_3 80 F R E SEBI GLASILO TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED PRIDOBIVANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA V LETU 1980 I. Uvodna obrazložitev Po podatkih o prodaji lesa v času januar-avgust 1980 so temeljne organizacije gozdarstva in TOK-oddale 86. 887 m3 lesa. To pa je le 59 % letnega plana. Če količino lesa, ki smo jo planirali za prodajo v letošnjem letu razporedimo po mesecih, bi v osmih mesecih morali prodati kar 11.780 m3 več. Oddaja iz družbenih gozdov zaostaja za me- sečno dinamiko za 1120 m3, oddaja iz zasebnih gozdov pa za 10. 660 m3. Temeljna organizacija kooperantov je v osmin mesecih realizirala le 47 % letnega plana oddaje. Zaostanek je že tako velik, da ga v naslednjih mesecih ne bo mogoče nadoknaditi in realno pričakujemo, da bomo prodali za 5.000 do 8. 000 m3 manj, kot smo planirali. Tolikšen izpad pri prodaji bo seveda vplival na dohodek in preko do- hodka tudi na višino osebnih dohodkov, ki jih temeljne organizacije po dogovoru o razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke (Ur. list SRS št. 8/80) lahko obračunajo, Zaradi zmanjšane oddaje lesa tudi TOZD Avtoprevozništvo ne more dosegati planiranega obsega dela. Vozila niso racionalno izkoriščena. Z dragimi kamioni ima ta temeljna organizacija znatne stroške, ne glede na to, ali vozijo ali pa stojijo v garažah; prihodek pa pridobiva le, kadar vozila prevažajo tovor. Posebno slabo so bila vozila izkoriščena v prvem polletju, kar se tudi vidi iz polletnega obračuna, toda tudi v poletnih mesecih niso uspeli izkoristiti vozil doma. Rentabilnost prevozov za naročnike izven delovne organizacije je od junija dalje nekoliko boljša, ker je zavod za cene odobril povečanje cen. Kasnejša podražitev goriva in avtogum je u-činek povišanja cen precej razvrednotila, vendar je trenutno položaj avtoprevozništva na trgu boljši, kot v prvem polletju. TOZD Avtoprevozništvo pričakuje boljši poslovni uspeh ob devetmesečnem obračunu, tudi zaradi povečanja internih cen od 1/8-1980 dalje. Zaradi podražitve goriva, avtogum in rezervnih delov so interne cene za prevozne storitve od tega dne dalje za 15,37 % višje. Temeljna organizacija gozdno gradbeništvo ima velike težave pri oskrbi z razstrelivom. Za primer, da bi pomanjkanje razstreliva trajalo dalj časa (tovarne razstreliva morajo zaradi nakupa nekaterih sestavin razstreliva v tujini nekaj svojih proizvodov izvažati), imajo v tej TOZD pripravljeno spremembo plana v tem, da bi prenehali z gradnjo tistih cest, kjer je poraba razstreliva večja in bi pospešili dela pri nasipanju drugih in pri vzdrževanju že zgrajenih cest. Taka preusmeritev bi vplivala na zmanjšanje dohodka v temeljnih organizacijah gozdarstva, ker vzdrževanje cest pomeni strošek gradnje cest. TOZD gozdno gradbeništvo zaradi predvidene spremembe ne bi smela biti prikrajšana pri dohodku. Manj dohodka od planiranega bi dosegla, če ne bi bilo mogoče pravočasno začeti z gradbenimi deli na mehaniziranem skladišču na Rečici. Za začetek teh del še nismo prešli vseh ovir. Poleg težav za pridobitev gradbenega dovoljenja in nejasnosti glede u-voza tiste opreme, ki je ni na domačem trgu, je glavna ovira za pričetek del to, da poslovna banka ne more odobriti kredita. Izgledalo je že, da so problemi glede uvoza že rešeni z uporabo pravic na uvoz opreme, ki jih je z lastnim izvozom pridobila delovna organizacija LIP Bled in s pripravljeno pogodbo o kooperaciji za izdelavo opreme za mehanizirano skladišče in druge opreme za lesno industrijo med tujim izvajalcem in domačimi organizacijami, ki podobno opremo že izdelujejo. Zadnji ukrepi Izvršnega sveta SRS o nadaljnji o-mejitvi uporabe deviz, ki jih gospodarstvo dosega z izvozom (za uvoz), praktično onemogočajo u-voz take opreme, ki jo mi potrebujemo. Novi pogoji za uvoz nas verjetno ne bi smeli ustaviti pri prizadevanju za realizacijo tako pomembnega objekta kot je lupilnica in sortirnica lesa na Rečici. Bolje je to investicijo i-menovati tako, ker izraz mehanizirano skladišče lesa lahko nepoznavalce zavaja. Nekateri so že odrekali pravico uvrščanja te naše investicije v prednostno, samo zaradi tega, ker je znano, da je investicij v skladiščne prostore v Sloveniji že preveč in ker verjetno s takimi naložbami lahko počakamo na boljše čase. Kako nujna je izgradnja načrtovane investicije je postalo očitno sedaj, ko zaradi rentabilnosti izkoriščanja gozdov in zaradi drugih vzrokov opuščamo beljenje lesa. V ugodnem času za razvoj lesnih škodljivcev se je pričel kopičiti les po skladiščih. Ce ne bomo uspeli hitro rešiti problema beljenja z izgradnjo centralne lupilnice, ne bo mogoče preprečiti velikih škod. Ugotavljamo namreč, da ostajamo skoraj e-dino območje v Sloveniji brez mehanizirane lupilnice in da se vsako leto zmanjšujejo količine obeljenega lesa za žagi na Rečici in v Podnartu. Znano je, da je Temeljna banka Gorenjske, tako kot vse druge banke v Sloveniji, že spomladi prenehala odobravati investicijske kredite zaradi pomanjkanja denarja. Od takrat se odgovorni v družbenopolitičnih skupnostih, zbornicah in združenjih ter v banki dogovarjajo, katere investicije v Gorenjski regiji bo banka sofi-nansirala. Malo upanja še imamo, da bodo našo investicijo uvrstili tako visoko na rang lestvici, d S bomo deležni nekaj od tistega denarja, ki ga banka lahko nameni letos za naložbe in da bomo lahko še letos zakopali. Zadeve v zvezi z lupilnico in sortirnico na Rečici ne bodo direktno vplivale na dohodek temeljnih organizacij, razen eventualna odložitev gradnja na dohodek TOZD gozdno gradbeništvo, vendar je izgradnja tega objekta izrednega pomena glede možnosti pridobivanja dohodka v naslednjem obdobju, da jih pri ocenjevanju dohodkovnega položaja ne smemo opustiti. Vse naštete zadeve moramo u-poštevati, kadar z odmikom dobrih dveh mesecev ocenjujemo dohodek ali drugačno uspešnost dela in gospodar jenja temeljnih organizacij vsako posebej ali pa skupaj kot delovno organizacijo. Predstava o uspešnosti poslovanja in prognoza o uspehu ob koncu leta bo popolnejša. Če sprejmemo še naslednjo domnevo. Cene gozdnih proizvodov so se v prvem polletju precej dvignile (za 34 % v primerjavi s cenami za enako obdobje preteklega leta in za 29 % v primerjavi s povprečnimi cenami v letu 197 9) in glede na omejitvene ukrepe, ki so že uveljavljeni, ne moremo pričakovati nadaljnjega porasta prodajnih cen za hlodovino. Zadnja podražitev goriva in električne energije ter še pričakovane podražitve bodo vplivale predvsem na porast stroškov v drugem polletju in s tem na zmanjšanje kazalnika o povečanju dohodka v primerjavi z doseženim dohodkom v enakem obdobju preteklega leta. II. Polletni obračuni V tej informaciji želimo prikazati možnosti, ki jih imajo temeljne organizacije za doseganje dohodka v letošnjem letu na osnovi podatkov iz polletnih obračunov. Podatke, ki jih navajamo, moramo koregirati z uvodoma naštetimi učinki in dejstvi, ki smo jih ugotovili pri obravnavanju polletnih obračunov. Uspeh, ki so ga temeljne organizacije dosegle ob polletju, je glede dohodka in razporeditve čistega dohodka dober predvsem za temeljne organizacije gozdarstva in TOZD gozdno gradbeništvo. Mnogo slabši poslovni uspeh sta dosegli TOZD Avtoprevozništvo in Temeljna organizacija kooperantov. Doseženi čisti dohodek jima omogoča le pokritje obračunanih osebnih dohodkov in oblikovanje sredstev rezerv ter minimalnega sklada skupne porabe. Ob-polletju je bil fizični plan prodaje lesa realiziran s 44,2 %. Prodali smo 3.400 m3 manj lesa kot v enakem lanskem obdobju. TOZD gozdno gradbeništvo je dosegla letni finančni plan 41 "1% TOZD Avtoprevozništvo pa plan tonskih kilometrov 61 %. Visok odstotek pa ni pravi pokazatelj, ker je ta temeljna organizacija dosegla tolikšno število tonskih kilometrov predvsem zaradi prevozov na dolge relacije izven območja. Cena za enoto prevoza na dolge relacije je precej nižja od cene za prevoze na povprečnih razdaljah za prevoze na območju. To dokazuje tudi podatek, da je celoten prihodek v TOZD Avtoprevozništvo dosežen le v višini 43, 9 % letnega plana. Na nivoju delovne organizacije je let -ni planirani celotni prihodek dosežen s 46, 5 % kar kaže, da so bile dosežene višje prodajne cene za les od planiranih. Tako je tudi bilo, saj so bile poprečne prodajne cene za les iz družbenih gozdov 5, 6% in za les iz zasebnih gozdov 10,8 % višje od planiranih. Porabljena sredstva (materialni stroški z amortizacijo po minimalnih stopnjah) so naraščala počasneje kot celotni prihodek. To je sicer ugodno, vendar podatek vsebuje tudi vpliv dinamike proizvodnje. Znaten del stroškov v TOZD gozdarstva predstavljajo izdatki za izgradnjo vlak, te pa se zaradi vremenskih razmer gradijo pretežno v drugi polovici leta. TOZD gradbeništvo je v prvem polletju zgradila le 31 % planiranih vlak. V obravnavanem obdobju so temeljne organizacije skupno dosegle 51,2 % planiranega dohodka, kar je za 31,9 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Povečanje dohodka je sicer veliko, vendar po tem pokazatelju naša delovna organizacija zaostaja za povprečjem v SOZD GLG (povečanje za 13 9 %) in je le za malenkost nad povprečnim povečanjem dohodka v gospodarstvu SR Slovenije (30,7 %). Zaradi relativno boljšega uspeha so obveznosti iz dohodka narasle bolj Iz višine 12 metrov srečno izvedeni Ikarusov let na Jelovici Foto GG kot prihodek in tako kot dohodek in sicer na nivoju delovne organizacije za 31,4%. Obveznosti do SIS iz dejavnosti, ki pomenijo zadovoljevanje skupnih potreb in za splošne potrebe (davek iz dohodka) so porasle v primerjavi z lani le za 19,2 %. (Največji porast ugotavljamo pri obveznosti do SIS za gozdarstvo za del dohodka po členu 12. Zakona o gozdovih. Obračunani so naslednji zneski takega dohodka: TOZD gozdarstvo Bohinj din 2. 