico. Važno je zdraviti takoj, čim se prisotnost raka sumi. Dr. Dukes je opiesal slučaj nekega pacijenta v San Franciscu, ki se je skril, čim je odkril prisotnost raka, in samota-ril v neki koči ob morju, ker ga je bilo sram, da bi kdo znal, da ima raka. Ko je končno prišel k zdravniku, je rak že raz jedel polovico lica. Pa še ta rak je bil take vrste, da se da zlahka zdraviti v začetni dobi. Nesreča je v tem, da ljudje prihajajo k zdravniku prepozno. To je razlog, zakaj rak ostaja veliki “morilec” ljudi. FLIS. * "5I&A DRUSli in P««*'V izdeluje lično venska nnijska &s y Ameriška Don1®!? 61 1 7 ST. CLA«* CLEVELAND^ y OB VSAKEM ČASU---------------------------------------------k„r,» izvršujemo denarna nakazila točno in zanesljivo po dnevn«01 ,jf w ^ V JUGOSLAVIJO V ITALIJO 1<>£ j/ "a * 2.70.............. 100 Din Za $ 9.00............ gOj jjf ~a 4 95............... 200 Din Za 17.50...............•....... j/ "a ,7-20.............. 300 Din Za 42.75............i00{ \jf ',a ............. 500 Din Za 85.25.............. /n 22-75..............1000 Din Zn ..................... KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDE^ „ PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ..j, Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v din*r lirah dovoljujemo 6e boljše pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.00 morate poslati $ 5.75 10.00 ” ” .... 10.85 15.00 ” •’ .... 16.00 20.00 ” ” 21.00 ;; ” 40.00 ” »• .... 41.25 „ . M 50.00 ” ” ..... 61.50 n0 XT • Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih* $1° Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbin0 Kadar ute namenjeni v stari kraj; Kadar iclite dobiti koga iz starega kraja; Kadar imate kak drug opravek s starim krajem; je v Vašem lastnem interesu, da se obrnete na na*: SLOVENIC PUBLISHING CO. : t) (TRAVEL BUREAU) •/ 216 West 18th St. i