900. 000, TOZD gozdarstvo Pokljuka 2.600. 000 din in TOZD gozdarstvo Jesenice 800. 000 din. Lani smo v tem obdobju obračunali 3.022.600 din dohodka iz nadpovprečnih naravnih pogojev. Obračunani prispevki za biološke naložbe pri vseh temeljnih organizacijah gozdarstva znašajo din 14.218. 282, vrednost del, ki pomenijo biološka vlaganja vključno z odkazilom in urejanjem pa znašajo din 11.725. 188. Samo pri temeljni organizaciji kooperantov pa je bilo oblikovano za 3. 624. 478 din sredstev, vrednost obračunanih del v breme teh sredstev pa je 4. 247. 699 dinarjev. Iz podatkov je razvidno, da bo potrebno povečati prispevno stopnjo za biološke prispevke od lesa v zasebnih gozdovih, če ne bo realiziran plan oddaje bolje kot doslej. Izračunani dohodek za TOK je skupni dohodek, ki je za 2. 389,730 večji od dohodka, ki ga temeljna organizacija lahko razporedi. Po sklepu samoupravnih organov TOK je osnova, po kateri se izračuna del prodajne cene, ki pripada lastniku lesa med letom, stalna. Za hlodovino iglavcev je bila določena cena 1. 500 din za m3. Izračunani znesek je del dohodka, ki pripada kmetom in so ga le-ti dolžni razporediti za namene po splošnih aktih in po planu za leto- 1980 in sicer za povečanje dela cene, ki pripada kooperantom, za oblikovanje kmečkih skladov, za oblikovanje sredstev za vzdrževanje poti ter gradnjo cest in za eventualno nadomestilo primanjkljaja sredstev za biološke naložbe. Delavski svet TOK je sprejel sklep, da se poveča odkupna vrednost lesa za 100,00 din za hlodovino ter drugi tehnični les in za 70, 00 din za celulozni ter jamski les in da se napravi poračun za prevzeti les od 1. januarja 1980 dalje. V prvem polletju so temeljne organizacije dosegle polovico planiranega čistega dohodka, ki pa je za 32,1 % večji od doseženega čistega dohodka v enakem lanskem obdobju. Za pokritje obra -čunanih akontacij osebnega dohodka, ki se po predpisih pokrivajo iz doseženega čistega dohodka (1.752. 738 obračunanih o- sebnih dohodkov je v zalogah nedokončane proizvodnje in se pokrivajo iz obratnih sredstev), so TOZD in DSSS že razporedile 33. 293. 660 din, za obračunani stanovanjski prispevek pa din 2. 208. 770. Nerazporejeni del čistega dohodka znaša 24,398. 200 dinarjev. Po sklepih samoupravnih organov so bila sredstva začasno razporejena takole: Razporeditev ČD Čisti dohodek 100 % Del ČD za osebne dohodke 69 % Del ČD za sklad skup. porabe 15 % Za akumulacijo in ČD 16 % Skupna dosežena akumulacija znaša din 21.273. 000 din in je za 248 % večja od dosežene akumulacije v enakem obdobju preteklega leta. V SOZD GLG Bled so se sredstva akumulacije povečala za 188 %, v gospodarstvu SR Slovenije pa za 164 %. Obračunani bruto osebni dohodki za prvo polletje znašajo din 29.820. 105,00 in so za 17,5 % višji od obračunanih osebnih dohodkov v enakem obdobju pretek -lega leta. Pri obravnavi periodičnih obračunov za prvo polletje lani so se delavci odločili, da - za povečanje sredstev stanovanjskega dela sklada skupne porabe 1.066.250,00 din; za druge namene v skladu skupne porabe 3. 675.337,00 din; za rezervne sklade 2. 560. 675, 00 din in za poslovni sklad din 17. 095. 737, 00. S takšno začasno razporeditvijo čistega dohodka so bila dosežena naslednja razmerja (v procentih na ČD); 100 % 57 % 12 % 41 % se že obračunane akontacije o-sebnih dohodkov povečajo za 6, 5% ali za 1.941. 345, 00 din. Ker se letos nismo odločili za delitev za nazaj, ampak za povečanje a-kontacijske vrednosti točke, v periodičnem računu izkazujemo povečanje mase osebnih dohodkov le za 10,3 %. Poprečni mesečni neto osebni dohodek je za prvo polletje znašal 8. 918, 00 din in je bil za 22 % višji od poprečnega osebnega dohodka v enakem obdobju preteklega leta. Ker znaša porast življenjskih stroškov za isto obdob- I.VI 1979 I-VI 1980 Izvedba propustov je še tudi v ročni izvedbi Foto GG O shranjevanju pogonskega goriva se tudi ne pogovarjamo še dovolj resno Foto GG je 25,5 % ugotavljamo, da si je poprečni realni osebni dohodek zmanjšal za 3-4%, Poprečni neto osebni dohodek v SOZD GLG Bled znaša 8.505,00 din in je višji od lanskega za 28%, v občini Radovljica 7. 586, 00 din (19,4 %) in v gospodarstvu SR Slovenije 7. 951,00 din (20 %). Poprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca pri GG Bled znaša za mesec avgust že din 10. 475, 00. Začasna razporeditev čistega dohodka ob polletju je bila opravljena tako, kot je zahtevano z resolucijo o politiki izvajanja srednjeročnega plana SR Slovenije v letu 1980 in na osnovi te resolucije sprejetega dogovora o razporejanju čistega dohodka. Pravzaprav so pri tej razporeditvi še precejšnje rezerve. Ker pa ocenjujemo, da poslovni uspeh ob koncu leta ne bo tako dober kot ob polletju, so rezerve nujne. Poleg tega smo kot samoupravljalci dolžni ugotoviti, za koliko se je povečal dohodek zaradi ugodnosti pri povečevanju cen za naše proizvode. Točen izračun deleža povečanja dohodka zaradi ugodnih Dobro zakladanje hlodovine vpliva na učinek nakladalnika Foto GG obdobju preteklega leta ter s planom za leto 1980 je vidna iz dveh priloženih tabel. Poleg tega objavljamo še kazalce uspešnosti poslovanja temeljnih organizacij po zakonu o združenem delu in kazalce za delovno organizacijo, ki so predpisani za spremljanje dogovora o razporejanju čistega dohodka v letu 1980. tržnih pogojev praktično ni mogoč. Primerjava povečanja cen repromateriala in povečanja cen za naše proizvode kaže, da je 10-14% povečanje dohodka rezultat tržnih pogojev. Podatki o poslovanju temeljnih organizacij v prvem polletju in primerjava z dosežki v enakem Usposobljen šofer - le nesrečni slučaj F oto GG GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Delovna skupnost skupne službe KAZAICI USPEŠNOSTI POSLOVANJA I - VI. 1980 Xeto Bohinj Pokljuka Jesenice Gradbena Avtoprevozn, . TOIC GG Bled 1. Dohodek na zaposlenega delavca / din 1979 271.520 163.707 174.582 134.873 119.661 206.107 102.305 169.441 plan 1980 . 298.003 233.858 157.142 164.770 169.430 257.510 100.870 205.472 I-VI/80 1980 347.817 297.796 191.088 186.577 J37.808 260.652 104.319 234.477 2* Dohodek v primerjavi s povpr. 1979 23,44 27,91 23,26 48,19 18,27 18,34 49,65 25,13 uporabljenimi sredstvi v jS plan 1930 23,08 31,80 24,28 46,72 17,02 20,83 52,18 26,00 I-VI/30 1980 25.09 37,51 28.33 42.53 12.39 19.33 47,33 26,08 3. Čisti dohodek na delavca v din 1979 140.439 90.432 102.039 93.617 80.725 81.142 95.426 100.247 plan 1980 140.828 122.114 102.992 123.934 108.796 107.458 94.318 116.730 1980 165.022 157.223 120.638 142.370 85.331 100.689 97.833 130.219 4. Akumulacija v primerjavi z 1979 17,15 6,18 12.77 14,38 9,62 2,71 1,62 10.48 dohodkom v JÓ plan 1980 18,27 15,30 11,33 23,67 15,03 4,19 1,50 14,13 1980 24,07 25.07 19,75 32,20 10.50 2.70 0,39 19.72 5. Akumulacija v primerjavi s 1979 33,15 11,18 13,46 20,36 14,26 6,88 1,74 17,71 čistim dohodkom v plan 1930 38,67 29,31 17,29 31,48 23,50 10,04 1,63 24,6? 1930 50.72 47.49 31,29 42.20 16,95 6.98 0.41 35,51 fi. Akumulacija v primerjavi s 1979 4,02 1,72 3,61 7,17 1,76 0,50 0,81 2,63 povpr. uporabljenimi sredstvi plan 1980 4,20 4,86 2,74 11,06 2,56 0,86 0,78 3,66 v «S 1980 6.04 9,41 5.61 13.71 1,35 0.52 0.18 5,14 7. OD + 3SP na delavca-mesečno 1979 13.581 12.065 12.379 13.647 12.783 12.665 15.904 13.161 povprečje v din plan 1980 15.418 14.699 14.373 14.834 15.573 16.216 15.719 15.205 1930 14.410 14.097 14.011 14.494 13.648 15.695 16.305 14.581 8. Sisti OD na delavca - 1979 7 • 203 6.900 6.743 6.647 7.086 7.505 7.981 7.112 mesečno povprečje v din plan 1980 8.659 3.466 8.271 8.511 9.213 9.604 9.248 8.793 1980 9.218 8.905 3.354 3.261 8.343 9.372 9.840 8.908 9. Prispevki iz OD - povprečno 1979 2.991 2.886 2.810- 2.834 3.095 3.284 3.515 3.028 mesečno nà delavca din I-VI 1980 3.766 3.693 3-373 3.536 3.564 3.980 4.220 3.725 10. Izločanje iz dohódka na 1979 121.325 65.453 43.019 19.079 21.594 92.973 5.219 57.409 delavca = prispevek iz dohodka plan 1980 130.268 93.796 41.236 27.311 37.070 126.762 5.033 71.247 brez amort. in prisp. za DS 1980 151.393 118.199 54.849 28.947 28.868 127.368 6.032 83.O83 11. Akumulacija in amortizacija v 1979 6,66 4,18 5,63 10,99 5,49 1,83 4,07 3,58 primerjavi a povprečno uporabije- 1980 8,73 11,89 7.62 17.56 4.96 1.89 3,77 7.67 nimi sredstvi v £ leto Bohinj Pokljuka Jesenice Gradbeništvo Avtoprev. TOK DS SS GG- Bled 12. Povprečno uporabljena sredstva 1979 1.158.439 536.522 522.278 279.870 644.I86 1.123.648 206.O32 674.279 na delavca v din 1930 1.386.197 793.963 673.251 438.199 1 .069.109 1.344.779 220.389 899.033 13. Celotni prihodek glede na 1979 300,4 264,0 347,5 185,4 169,2 147,1 342,9 214,6 grabljena sredstva v j» 1990 281,0 290,0 354,0 204,0 172,0 139,0 335,0 208,00 I98O 318,1 331,9 413,2 232,3 162,0 149,1 306,9 232,0 14. Celotni prihodek glede na povprečna obratna sredstva (kowf.obr.) 1979 1,38 1,06 1,43 1,27 1,31 2,17 2,43 1,38 1930 1,27 1,24 1,15 0,98 0,86 2,24 2,31 1,22 15. Odplačilo kreditov v primerjavi 1979 17,6 0,8 3,7 8,5 18,0 6,1 - 11,2 1 s sredstvi za reprodukcijo v # 1980 12,6 0,6 4,7 2,3 14,9 10,6 - 6,8 za akumulacijo in porastom sredstev za OD + SSP 1979/80 79/80 1,69 6,32 1,77 2,82 1,18 1,02 - 2,35 17. Sredstva za akumulacijo v din 1979 4.004.188 1.061.498 1.206.216 1.224.618 690.597 296.092 89.600 8.572.807 1980 7.114.917 7.317.I8I 2.226.967 3.424.896 781.048 386.543 20.975 21.272.526 18. Sredstva za reprodukcijo vM w uo w v o. nu a 9 w u a ^ w akumulacija + amortizacija v 000 din 1979 6.639 2.572 1.831 1.876 2.156 1.087 453 16.665 1980 10.282 9.250 3.029 4.386 2.865 1.397 431 31.740 X Upogtevana 1/2 odpladil za leto 1980 AI? All TIGNI PODA m O DEIOVNM ČASU Ul OSEBNIH DOHODKIH ZA ČAS OD I,- VI. 1930 Bohinj Pokljuka Jesenice Gradbeništvo Avtoprevozništ. TOK BS SS GG Bled I-VI/79 Število delavcev po planu 93 105 65 71 55 60 64 513 562 Število delavcev iz obračun.ur 84 98 60 57 54 55 52 460 483 Planirano število del. ur I-XII/80 220.511 234.212 149.333 169.902 132.843 140.174 138.388 1.185.363 1.234.106 Obračunane delovne ure I-VI/80 91.970 106.757 65.077 62.389 58.464 59.937 57.128 501.722 522.101 Doseganje plana 41,7 7 45,6 7 43,6 7 36,7 3 44,0 7 42,3 7 41,3 7 42,3 7 42,3 Obračunane delovne ure I-Vl/79 93,793 112,915 67,665 66,185 64.977 57.816 '58.750 522.101 Obračunane delovne ure po času 33.691 42.908 33.253 17.796 30.636 36.754 50.384 245.472 251.851 Obračunane del. ure po učinku 35.878 40.167 18.511 30.896 19.801 12.779 _ 158.032 163.728 Boleznine do 30 dni - ure 6.192 4.848 2.952 1.112 2.044 1.768 1.852 20.768 19.630 Zastoji, slabo vreme - ure 4.795 6.218 2.127 2.948 753 1.764 _ 18.605 35.160 Obračunane lire drugih nadomestil 11.542 12.768 8.442 9.200 5.260 7.004 5.004 59.220 58.795 Delež efektivnih ur v vseh urah I-VI/80, 75,6 56 77,8 7 79,5 7 78,9 7 86,4 > 82,6 7 88,2 £ 8G, 4 p Delež efekt, ur v vseh urah I-VI/79 76,6 7 72,5 7 79,2 7 81,0 5$ 85,4 « 31,6 ■;! 88,6 f. 79,6 7 - Bruto OD - planirani za leto I98O 14.005.000 15.460.000 9.350.000 10.510.000 8.813.000 10.022.000 10.293.400 78.453.400 69.652.500 Obračunani OD I-VI/80 6.669.359 7.449.915 4.161.720 4.043.196 3.874.337 4.433.868 4.4I4.OO3 35.046.398 29.820.105 Obračunani OD v primerj. s planom 47,6 % 43,2 7 44,5 7 38,5 < 44,0 7, 44,2 7 40,4 7 44,7 7 42,8 7 Obračunani OD I-VI/79 5.342.026 6.250.624 3.723.750 3.537.476 3.707.248 3.479.927 3.777.055 29.820.105 - Povečanje OD I-VI/80 s I-VI/79 124,8 7 119,2 £ 111,3 -% 114,3 7 104,5 < 127,4 7 116,8 fS 117,5 7. - OD I-VI/79 z izpl.po period.obračunu 5.683.371 6.744.372 3.965.875 3.763.804 3.952.702 3.712.023 4.C32-239 31.761.450 _ Povečanje z upoštev.izpl.po per.obr. 117,3 7 110,5 7* 104,9 7 107,3 ? 98,0 7 119,4 < 109,5 110,3 7, Povpr. mes. bruto OD - plan 11.559 12.014 11.395 11.253 12.074 I3.OI2 13.537 12.046 10.271 Povpr. mes. bruto OD I-VI/80 13.198 12.701 11.639 11.794 12.061 13.464 14.062 12.713 10.304 Doseženi povpr. OD v primerj. s planom 114,? 7 105,7 7 102,6 7 104,3 7, 99,9 7> 103,5 > 103,9 7 105,7 " - Doseženi povpr. OD v prim.I-VI/79 127,3 7 126,1 7 116,2 7- 121,2 v 116,2 7. 122,9 7 120,2 7 122,3 7 Povpr. mesečni bruto OD I-XII/79 11.936 11.297 10.778 10.644 11.332 12.182 12.386 11.474 _ Povpr. mesečni OD I-VI/80 : I-XI1/79 110,6 7 112,4 > 108,0 1° 112,0 7 106,4 7- 110,5 7 113,5 7- 110,9 7 - Povprečni mes. neto OD I-VI/80 9.302 8.926 8.271 S.24C 8.415 9.391 9.780 3.918 7.127 Povpr. mesečni neto OD za ef.del.čas 9.816 9.433 3.660 8.524 8.523 9.667 9.841 9.256 7.437 FINANČNI PREGLED POSLOVANJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ GG BLED V ČASU OD I.- VI. 198o 3ohinj 'Pokljuka 'Jesenice Gradbeništvo Avtoprevoz. TOK DSSS GG Bled I-VI/79 Planirani obseg dela (m3 - tkm) 43.000 39.300 10.600 _ 3.252.850 55.100 _ 148.000 149.3CC Opravljeno v I-VI/BO 20.771 20.122 5.193 - 1.994.529 19.298 - 65.485 68.873 i doseganja plana 48,3 Z 51.2 i 49,0 '« - 61.3 "ž 35.0 55 - 44,2 j 43.8 1 Prehodne zaloge 1. 1. 1980 10.409 6.283 3.552 80.945 din 231.540 din 1.626 _ 21.870 m3 22.639m3 Prehodne zaloge 30*6. 1980 14.216 9.416 3.285 145.113 din 337.821 din I.OI5 m3 27.932 m3 Vrednost preh. zalog 30. 6. 1980 1.963.490 1.663.222 633.250 145.113 337.821 868.768 - 5.616.664 4.893.872 Planirani celotni prihodek 85.082.800 74.950.000 26.455.300 45.337.000 44.281.100 103.733.400 18.385.100 405.725.70C 336.091.000 Celotni prihodek I-VI/I98O 42.736.121 41.353.705 14.896.197 IS.680.597 19.445.793 43.408.433 8.046.073- 188.566.919 153.245.822 Doseganje plana v i 50,2 i 55,2 i 52,3 S 40 f 3 * 43,9 55 39,9 55 43,8 i 46,5 i 45,6 i Doseženi celotni prih. I-VI/79 35.003.753 27.66S.349 13.621.975 17.359.698 17.553.743 34.098.991 7.799.314 153.245.822 - Planirani mat. stroški za 1. 1980 29.654.300 25.639.6OC 8.027.800 22.439.500 25.643.600 77.832.lOO 5.473.100 194.910.600 174.490.600 Materialni stroški I-VI/I98O 13.435.662 12.459.335 3.604.646 8.041.989 12.001.725 29.123.471 2.621.504 81.288.532 71.405.618 Od tega amortizacija minimalna 3.167.511 1.932.701 801.575 961.ICS 2.183.687 1.010.069 4IO.513 10.467.165 - Materialni str. I-VT/80 v prim. s pl. 45,3 43,2 i 44,9 % 35,8 'S 46,8 i 37,4 55 47,9 i 41,7 i 40,9 i Materialni str. I-Vl/79 11.653.017 10.479.127 3.S16.722 9.632.471 10.374.037 23.175.323 2.274.871 71.405.618 - Planirani dohodek za leto 1980 55.428.500 49.110.400 20.428.500 23.397.500 13.637.500 3O.9OI.3OO 12.911.400 210.815.600 161.600. 400 Doseženi dohodek I-VI/I98O 29.564.467 29.183.964 11.274.170 10.634.895 7.441.635 14.335.870 5.424.569 107.859.570 81.84O.202 Dohodek I-VI/80 v primerj. s planom 53,3 5i 59,4 * 55,2 f- 45,5 fS 39,8 i 46,4 55 42,0 i 51,2 i 50,6 i Doseženi dohodek I-Vl/1979 23.350.736 17.189.221 9.445.253 8.227.226 7.179.656 10.923.667 5.524.443 8l-.840.202 - Doseženi dohodek I-VI/80:I-Vl/79v$ 126,6 / 169,8 i 120,1 i 129,3 * 103,4 i 131,2 5S 98,2 i 131,9 i 152,1 i Del doh. za sk. in spl. potrebe 1.614.975 I.592.I3I 580.145 773.241 48I.248 332.IO8 121.435 4.495.283 3.771.834 Prispevki za biološke naložbe 4.753.942 4.760.717 1.079.145 - - 3.624.478 - 14.213.282 11.518.196 Amortizacija iznad minimalne 473.219 198.584 69.062 266.931 595.007 28.146 20.975 1.615.924 1.363.850 Prispevek DSS3 2.23I.923 1.993.983 851.334 602.940 679.869 1.764.645 - 8.124.694 7.339.552 Dohodek po čl. 12 Zakona o gozdovih 2.900.000 2.600.000 800.000 - - - - 6.300.000 3.022.600 Skupne obveznosti iz dohodka 15.537.580 13.776.058 4.156.504 2.519.830 2.833.737 8.797.971 337.260 47.958.940 36.491.829 Planirani ČD za leto 1980 26.197.900 25.644.000 13.389.100 17.593.900 11.967.600 12.895.100 12.072.800 119.765.400 90.784.800 Doseženi ČD I - VI/80 14.026.887 15.407.906 7.117.666 8.115.065 4.607.893 5.537.899 5.087.309 59.900.630 45.348.373 i doseganja plana 53,5 i 60,1 Jt 53,2 % 46,1 ‘S 38,5 55 42,9 f» 42,2 i 50,0 i 53,3 * Doseženi ČD I-VI/L979 10.649.339 8.489.124 5.897.247 6.015.662 4.843.482 4.300.503 5.153.016 45.348.373 - ČD I-VI/80 v primerj.s ČD I-Vl/79 131,7 Z 181,5 i 120,7 i 134,9 :S 95,1 55 128,8 i 98,8 i 132,1 i - Del ČD za akontacije OD 5.789.941 6.792.860 4.072.050 3.975.315 3.815.623 4.433.868 4.414.OO3 33.293.660 31.290.139 Del ČD za stanovanjski prispevek 413.598 468.449 260.951 258.885 245.281 281.983 279.623 2.208.770 I.868.630 Herazporej eni del ČD 7.823.348 8.146.597 2.784.665 3.880.865 546.994 822.048 393.683 24.39.8,200 12.189.604 Easpar.dlWr •■tanks Cl; 1. Za 33P - dodatno za stan.grad. 292.500 325.000 195.000 253.750 - - - 1.066.250 - 2. Za 33? - ostalo 853.150 703.000 431.750 469.150 360.952 463.651 393.683 3.675.337 - 3. Za rezervni sklad 739.111 729.599 281.854 265.372 186.040 358.396 - 2.560.875 4. Za poslovni eklad 5.938.586 6.388.997 1.876.060 2.392.092 ~ 17.095.737 K A Z A I C I za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja delovne organizacije za čas I - Vl/78 po metodologiji za spremljanje dogovora o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke Dr. list SKD št. 3/80. i-n/8o A. T-VI/79 plan 80 I-Vl/80 I-Tl/fe 1. Celotni prihodek ! porabljena sredstva 214,4 * 208,2 * 233,6 * 109,0* 2. Dohodek na ijelavoa (din) 169.318 205.473 234.477 138,5* 3. Dohodek s poslovna sredstva x 25,1 * 26,0 * 26,1 rfn 103,9* 4. Celotni prihodek i obr.sred? 1,4 (koef. obr,) - 1,2 88,4 5. Čisti dohodek na delavca 93.889 116.730 I3O.2I9 138,7* 6. (OD + SSP) na delavca 78.964 90.392 87.487 110,8* 7. Akumulaoija na delavca 10,485« 14,13* 19,72 * 188,2* 8. Akumulacija na posl.sr. x 2,63^ 3.685« 5,14 195,4* B. 1. Dohodek na-planirani doh. 101,3 * _ 102,3'* 101,0* 2. OD : OD po planu 89,9 * - 84,9 7 94,5* 3. Akumulac.i Akumulac. plan 73,7 7 - 142,8 * 193,8* C. 1. Dohodek ( v 000 din) 81.780 105.408 107.860 131,9* 2. Čisti dohodek (v 000 din) 45.348 59.883 59,901 132,1* 3. OD bruto (v 000 din) 31.290 39.227 33.294 106,4* 4. SSP. v ČD (v 000 din) 6.849 7.144 6.950 101,5* 5. Akumul.iz ÖD + poveč.amort. 8.573 14.902 21.273 248,1* 6. Možno pov.OD po planil pov.D - - 12,9 5i - 7. Možno pov.OD po deJ.poveč.D - - 18,7 * - 8. Dosežena rast OD - - 6,4 * - D. 1, OD neto mesečno - lzpl. 7.319 8.432 8.614 117,7* 2. OD neto mesečno - obrač. 7.112 8.432 8.908 125,3* 3. lzpl. neto OD (v 000 din) 21.210 - 23.775 112,1 * 4. Obrač.ne to OD (v 000 din) 20.611 - 24.586 119,3 * 5. Zaposl. po del. urah 483 513 460 95,2 * 6. Zaposl. po stanju ob koncu meseca 487 513 477 97,6 * E. 1. Izplačila iz SSP 3.252.941 - 3.104.336 95,4 * 2. Iz SSP za prehrano 751.317 - 990.522 131,8 * 3. Iz SSP za letni dop. 1.212.997 - 1.295.820 106,8 * 4. Iz SSP za druge nemene 1.288.627 - 817.944 63,5 * 5. Pl. iz SSP na del.me s. 1.122 - 1.125 100,2 * 6. Za prehr,meseč.na delav. 259 - 359 137,9 * 7. Za druge potrebe na del.mes. 445 - 296 66,7 * Razmerje med porastom sredstev za akumulacijo in porastom sredstev za OD in SSP = 2,34 NEKAJ O IZOBRAŽEVANJU Ko razmišljamo o izobraževanju v naši DO moramo poudariti, da je to splet rednega in izrednega šolanja ter funkcionalnega usposabljanja v DO. Pri tem se poslužujemo drugih izobraževalnih ustanov, zunanjih sodelavcev ali pa celotno izobraževalno akcijo izvedemo kar v naši DO. Posebno poglavje so priprave na prehod k usmerjenemu izobraževanju, ki se bo začelo naslednje šolsko leto. Seveda bi se dalo o vsem naštetem posebej in več pisati. Tokrat želimo na kratko pregledati, kakšne izobraževalne akcije smo že izvedli v tem letu. Že nekaj let ugotavljamo, da začetnih tečajev za uporabo motornih žag ne bo več, ker skoraj ni delavcev, ki ne bi že končali tega tečaja. Umikanje starejših v pokoj, po redni ali invalidski poti, stalno odpira nove vrzeli, ki jih nadomeščamo z novimi mlajšimi delavci, domačini ali iz ostalih republik. Letos je bilo v prvi polovici maja 12 novih tečajnikov za motorne žage. Stalno je zanimanje za delo s traktorji-gose-ničarji in kolesniki. Menjavanje del sekača za dela s traktorji je z agronomskih vidikov priporočljivo. Razlika v osebnih prejemkih pa vpliva tudi na drugačno usmeritev pri kadrovanju novih traktoristov. Letos spomladi se je usposobilo devet novih traktoristov. Za težke zgibne traktorje smo začeli z vajami kar doma. Preverjanje znanja pa smo prepustili komisiji, ki je sestavljena iz članov GŠC in naše DO. Minerji vsako leto utrjujejo in dopolnjujejo znanje, posebej tudi iz varstva pri delu in sicer pri Železarskem izobr. centru na Jesenicah. Po en miner in strojnik težke gradbene mehanizacije sta se usposobila za dela in naloge v centru za izobraževanje gradbenih inštruktorjev v Ljubljani. Uspešno sta se usposobila dva inštruktorja praktičnega pouka. Dvema novima šoferjema je bilo potrebno znanje za ravnanje z avto - dvigali v GŠC Postojna. Obnovo in preizkus znanja iz VD so opravili delovodje, strojniki in ca 50 vrtalcev vrtin pri TOZD Gozdno gradbeništvo. Družbeno politično izobraževanje naših delavcev je bilo zajeto v raznih se -minerjih in predavanjih, ki so bila organizirana s strani občine Radovljica, Štipendiramo 3 dijake na srednji gozdarski šoli v Postojni, enega na biotehnični fakulteti in enega geometra. Študijsko pomoč nudi naša DO oziroma TOK 6 učencem, ki so v različnih šolah. Zadnji dan meseca junija smo izvedli prve strokovne izpite za 4 gozdarske tehnike. Program izobraževanja bomo nadaljevali še do konca leta. Iz tega pregleda o opravljenem izobraževanju v letu 1980, ki ni bilo bistveno drugačno kot v ostalih letih je razvidno, da gre za kratkoročno usposabljanje. Upamo, da nismo daleč od načrtnega pridobivanja širših znanj gozdnega delavca, ki ga že izvajajo pri nekaterih gozdnih gospodarstvih v Sloveniji. Gre za tri cikluse znanj in sicer: pridobivanja lesa, gojenja gozdov in splošnega dela. Uspešno končani ciklusi sestavljajo celoten program, ki ga morajo končati mladi delavci v redni dvoletni šoli v Postojni, šola se približa DO in prilagodi njenim pogojem za izobraževanje z dislociranimi oddelki. Samo s širše usposobljenimi delavci bomo kos vedno zahtevnejšimi proizvodnji. Večja produktivnost ima tudi v znanju svoje glavne korenine. Usmerjeno izobraževanje, omejeno zaposlovanje drugje, še boljša mo-toriziranost za delo v gozdu ipd. nam bodo pomagali doseči zastavljeni cilj. Z. H. c::d "Ali veš zakaj se grad na Dolenjskem imenuje "Mokrice ? "Doslej nisem vedel, ko pa sem plačeval kosilo v tem gostinskem obratu, se mi je takoj posvetilo, kajti kljub nizki temperaturi sem bil v hipu ves moker". Prvi strokovni izpiti za gozdarske tehnike v naši DO Foto GG DOLŽNOSTI VOJAŠKIH OBVEZNIKOV Julija letos je stopil v veljavo nov zakon o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ št. 36/80). Z določbami o trajanju vojaškega roka so se zlasti naborniki hitro seznanili. Vendar o dolžnostih vojaških obveznikov in organizacij združenega dela, ki jih določa zakon, nismo dovolj seznanjeni. Opozorili bi radi na nekatere pomembne določbe, ki jih zakon vsebuje. Vojaška obveznost obsega naborno obveznost, obveznost služiti vojaški rok in obveznost služiti v rezervnem sestavu (5.'čl. ). Ženske niso zavezane naboru in ne služiti vojaški rok. Lahko pa se prostovoljno priglasijo k vojaškemu pouku in so po tem zakonu ženske - vojaški obvezniki (6. člen). Tabor Heroja Tončka v Ribnem Foto: ZVRS Vojaški obveznik je: - nabornik v dobi od začetka koledarskega leta v katerem državljan SFRJ dopolni 17 let starosti do dne, ko je vstopil na odsluženje vojaškega roka - vojak v dobi, ko služi vojaški rok, oziroma ženska med prostovoljnim vojaškim poukom v oboroženih silah - rezervni vojak, rezervni nižji oficir, rezervni oficir, rezervni vojaški uslužbenec ali ženska na enem izmed teh rezervnih položajev (Člen 7), Služenje vojaškega roka traja 15 mesecev, za tistega, ki je edini hranilec družine pa 12 mesecev. Vojaški pouk žensk traja od 2 do 6 mesecev. Na služenje vojaškega roka se pošljejo naborniki praviloma v koledarskem letu, v katerem dopolnijo starost 19 let. Tisti, ki v tem letu ni končal srednje šole so pošlje na služenje vojaškega roka ko šolo konča, toda najpozneje, do konca koledarskega leta v katerem dopolni starost 21 let. Tisti, ki je vpisan na fakulteti služi rok v dveh delih in sicer po končani srednji šoli 12 mesecev in po končani višji ali visoki šoli oziroma najpozneje do konca koledarskega leta, ko dopolni 26 let starosti 3 mesece . (25. člen). Obveznost služiti v rezervnem sestavu za moške traja do konca koledarskega leta v katerem vojaški obveznik - moški dopolni starost 60 let. Obveznost služiti v rezervnem sestavu nastane za ženske z začetkom koledarskega leta, ko dopolnijo 19 let starosti in traja do konca koledarskega leta v katerem dopolnijo starost 50 let (50, člen). Vojaške vaje, tečaji in druge oblike vojaškega pouka lahko traja jo skupaj za rezervne oficirje do 12 mesecev, za druge vojaške obveznike pa do 6 mesecev (51. člen). Moški so lahko poklicani na vojaške vaje do dopolnjenih 55 let starosti, ženske pa do dopolnjenih 45 let starosti (54. čl.). Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojnem stanju lahko predsedstvo SFRJ podaljša vojaško obveznost. Za potovanje v tujino si mora nabornik preskrbeti dovoljenje pristojnega organa (59. člen). Dovoljenje za bivanje oziroma za podaljšanje bivanja v tujini izda naborniku diplomatsko predstavništvo SFRJ v tujini. Osebi v rezervnem sestavu pripadajo v času, ko je na vajah, nadomestilo osebnih dohodkov. Nadomestilo ne pripada osebi, ki je poklicana na vaje v času nje-njenega dnevnega ali tedenskega počitka, oziroma ob dnevih, ko ne dela (70. člen). Organizacija združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbeno političnih skupnosti in drugi državni organi vodijo določene podatke o vojaških obveznikih, ki so zaposleni v tej organizaciji in morajo dati občinskim organom potrebne podatke o vojaških obveznikih za ocenitev sposobnosti za vojaško službo (člen 71 in 72). Nabornik, oziroma oseba v rezervnem sestavu mora v osmih dneh po nastanku spremembe prijaviti pristojnemu organu: očitno spremembo zdravniškega stanja, ki je pomembna za sposobnost za TOK - enota Bohinj revir: Spodnja dolina 11/7-1980 Iz navade sem tudi to jutro prehitel budilko. Ptice okoli hiše so prepevale svoj jutranji pozdrav v meglo, ki se je leno vlekla po do lini. Na vrvi za obešanje perila so čepele debele kaplje. Včeraj planirano odkazilo drevja za razširitev smuk proge Kobla III odpade. Ob izdatnem zajtrku še radio novice: Ponovna podražitev naftnih derivatov. Vreme še vedno nestalno s plohami. Z dobro namazanimi "parnimi čevlji" pozdravim delavce, ki že vstopajo v avtobus in kombije pred DC. Vsi vprašujejo v meglo iz katere drobno prši: Ali bo- vojaško službo; pridobitev šolskih in strokovnih kvalifikacij, sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, spremembo stanovanja, izgubo vojaške knjižice. Bivanje v tujini daljše od 40 dni morajo prijaviti v 8-ih dneh pred odhodom in vrnitev v osmih dneh po prihodu (75. člen). Če je nabornik ali oseba v rezervnem sestavu iz neznanih razlogov več kot 15 dni odsotna od stalnega, oziroma začasnega bivališča, prijavi to njen družinski član, s katerim je živei v skupnem gospodinjstvu. Če je živela ločeno od družine in je bila zaposlena, prijavi to odgovorna oseba v organizaciji združenega dela, oziroma v skupnosti in drugih organih. V zakonu so tudi postopki za u-veljavljanje pravic vojaškega obveznika in seveda tudi sankcije proti kršilcem zakona. V končni določbi pa je določeno, da so naborniki, ki so do uveljavitve tega zakona, to je do 5/7-1980, končali študij na višji oziroma visoki šoli ali se šolajo na teh šolah, obvezni služiti vojaški rok po prej veljavnemu zakonu, to je 12 mesecev. F. L. mo tudi danes mokri? V juniju in juliju smo imeli že več deževnih dni, kot celo zimo. Novi rod lastovk se že zbira na električnih žicah k pouku. Verjetno jim mame pripovedujejo, da je tam nekje čez morje bolj toplo in sončno. Muhe pa so doma najboljše! Z avtobusom se še po stari ceni pripeljem na Polje. Žene vozijo ali nosijo mleko k zbiralnici: V Modrasovcu nan odkažidrva! Izmeri les za dom! Naš les lahko odpeljete, je že pri cesti. Včeraj se je pa tisti kar z motorko hotel prežagati... Večina wekendov na Joškovini je še brez stanovalcev. Verjetno so v tistih pri morju ali pa v toplicah. Mnogi pa so že z odprti- IZ GOZDARSKEGA DNEVNIKA mi polknicaml. Po avtomobilih se vidi, da niso navadni predstavniki delavskega razreda. Kje so tiste stezice? Vspenjam se ob traktorski vlaki, ker tudi voda teCe tam, kjer je najmanj odpora. Moj cilj je kontrola poseka na trasi kamionske ceste BareCa in ogled cestiSča. Cca 2 m3 bukovine, za katero mi je lastnik rekel, da je pokradena, je Se ravno tam. Le Cisti kmet, ki zna ceniti vrednost lesa, ga je lepo sortiral,na cesti in ob njej, skoraj vsi ostali pa zelo zanikrno. Zaenkrat je cestišCe Se premokro. Nekdo ima dolžinski les za ostrešje na cestišCu - bo že dobil kamion "po šihtu". VeCina posekanega lesa je bila premalo odstranjenega in je zlasti na strminah zasut s kamenjem. Še so pošteni - cel sod nafte da-leC pod delovišCem. Dva ovinka cca 90 % dasta vedeti, da ima gradbena grupa "Spago" Se dosti dolgo. VeCina dr C in poti zasutih z materialom. Buldožer je dohitel sekaCe. Delavci gradbene grupe sami sekajo traso. Kmet ima "borCevski penzion", pa nima Casa - ne potrebe. Takoj naprej pa drugi s traktorjem in pomoCjo sorodnika vitla les nad traso. Ker je teren pešCen, bomo še mnogim s podružbljeno proizvodnjo posekali traso z delavci TOZD. Mnogi mislijo, da bomo cesto gradili vsaj dve leti. Obšel sem parcelo 1246/132, kjer želi lastnik sekati les za ostrešje hleva. Le redke so Spere. Debeline pa še in še. Izmeril sem lepo vitalno smreko obsega 280 cm. Za -nimiv primerek za zašCito. V odd. 125 žigosal vetrolom, bukev, smreka. Do sedaj niC vredna, drva so samo 60 m nad kamionsko cesto. V nastali energetski kriti se dobro prodajajo drva, zato pa plan drugih sorti-mentov listavcev ne bomo dosegli. Bukovina pa lastnikom gozdov gnije in ovira pomlajevanje. Nova kamionska cesta odpira do sedaj težko dostopne gozdove in bo skrajšala prevoz iz BareCe. Redki lastniki bodo izkoristili blago-dat. Le s podružbljeno proizvodnjo in z oddelCnim gospodarjenjem se bo cesta v ZG obrestovala. Z gozdarskim zakonom ne- kaj ni v redu, SploSno ljudsko dobro se ne izkoriSCa. Do kdaj Se? Poldan Je zvonilo, ko sem po ne-posekani trasi prispel do preseka revirja Notranji Bohinj. Leta 1951 so tukaj padale zadnje semenke, sedaj pa je kultura kvalitetna. Kakor se cigan zasmeje belemu kruhu, me je sredi grmenja pozdravil Triglav v novi beli obleki, ves v soncu blešCeC. Kakor v pozdrav so mu zagrmele mine na cesti. Enkratno doživetje - slika trenutka. VraCal sem se po grebenu odd. 126, nekoC dobra vlaka je potrebna popravila. Potok Suha in deževnica po Globoki konti sta se kosali, katera bo Šumela huje in moCneje. Poleg bukovine sem v Modrasov-cu odkazal Se nekaj suSlc in defektnih smrek. Registriral tudi ČP, 1 sm ln 1 bu in letos dobil prvo lisiCko. Bolje ena kot nobena, Srnjad že ve zanje. V V dolini je že deževalo. Živimo polno in plodno. Z veseljem sem napravil kar lepo turo. Odkazal sem res samo 38 m3 oziroma 0, 5 % celotnega odkazlla v ZG, videl pa veliko. ZaCuda danes ni bilo dodatnega osebnega - družbeno političnega dela. Šel sem na otvoritev razstave Julijske alpe v 1. svetovni vojni. DolgoCasja res ne poznam. Lovro Strgar V oddelku 306 a - Pod Roblekom taki primerki niso nobena redkost Foto M. Zupan SMERNICE IN CILJI DOLGOROČNEGA GOSPODARJENJA V LOVIŠČU LD BEGUNJŠČICA Smernice in cilje dolgoročnega gospodarjenja v lovišču objavljamo v PRESEKIH zato, ker moramo lovci skupno z gozdarji in drugimi uporabniki prostora obvarovati naSo divjad. Enako skrb In pozornost moramo posvetiti tudi ostalim delom žive in nežive narave, ker samo vsi njeni usklajeni deli tvorijo - življenje. Lovišče LD Begunjščica pokriva 5041 ha površine na levem bregu reke Save v sledečih katastrskih občinah: k. o. Begunje, k. o. Brezje, k. o. Nova vas, k. o. Mošnje, k. o. Otok, k. o. Predtrg, k. o. Radovljica in k. o. Sr. vas. Povfšina lovišča je po kulturah razdeljena takole: pod gozdno o-dejo je 50 % površin, kmetijstvo izrablja 34 % površin, planin -skih pašnikov je 9 % in urbaniziranih ali drugače nerodovitnih je 7 % površin. Lovci se trudimo in želimo, skupno z drugimi uporabniki prostora, ohraniti na teh površinah primerne življenske pogoje za vse prostoživeče živali, zato je osnovni cilj gospodarjenja v lovišču sledeč: Ohranitev zdrave populacije vseh avtohtonih vrst divjadi, ki prebivajo v našem lovišču. Željeni cilj bo dosežen, če bomo uspeli zagotoviti optimalne pogoje celotnemu ekosistemu in preko tega naši lovni divjadi. Osnovni pogoji pa so: - zagotovljena prehrana v vseh letnih časih - primerni pogoji stanišč - mir v lovišču - primerna številčnost posamezne populacije, prirodno spolno razmerje ter pravilna starostna struktura - uravnotežena prehrambena ve -riga in - odnos gozdarstva, kmetijstva in lovstva. Tem osnovnim ciljem so podrejeni vsi gospodarski ukrepi v lovišču in to od urejanja prehrambenih pogojev, odstrela, do gradnje raznovrstnih lovskih naprav. 1.1. Prehrana divjadi Osntv na prehrana vsega živalskega sveta je rastlinstvo. Osnovni cilj je ohraniti in izboljšati okolje tako, da v vseh letnih časih nudi rastlinojedim živalim zadostno in kakovostno prehrano. Dopolnilno krmljenje je postranskega pomena in bo omejeno samo na ekstremne zimske pogoje. Vse avtohtone živalske vrste so prilagojene povprečnim letnim klimatskim spremembam, zato tudi manj ugodne zime za daljše obdobje ne morejo bistveno vplivati na občutnejšo znižanje gostote posameznih živalskih vrst. Nihanja gostote populacij in vrst v daljših obdobjih so neizogibna, kar je posledica naravnega zakona o nenehnem spreminjanju žive in nežive narave in niso posledica "hudih zim". Huda zima je po navadi človek, ki iz sebičnih nagibov urejuje dejavnike okolja sebi v prid, pri tem pa zanemari ravnotežje narave. Porušeno ravnotežje ima trenutno pozitivne učinke (visoki stalež), ki pa neizogibno pelje do katastrofe, (nervoza - medsebojne okužbe -pogin). Pri naših stremljenjih moramo zasledovati muciel narave in pomagati samo tam, kjer smo naravo okrnili (namesto večjih mesojedih živali - strel). V našem lovišču imamo več vrst rastlinojede divjadi. Posamezna vrsta se prehranjuje sebi primerno, zato bodo prehrambeni ukrepi obravnavani ločeno po vrstah divjadi. 1.11. Gams Je naš izraziti predstavnik visokogorske divjadi, je pašna žival in potrebuje pašnike z zadostno in kakovostno pašo. Naš cilj je ohraniti in izboljšati pasišča v visokogorskem svetu. Ekstenzivno kmetijstvo nekaterih obdobij je izrabljalo velike poljedelske površine za prehrano domačih živali. V teh površinah so bili vključeni planinski pašniki in travniki, kjer se je vršila paša in košnja. Kmetijska izraba vi- sokogorskih travnih površin je obnavljala rušo ter nudila dokaj kakovostno prehrano tudi divjadi. Gamsi so na teh površinah imeli preko celega leta zadosti kakovostne hrane, dopolnilo pa v skalovitih prepadnih predelih. In -tenzivna kmetijska proizvodnja ne potrebuje več visokogorskih kmetijskih površin, zato na njih prevladujejo manj kakovostne zeli, v večini primerov pa jih prerašča gozd. Pri vrednotenju lovišča je ugotovljeno, da take površine prerašča v 90 % smreka, monokultura smreke pa ne nudi divjadi niti zavetišča. Obstoj visokogorskih travnikov - osnovnih prehrambenih površin gamsa -je ogrožen in za naše lovišče tekom naslednjih 10 let katastrofalen. Kultura smrek je prebila bazo za obstoj in je na zmagovitem pohodu zavzetja travnikov. Zadnjih 20-25 let so se travnate površine Drage, Čisovca, Gač in drugih predelov domovanja gamsa zarasle s kulturo gozda. Tam, kjer smreka in borovec nista uspela, je travno rušo prekrilo rušje in grmičevje. Gamsi se umikajo iz teh predelov v višje ležeče travriate površine, proti vrhu Begunjščice in Dobrče, kjer najdejo primernejše življenjske pogoje. Če se zmanjša življenski prostor, je nujen tudi upad gostote populacije. Krčenja ugodnega življenskega prostora gamsa nam v celoti ni mogoče preprečiti, lahko pa ga zavremo. Primerna stanišča in pasišča našega gamsa so predeli Dobrče, Begunjščice in Jamarskega vrha, vključno z dolino Drage. V teh predelih se nahajajo travniki in pašniki, ki jih moramo obvarovati tudi za ceno odkupa od sedanjih lastnikov. Posebni interes obvarovanja pašnih površin ima LD na sledečih površinah: DOBRČA-SEČE 24,41,01 Tomažinova Dobrča 1, 55, 98 Boštanova Dobrča 6,32,69 Planina na Dobrči 8, 91, 96 Vrh Dobrče 11,66,07 OČEVNIKI 12,88,56 PLANINCA 7, 25. 64 GRADIŠČE 12,57,68 NJIVCE 13,95,19 LEDENA TRATA 39, 37,03 SKUPAJ ha 138,91,81 Prikazane povrSine v Izmeri ca 140 ha so delno že porasle z gozdom, delno pa namenjene Izključno intenzivni kmetijski izrabi. (pašnik na Ledeni trati). Pretežni del teh površin in to cca 80 % - 85 % pa še vedno lahko služi lovnemu gospodarstvu. Ukrepi za ohranitev teh površin 5odö sfeJelfil a) Dogovor z lastniki predelov ki se zaraščajo, da bi dovolili čiščenje travnih površin. b) Samoupravni dogovor z SIS za gozdarstvo in kmetijstvo o nespremenjeni namembnosti navedenih površin. c) Sodelovanje s komisijami, ki pripravljajo Prostorski plan občine Radovljica, s ciljem, da se ohrani sedanja podoba krajine in s tem namembnost posameznih površin. č) Organiziranje redne vsakoletne košnje izbranih površin in vršenje potrebnega dognojevanja. d) Zagotoviti potrebna denarna sredstva za odkup tistih površin, kjer lastniki ne bi soglašali z našimi ukrepi. S temi ukrepi bomo zagotovili obstoj nepogozdenih površin in omogočili normalne življenske pogoje gamsje populacije našega lovišča. Ostali prehrambeni ukrepi so naprava kop iz sena, pridobljenega pri košnji navedenih površin. V slučaju potrebe nudijo gamsu možnost dopolnilnega krmljenja. 1. 12, Srnjad Najštevilnejša divjad našega lovišča je srnjad. Življenski prostor si v višinskem predelu deli z gamsi, v nižinskem pa naseljuje več ali manj vse predele lovišča. Srnjad je izrazit objeda-vec in ne potrebuje pašnih površin. Za njeno osnovno prehrano zadostuje grmovje in različne vrste listnatega drevja. Med iglav- ci ji gre v slast zlasti jelka. Iz lovsko gospodarskega gledanja je zaželjeno imeti čimveč "zanemarjenih" mešanih gozdov z manjšimi jasami z obilo travniškega cvetja. Posebnega pomena pri prehrani in stanišču srnjadi je gozdni rob - to je prehod travnatih površin v strnjen gozd. Monokulture starejšega drevja, zlasti iglavcev, so za srnjad nekoristne površine. Idealnega razmerja med gozdnimi sestoji, travnato površino, gozdnimi in travniškimi kulturami ni. Intenzivno gospodarjenje z gozdnimi in kmetijskimi površinami, izriva prvotni naravni sestoj gozdnih in travnih površin. Namesto pestrosti več in manj koristnih rastlin se na teh površinah uvajajo gospodarsko donosnejše kulture, ponekod za divjad nesprejemljive monokulture. Z gnojenjem travne ruše se pospešuje rast raznih plemenitih trav, neužitnih za srnjad in Izriva travno cvetje. Gozdarstvo pospešuje mešane gozdove, vendar pri starejših sestojih divjad nima dosti kritja in hrane. Vplivati na tako smer razvoja kmetijstva in gozdarstva ni mogoče, niti gospodarsko upravičljivo. Kme-tijci, gozdarji in lovci moramo iskati stične točke na manj pomembnih površinah za tržno gospodarstvo, to pa so varovalni gozdni robovi, preseki daljnovodov in opuščene obgozdne travne površine. Za prehrano srnjadi so ugodne gozdne "frate" z obilo vsakovrstnega podrastja in rastlinstva. Jedro srnjačjega stanišča je kompleks "Grofije", Žalostna gora, Dobrava in gozdne površine za Otokom. Ta strnjeni kompleks gozdne površine sekajo doline z nezaraš-čenimi gozdnimi površinami in je obkrožen delno z obrobnimi, za kmetijstvo nezanimivimi površinami. Dolino potoka Peračica od izvira do sotočja z Lešanšči-co spremljajo travnate površine. Te površine so za lovsko gospodarstvo izrednega pomena, ker je tu mogoče opazovati in vršiti odstrel srnjadi. Obgozdne travne površine Senožetev,vzhodno od Dobrave do potoka Peračice, so že delno opuščene kme- tijske površine, za katere ima lovstvo posebni interes. Ostale obgozdne površine se več ali manj intenzivno kmetijsko izkoriščajo in interes lovstva na teh površinah se ne križa z interesi kmetijstva. Vso skrb in pozornost bo lovstvo posvetilo tudi ostalim predelom srnjačjega lovišča izven centralnega dela, da ohrani primerne pogoje za nemoten in zdrav razvoj srnjačje populacije. Ukrepi za dosego tega cilja pa soi a) Samoupravni dogovor med gozdarji, kmetijci in lovci o načinu gospodarjenja z nezanimivimi gozdnimi površinami (preseki) in opuščenimi ob-gozdnimi kmetijskimi površinami. V tak dogovor morajo biti prvenstveno vključeni tudi lastniki teh površin. b) S posebnim ureditvenim elaboratom bo lovska družina predvidela način in finančno konstrukcijo vzdrževanja dogovorjenih površin. c) Gozdarstvo bo vplivalo na obvarovanje gozdnega roba in pospeševalo ohraniti tiste vrste grmovja in drevja, ki nudi srnjadi prehrano in zavetje v vseh letnih časih. č) Lovska družina bo skrbela za dodatno prehrano srnjadi v ekstremnih zimskih pogojih, še posebno zato, da se izogne škode na drevesnih vrstah. d) Lovska družina bo spoštovala in izpolnjevala načrt odstrela in vzdrževala gospodarsko vzdržni stalež. Teh nekaj prehrambenih ukrepov bo ob času zgodnje rasti in cvetenja zmanjšalo pritisk srnjadi na poljščine. Z opuščanjem poljščin in intenzivnejšim pridelovanjem živinske krme škode na poljščinah niso občutne. Lovska družina bo kot do sedaj, tudi v bodoče nudila kmetovalcem zaščitne premaze za odvračanje srnjadi s poljedelskih kultur. Ker pa ukrepi niso nikdar popolni, bo oškodovanec prejel od LD denarno povračitev škode. 1,13. Divji prašiči Populacija te črne divjadi poseljuje vse strnjene gozdne površi- ne in to od Dobrče, Begunj ščice in kompleksa Grofije, Dobrave in OtoSke gmajne. Je izraziti van-drovec in isti Sčetinarji iščejo hrano danes pri nas, naslednji dan pa tudi v 20 km oddaljenem kraju. Daljava za ščetinarja ni ovira. Divji prašiči so vsejedi, posebno v slast pa jim gredo gozdni plodovi (žir, kostanj, želod), kakor tudi dozorevajoče poljske kulture žit in gomoljnic. Posebni prehrambeni ukrepi za to divjad niso potrebni. Naši gozdovi nudijo tej divjadi skozi vse letne čase zadosti hrane. Krmišče v Slani luži bo še vedno služilo izključno kot preventivni u-krep za preprečitev škode na poljščinah. Gojitev te divjadi pa zaradi njenega izredno velikega selitvenega področja nujno zahteva dogovor med gorenjskimi družinami. 1.14. Ostala divjad Posebno skrb moramo lovci in gozdarji posvetiti izumirajočemu velikemu petelinu. Vzroki upadanja staleža niso znani, domnevamo pa lahko, da na to vplivajo tudi prehrambeni pogoji. Prebiralna sečnja v gozdu je odpravila goloseke, kjer kebčki najdejo vso potrebno hrano in zavetje. Ustvarjanje manjših "frat" na primernih mestih v bližini Petelinjega rastišča, bi verjetno vplivalo na stalež te divjadi. Primerni kraji so greben med Dobrčo In Begunjščico, zg. gozdni rob Begunjščice in področje Tolstega vrha. Stalež poljskega zajca rapidno u-pada in učinkovitih ukrepov za preprečitev tega pojava ni. Vrnitev na ekstenzivno kmetijsko proizvodnjo zaradi ohranjanja staleža poljskega zajca ni mogoča. Zaželjeno pa je, da kmetijstvo ne uporablja prekomernih količin herbicidov, pasticidov in drugih strupov pri vzgajanju poljedelskih kultur. Stanišče poljskega zajca je celotno področje nižinskega lovišča in ukrepi za znosno uporabo kemije naj veljajo na vseh poljedelskih površinah. Opisani prehrambeni ukrepi služijo tudi vsej ostali živeči favni v prosti naravi. Lovci nismo čuvarji samo po zakonu določene lovne divjadi, ampak želimo ohraniti ves živi in neživi svet našega lovišča. 1.2. Mir v lovišču in pogoji sta-nfš~Sa Poleg primerne prehrane je mir v lovišču eden osnovnih življen-skih pogojev. Stanišča pa so pogojena z več dejavniki in to okoljem, prehrano, mirom in uravnoteženo številčnostjo populacij. Posebna poglavja Zbornika LD Begunjščica obravnavajo te dejavnike; zato v tem sestavu obravnavamo samo mir v lovišču. Delovni človek se vrača k naravi. Skrajšanje delovnega časa in rast narodnega bruto dohodka o-mogočata ljudem več prostega časa. Prosti čas je dobrina in zahteva usmerjeno izrabo. Število obiskovalcev visokogorskih predelov se veča. Gradnja gozdnih in drugih prometnic omogoča pristop v odročne predele, kamor je do sedaj občasno zahajal samo lovec in gozdar. Nabiralci gob in drugih gozdnih sadežev "prebrakiravajo" do nedavnega mirne gozdne kotičke. S povečanim številom obiskovalcev je rušen prepotrebni mir v lovišču. Prostoživeča divjad pri presnovi in vzgoji naraščaja potrebuje mir. Stalno motenje prekinja normalni ciklus presnove, počitka in drugih življenskih opravil, kar zelo negativno vpliva na telesni razvoj živali. Posiedica je upad telesne teže, neodpornost in pogin. Naše lovišče do sedaj ni bilo prekomerno obremenjeno z gospodarskimi in turističnimi objekti, zato je naš cilj, ohraniti mirne predele lovišča. Lovci priznavamo pravico delovne -ga človeka do sprostitve. Upoštevamo razvoj turizma in njegove potrebe. Nadalje smo pripravljeni sodelovati na vseh področjih in z vsemi koristniki prostora z željo, da ohranimo čim več neokrnjenega prostora. Pod ohranjanjem neokrnjenega prostora ne mislimo zavirati normalne gospodarske izrabe in gr. za to potrebnih objektov, ampak sporazumno določevati režim njihove izrabe. Globoko smo prepričani, da so interesi lovstva, gozdarstva in kmetijstva pri ohranjanju okolja sorodni, dosti- krat pa enaki. Naša skupna dolžnost je ohraniti zanamcem enkratno in neprecenljivo vrednost - zdravo okolje. To dobrino ni mogoče vrednotiti, zato tudi zanjo ne smemo postavljati cene. Lovsko gospodarstvo želi ohraniti nekaj predelov prostora neokrnjenega, kjer bodo prostožive-če živali imele možnost nemotenega razvoja. Ti predeli pa so: - Celotno področje visokogorskega lovišča, ki ga na spodnjem - južnem delu omejuje gozdna meja nad cesto Tržič-Begunje- - Polj če-Žirovnica. - Kompleks gozdov Grofije, Dobrave in Otoške gmajne. Ta kompleks omejuje gozdna meja znotraj cest Tržič - Begunje, Begunje - Dvorska vas. Otok -Črnivec - Brezje - Peračica - V teh predelih naj bi se upoštevalo sledeče: a) Prepoved gradnje vikend naselij in posameznih objektov individualne rabe. b) Odpiranje objektov, ki spadajo pod rudarski inšpektorat. Izjeme so obstoječi objekti, ki služijo rednemu vzdrževanju obstoječih in gradnji gozdnih komunikacij. c) Vsi energetski vodi morajo biti v podzemni izvedbi. č) Za javni promet so lahko odprte samo sledeče prometenice: Gozdna cesta na Dobrčo Gozdna cesta Draga - Poljška planina in gozdna cesta Črnivec - Dvorska vas. Vse ostale že obstoječe in bodoče gospodarske komunikaci -je, naj se zaprejo za javni promet. d) Dovoljena je samo nadomestna gradnja gospodarskih objektov za kmetijstvo, gozdarstvo in lovstvo. Večje razširitve planinskih postojank niso zaželjene. e) Strogo prepovedati gradnjo naprav, ki motijo ali onesnažu -jejo okolje. f) Gradnja rekreacijskih in poučnih naprav v bližini javnih komunikacij je dovoljena s predhodnim mnenjem lovske organizacije. Teh nekaj ukrepov bi pripomoglo, da ohranimo prvobitno podobo krajine in njene sestavne dele. 1,3, LovBke naprave Vse lovske naprave, razen redkih izjem, služijo lovcem za lažje opravljanje gojitvenih nalog v loviSču. Nadzor loviSča, izvajanje lova in rekreacije, si v danih pogojih brez ustreznih lovskih naprav ne moremo zamišljati. Naše lovišče je opremljeno, .glede na konfiguracijo terena in trenutne pogoje, skoraj z zadostnim številom lovskih objektov, iz tega sledi, da bomo morali v bodoče posvetiti vse večjo skrb neposredni gojitvi divjadi, kot je predvideno v predhodnih poglavjih. Motorizacija in gradnja gozdnih prometnic - vse to je približalo lovišče tako, da funkcije lovskih zavetišč v nižinskih predelih izgubljajo na pomembnosti. Z naraščanjem članstva in potrebami boljšega obveščanja ter medsebojnih stikov med lovci je nastala potreba po lastnih društvenih prostorih. Dosedanji način sestankovanja po gostilnah ne ustreza času, niti ni kreativno okolje za delovne pogoje. Prednost lastnih društvenih prostorov je nesporna, saj je to osrednji prostor za medsebojna srečanja, izmenjavo izkušenj ter edini možni prostor shrambe lovskega arhiva. S prodajo lovske koče v Dragi, ki ne služi več prvotnemu namenu, lahko pridobimo in primerno uredimo društvene prostore. Ti prostori pa morajo biti v kraju, dostopnem z motorizacijo v vseh letnih časih. Leta 1979 je v ta namen najeta Ko-vačkova hiša v Begunjah. Ostala lovska zavetišča pa v večji ali manjši meri še vedno služijo našemu namenu, zato jih je treba vzdrževati. Obstoječe lovske steze dokaj dobro pokrivajo lovišče in je potrebno samo redno vzdrževanje. Novogradnja ni nujna, vendar bi v bodoče lahko usposobili lovsko stezo od Luž skozi Medvedove jame in pod Pasjimi pečmi. Dol - žina steze znaša ca a, 00 km. V revirju Jamarski vrh bi bila potrebna lovska steza Gojzdec-Ka-liša v dolžini 2,00 km. Gradnja bo zelo zahtevna, saj poteka trasa te steze po zelo neugodnem, Btrmem in skalovitem terenu. Načrtovanje ostalih lovskih naprav, kot so razne vrste prež, krmišč in solnic ni smotrno, ker se ti objekti morajo prilagajati nastali situaciji in prilikam. Vsi obstoječi objekti naj se vzdržujejo, dokler služijo namenu, novi pa gradijo tam, kjer se pokaže potreba. To se določi z vsakoletnimi lovsko - gospodarskimi načrti. 1,4. Gospodarjenje danes in jutri Dosedanje gospodarjenje v lovišču je bilo uspešno in dobro. Z razvojem lovskih ved in vedno slabšimi naravnimi pogoji, bomo morali preiti na primernejšo obliko gojitve prosto živečih živali. Osnovna ugotovitev je, da smo lovišče opremili z zadostno količino lovskih naprav, delno pa zanemarili osnovne gojitvene ukrepe. Osnovno vodilo pri nadalj-nem delu bo izboljšanje življenjskih pogojev divjadi in varstvo okolja, usklajeno z interesi gozdarstva in kmetijstva. Znano je, da je za nemoteno delovanje ekosistema nujno potrebna usklajena sestava rastlinskega in živalskega sveta. Z drugimi besedami: vse ekološke niše morajo biti popolneje, nobena od njih ne sme biti premočno ali pomanjkljivo zasedena. Ali se bo gostota posamezne živalske populacije gibala bliže spodnji ali zgornji meji, je odvisno od ciljev, ki so postavljeni pred konkretni prostor; z ozirom na njegovo prehrambeno in stanitveno sposobnost. Mi lovci lahko pospešimo oziroma večamo gostoto posamezne populacije, vendar samo tako, da povečamo njeno ekološko nišo, to je ustvarimo potrebne prehrambene in stanit-vene pogoje v prostoru. V kolikor nismo izpolnili teh pogojev, je jasno, da povečanje gostote nujno vodi k porušitvi usklajenosti živalskih in rastlinskih populacij. Cilj gospodarjenja je, da ohra- nimo sedanjo gostoto populacij divjadi, kar bomo skušali doseči s sledečimi ukrepi: 1. Pri gospodarjenju z divjadjo bomo uvedli kontrolo učinkov, to je metodo, s katero obvladujemo zelo kompliciran bio-sistem. Ta metoda ugotavljanja primernosti gostote populacij divjadi v določenem prostoru se izraža z jakostjo u-činkov, ki jih ima populacija divjadi na vegetacijo in na njihove posamezne parametre (prirastek, številčno izstopanje na običajnih mestih-pogin, zdravstveno stanje, gibanje telesne teže itd. ). To metodo ugotavljanja optimalne gostote posamezne živalske populacije uvajamo zato, ker je praktično nemogoče določiti primerno številčnost posamezne živalske populacije na določenem prostoru, niti u-gotoviti njihovo dejansko šte -vilčnost. 2. Gospodarjenje s prosto živečimi živalmi ni samo skrb lovcev, ampak vseh koristnikov prostora, zlasti pa gozdarjev in kmetovalcev. Lovci bomo s koristniki prostora sklenili najtesnejše stike in skušali s samoupravnimi sporazumi optimalno uskladiti vse interese. 3. Lovci bomo čuvali in ohranjali vse po naravi prisotne živalske vrste v našem lovišču. To pomeni, da čuvamo tudi tiste vrste, ki jih zakon o lovu ne obravnava. 4. Pri kreiranju prostora bomo posredno ali neposredno odločali. Vsi člani LD so dolžni zagovarjati interese lovstva tudi izven lovske organizacije. Bojan Lavrih Znanka se pritožuje: - To je grozno. Ze dva dni se zaklepam pred inkasantom za elektriko, pa ga še vedno ni. PRIMANJKUJE NAM VEČBOBENSKIH VITEL Strma pobočja so se nekoč reše-vala tako, đa se je zgradila cesta do pobočja, do tu pa se je les spravljal po drčah in rižah, kasneje pa po gravitacijskih žičnicah. To spravilo je zaradi velikih stroškov in težkega fizičnega dela počasi izumiralo. Danes vemo, da je ročno spravilo oziroma predspravilo lesa ena najtežjih faz gozdne proizvodnje in da je pri tehnologiji sečnje v lubju ponekod sploh nemogoče. Način odpiranja takšnih področij je z etažnimi cestami in spravilo lesk z večbobenskimi vitlami navzgor, medtem ko žučno spravilo manjših količin lesa navzdol še ni rešeno. Ceste, ki so namenjene za žično spravilo, morajo imeti že v projektu zadostno število razširitev za zaklada-nje lesa in za nemoten promet. Tehnologija spravila lesa navzgor z večbobenskimi vitlami je že nekaj časa poznana. Pri nas u-porabljamo 3 BV in Alpvitel, drugod pa se je obnesel vitel znamke Urus. Tudi pri nas se že predolgo časa ogrevamo zanj tako, da se je v tem času že moč -no podražil, da težav pri uvozu sploh ne omenjam. V teh predelih je mnogo zaostalih etatov, predvsem v zasebnih gozdovih. Lastnik gozda je sposoben sam vršiti spravilo samo navzdol, pri spravilu navzgor pa je nemočen, zato na takih področjih lahko brez težav organiziramo podružbljeno proizvodnjo. V zadnjem času gradimo vedno več cest v predelih, ki so primerni edino za žično spravilo, na drugi strani pa ugotavljamo, da so naše žične spravilne naprave zastarele in nekatere tik pred propadom. Problem je znan že več let, storjenega pa je bilo bore malo. Včasih se mi zdi, kot da bi bili plani obvezni samo za proizvajalce kubikov! Na ves glas govorimo, da bi morali povečati podružbljeno proizvodnjo, strojev, s katerimi bi to lahko storili, pa ni. Samo v Bohinju se moramo v letu 1981 odreči najmanj 1000 m3 v zasebnem sek- torju, ker TOZD ge svojega plana žičnega spravila nima pokritega. Rešitev je bilo več, sedaj, po znanih ukrepih za zmanjšanje u-voza, ko nam Urus visi v zraku, je že ena manj. V slovenskem merilu bo treba začeti izdelovati vitle podobne Alp-u in 3 BV-u, v skrajnem primeru pa je sposoben to narediti tudi naš Avtopark. SMUKAVEC Anton, dipl. ing. TUREN HOLZ LtRCHBAUMf fi URUS na celovškem sejmu 1980 Foto g. Z. MALI VOJNI MUZEJ Marsikdo s zanimanjem pogleda podobo, staro več desetletij. Iz arhiva Malega vojnega muzeja sta priloženi sliki, na katerih je videti gozdarje na Pokljuki, ki so že pred vojno znali podirati v smeri spravila. Na drugi so bohinjske planinke in planinci na V eie m polju. Mali vojni muzej sta uredila Stu-šek in Budkovič, domačina iz Bohinjske Bistrice. V njem lahko vidite zanimiva pričevanja iz obdobja prve in druge svetovne voj -ne ter zbirko orožja. Mali vojni muzej in Foto klub Bohinj sta s skupnimi močmi organizirala že letos dve zgodovinski foto - razstavi, na programu pa jih je Se nekaj. Kogar zanima: Mali vojni muzej je pri StuSku v Bohinjski Bistrici, blizu Godčevega muzeja. I. V. An imate danes vsi dopust? -Ne - jaz praznujem rojstni dan, - Potem pa vse najboljše! - Hvala. Nihče drug mi ni voščil, - (Po preverbi v evidenčni knjigi:) Seveda ne, ker ga boste imeli šele čez 9 mesecev. • «k m "Franci, sl že imel letos Gripo?" "Ne še, planiram jo za februar 1981". V lepem lokalu moramo tudi "lepo" govoriti: - Boste malico, prosim? - Ja pa še eno malo "pilo" prosim. "Soseda, kaj vas nič ne zebe, ko plevete v tem hladnem jutru?" "Slab delavec, draga soseda, kogar pri delu zebe", M. Z. KRAJEVNI PRAZNIK GORI J Gorje, le kdo danes Se ne ve, kje so Gorje? ! Kdo je že kdaj gobaril po gozdovih širne in ponosne Pokljuke, ali pa obiskoval zimski športni center na Zatrniku, potem se je moral peljati skozi ozko in vijugasto cesto skozi Gorje. Gorjanski kot leži severozahodno od blejske kotline na severo -vzhodnem pobočju največje planote v Julijskih Alpah - Pokljuke in južno od vzhodnega konca dolgega grebena Mežaklje, ki se vleče med dolino Radovne in Save Dolinke, od Mojstrane do Gonj. Področje krajevne skupnosti Go-rij leži na nadmorski višini od 560 do 840 m, združuje pa kar enajst vasi in sicer: Podhom, Sp. Gorje, Poljšico, Zg. Gorje, Grab-če, Mevkuš, Krnica, Višelnica, Radovna, Sp. Laze in Perniki. cev v povračilo za kaznovanega Izdajalca in prav ta dan so si Gorje vzele za svoj krajevni praznik, ki ga praznujejo vsako leto. Vojna je bila za nas zmagovito izbojevana, toda revolucionarni proces v naši samoupravni socialistični družbi še traja. Delovni ljudje so se v povojnih letih z vsem poletom lotili obnove porušenih in požganih domov v celotni domovini, kar se danes odraža na vsakem koraku. Zrasli so novi industrijski giganti, kar nas iz zaostale agrarne dežele spreminja v razvijajočo industr. državo. V Gorjah je zrasla nova sodobna šola, v stari preurejeni šoli pa so najmlajši dobili lepe prostore za varstvo in vzgojo. TVD Partizan je povečal svoje prostore v svojem društvenem domu, zgrajeni sta bili dve samopostrežni trgovini, gasilci pa. so dogradili svoj dom, v katerem imajo prostore tudi godbeniki, ki so prav za krajevni praznik izvajali koncert z novimi pihalni -mi glasbili. V Spodnjih Gorjah st* bila lani vseljiva dva stanovanjska bloka, poleg njiju pa so zrasle tudi nove stanovanjske hiše. Silno se je razmahnila mehanizacija na kmetih tako, da tudi kmečko delo ni več tako težko kot je bilo v preteklosti. Krajevna skupnost se s samoprispevkom trudi, da bi čimprej u-redila kanalizacijo, ki je velik problem v Gorjah in, da bi po -sodobila krajevne ceste, ki se raztezajo na 30 kilometrih po gorjanskih vaseh. Omeniti velja še to, da krajevna skupnost na vsake tri mesece izdaja svoje glasilo "GORJANC'', ki obvešča krajane Gorij o celotni problematiki v Krajevni skupnosti. Seveda ima vsak krajan Gorij pravico, da dopisuje v ta krajevni list in pove svoje mnenje, ter opozarja na morebitne napake. Jože Ambrožič Pod vas Krnico spadata tudi zaselka Stara Pokljuka in Zatrnik. V vseh teh vaseh in zaselkih prebiva 2. 760 prebivalcev. Večina krajanov je zaposlenih v jeseniški železarni, GG Bled, LIP Bled, Veriga Lesce, Elan Begunje, pri gradbenih podjetjih, gostinstvu in trgovini radovljiške in jeseniške občine. Vse več pa je opaziti tudi prizadevanja za razvijanje kmečkega turizma in nekateri beležijo že lepe uspehe na tem področju. Gorje so znane tudi iz časov NOB, saj so se gorjanski prvoborci vključevali v partizanske vrste že v polletju 1941 leta in vsa na-daljna leta okupacije, v partizanskih vrstah se je borilo preko 350 borcev. Zaradi sodelovanja s partizani je bilo iz gorjanskih vasi izseljenih triinšestdeset družin, mnogi pa so šli skozi begunjsko mučilnico in dalje v kazenska taborišča velikega raj-ha. Na centralnem spomeniku v Zgornjih Gorjah je vklesanih 159 imen ki so ali padli v borbah z zavojevalcem ali pa so kako drugače postali žrtev fašističnega terorja. "8. avgusta leta 1941 so v Sp. Gorjah Nemci ustrelili pet tal- foto: Jože Ambrožič Gorje - v ospredju stara šola predelana v otroško ustanovo POGOZDOVALI SMO Bila je sreda, ko nas je ravnatelj obvestil, da bomo Sli pogozdovat. Vsi smo bili zelo veseli, kajti naslednjo uro je bila na urniku zgodovina. Zbrali smo se pred Solo, kjer je že Čakal avtobus. Čeprav nas je bilo veliko, smo se na avtobusu zelo lepo zabavali. Ko smo prispeli za Mali vrh, so nam razdelili smrekice in malico. Razdelili smo se po dva In dva in Sli sadit. Vsaka skupina je Imela tudi svojega vodjo. Ml smo imeli nekega prijetnega gozdarja, s katerim smo se veliko pogovarjali. Klicali smo ga Mojster. Zelo nas je priganjal k delu In se kregal, a se je mimogrede tudi nasmehnil. Upam, da nam ni zameril. Na koncu pa smo sl ogledali tudi ogromno jelko, ki jo je objelo Sest otrok. Na poti smo videli modrasa, ki je bil kar precej velik. Zelo smo se ga ustraSlli In tekli na avtobus. Tudi nazaj grede je bilo v avtobusu prijetno in zabavno. Cvetek Mojca, 6. b razred O. Š. Dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica POGOZDOVALI SMO Zelo smo bili veseli, ko smo zvedeli, da bomo Sli pogozdovat. Kajti veliko lepše je zunaj v gozdu, kot pa v dolgočasnih uCilnicah. Tovarišica Rumeževa nam je obljubila, da bomo šli gledat najde-belejSo jelko. Gozdarji so nam povedali, da ji pravijo kraljica Jelovice. Ker smo se dobro odrezali in posadili veliko smrečic, smo dobili tudi nagrado. Po opravljenem delu smo se odpravili gledat to kraljico. Pot je bila zelo strma in naleteli smo celo na sneg. Kmalu smo dospeli na cilj. Vse je zanimalo, če to mogočno drevo res obsega nekaj nad šest metrov. Nekaj deklet se je prijelo za roke in kmalu smo ugotovili, da gozdarji ne lažejo. Tam mi je bilo zelo všeč, toda na žalost smo se morali kmalu vrniti k avtobusu. Na poti navzdol smo naleteli na modrasa, kar nas je pognalo v tek. Mislim, da nam je modras prihranil kar celih pet minut hoje. S pogozdovanja smo se vrnili lepih vtisov in dobre volje. Bilo nam je všeč, in prav radi bi šli še enkrat pomagat gozdarjem. Urbanc Barbara, 6. b razred OŠ Dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica POGOZDOVALI SMO Sredi prve ure se je po zvočniku oglasil tovariš ravnatelj: "U-čenci 6. razreda bodo danes pogozdovali. " Veselili smo se, kakor se veselimo takrat, kadar nam ni treba k pouku. Pred šolo je pripeljal avtobus. Vstopili smo in Be odpeljali za Mali vrh. V avtobusu smo peli in kar kmalu prišli na določeno mesto. Razdelili smo se v skupine po razredih. Po dva in dva sta dobila po eno butaro smrečic. K vsakemu razredu je prišel en gozdni delavec, ki je pokazal kraj, kjer smo pogozdovali. Začeli smo z delom. Kopali smo jamice, kar pa je šlo s kopuljico teže, kot z rovnlco. Če tega dela nisi bil vajen, si kar kmalu dobil žulje. V jamice smo posadili smrečice . Gozdni delavec nas je večkrat o-pomnil, naj ne sadimo v listje, ampak v zemljo. Ko smo delo opravili, smo si šli ogledat jelko, ki je veliko starejša od drugih. S Cvetko sva se izgubili. Gazili sva po snegu tako, da mi je bilo žal, ker nisem oblekla zimskih hlač. Pot do jelke je vodila po bregu navzgor. Ker nisva našli poti nazaj, sva hodili po bregu navzdol misleč, da se bo enkrat že pokazala ravnina. V snegu so se poznali sledovi sošolcev, ki so šli k jelki. Tako sva se ravnali tudi po njih. Na srečo sva prišli še pravi čas k avtobusu, kjer sva izvedeli, da se jih še veliko ni vrnilo. Z avtobusom smo se odpeljali nazaj v šolo. Tako je minilo pogozdovanje. Gašperin Maja, 6. b razred OŠ Dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica Planina Dedno polje - 12/6-1977 Foto 1. Veber LJUDJE IN TI Odkrit bodi do sebe, ne se slepiti z lažnivo podobo o svoji telesni, nravni, umski in duhovni veljavi. Ne bodi domišljav, ker potem ni razvoja, le puhlost in votlost, same praznote. Ujeti se - to je najtežje. Da se ne delaš. Da si, kar pač si. Za to sta potrebna odkritost in moč. Najgrše vedenje do sebe pa je lenoba. Če si len, ne boš ničesar naredil iz sebe. Ne boš ničesar naredil za druge. Ne boš dopolnil načrta, ki ga ima usoda s teboj. Na voljo ti je, da sodeluješ, se trudiš - ali prekrižaš roke za zmeraj in ostaneš torzo, po svoji krivdi in volji. Bodi ponosen. Ne nadut, ampak ponosen. Skromen, a ne ponižen. Uslužen, a ne suženj. Človek, nikoli uš. Ne kimaj in se ne slini. Nikoli sVojih misli ne zatri, Zmeraj verjemi v ljudi. Zmeraj jim proži svoje srce. Jim zaupaj. Če to odklonijo ali zavržejo ali zlorabijo - njihova stvar in odgovornost. Spoštovati se moramo. Naša o-sebna veljava in neodvisnost sta vedno manjši, svobodno odločanje je vedno bolj omejeno, vedno bolj smo del množice, če hočemo ali ne. To nas ubija, tega ne maramo. Zato poskušamo zagospodovati nad bližnjim. Hočemo se polastiti njegove svobode, njegove enkratnosti. Prav to je najhujše. Človek posameznik hoče zavojevati človeka posameznika, izvajati silo in pritiske nad njim, se ga polastiti, ga ponižati, razcefrati njegovo osebnost. Sodelavec sodelavca, mož ženo, otrok starše. Mislim, da je prav to najhujša bolečina in blodnja sveta. A mogoče je le, da svoboden služiš človeštvu. Da, treba se je med seboj spoštovati, častiti. Nihče nima pravice do drugega. Naše vedenje bo lepo le, če bo v nas skrb za ljudi, če bomo delali zanje in se trudili za njihovo srečo. ... Ljubiti moramo mlade ljudi. Vsaka doba ima svoje oči, svoje želje in navade. Bral sem: mladi v skupinah, odrasli v dvo- je, stari pa sami. Ja, stari pa sami. Saj ne gre za stisko rodov, za spopad generacij - vse je le v tem, da smo stari, oni pa mladi, da je vse še pred njimi in vse že za nami, da je z njimi veselje in up, z nami pa žalost in smrt. To je vse. Oni osvajajo, mi smo v obrambi. Odtod trenja, ostrine, strah za prostor in položaj. A vse brez potrebe, ker narava sama skrbi za menjavo, modro jemlje in daje sokove. Jaz pravim: Zdravo mladost in Hvala ti starost. ...Sosed je tujec. Če pride žalost, ne kliči ga! Kaj ti mar sosed! Tudi, če pride smrt, ne kliči ga! Traparija! Ljubi sebe, kaj te briga tvoj bližnji ! Zapri se, zapahni vrata, kaj te briga tvoj bližnji. Skrbi zase! Bog je sebi najprej brado ustvaril. Saj vendar veš: komur ponudiš palec, te zgrabi za celo roko. Vsak je sam sebi najbližji. Bratstvo človeško, vzajemnost, medsebojna pomoč moj bližnji - fraze, naj me pišejo v rit. Tako, vidiš! Prišel sem mu voščit srečo in zdravje, on pa: pri miru me pusti! Pusti me, da čakam na pragu. Ne morem na to pozabiti. Kam gre naš svet? Kako bo med nami čez čas? Čez deset, čez petdeset let? Zmerom bolj smo na tesnem, hkrati pa zmeraj bolj tujci. Brez sočutja, brez spoštovanja, brez človeških manir! "... Izruvati se iz splošne konvencije, slediti glasu resnice, -to je osnova - prav v tej osnovi si celovito nov, neponovljiv, enkraten in s tem duhovno revolu-cionalen. Če si kar si; brez o-zira na modo, ljudski glas, privajenost, moralni okus in kar je temu podobno. Če si, kar si - s tem nujno razklenjuješ vezi, ki nas tesne, se boriš za polnovredni človeški obraz. In to je konec konca, tvoj edini in končno veljavni smisel. " (Ivan Mrak) Imejmo radi svojega bližnjega. Če je v stiski, mu moramo pomagati. Moramo mu lajšati, ne greniti življenje. Verujmo v človeka. Imejmo radi otroke, častimo ženske in stare ljudi, spoštujmo mrtve, spominjajmo se jih. Bodimo ljubeznivi, široki, demokratični. Ne hodimo kot tujci drug mimo drugega. Je tako težko pozdraviti, se nasmehniti, opravičiti, prijazno pogledati? Bodimo dobri sosedje, pomagajmo si, ohranjajmo lepo staro navado gostoljublja. Bodimo radodarnih rok in odprtega srca. Spoštujmo vse, ki v srcu dobro mislijo in delajo za bližnjega: kmeta, delavca, vzgojitelja, zdravnika, graditelja, politika, učenjaka, umetnika... Vse naše ravnanje naj vodi zavest, da smo vsi ljudje enaki. Ne ponižujmo se, a ne bodimo oblastni, domišljavi in napihnjeni. Odločno zavračajmo krivico in nasilje. Živimo pogumno! Bodimo delavni! Bodimo zmerni! Bodimo snažni! Bodimo preprosti! Bodimo zvesti! Bodimo svobodni! Bodimo pokonci ljudje! Imejmo radi ta svet, branimo in varujmo živali, rastline, naravo. Skrbimo ne le za telo, ampak tudi za duševnost. Če hočemo biti srečni, delajmo tako, da bo naše življenje tudi na znotraj bogato. Iz del prof. M, Mahniča zbral M. Z. Stara imena za mesece: Lednik - prosinec - januar Talnik - svečan - februar Sušnik - sušeč - marec Travnik - mali traven - april Cvetnik - veliki traven - maj Sečnik - rožnik - junij Srpnik - mali srpan - julij Mlatnik - veliki srpan - avgust , Sadnik - kimavec - september Moštnik - vinotok - oktober Listnik - iistopad - november Grudnik - gruden - december (iz 100 letne pratike) OB 80-LETNICI MILOŠA KELIHA upravitelja, pri odkazilu zašla iz predvidene površine, sva bila strašno ozmerjana. Letos enkrat v septembru, praznuje nšš nekdanji dolgoletni upravitelj KELIH MILOŠ svoj visoki jubilej - 80 letnico. Ne bom ponavljal stvari, ki so bile v zadnjem času že objavljene v tem ali onem javnem glasilu. Obudil bom spomin na življenje in delo v tedanjem času, katerega del je bil tudi jubilant. Tov. Kelihu ni pomenilo gozdarstvo samo delovno mesto, bil je gozdar po srcu, gozdar z dušo in telesom. V gozd je prihajal vsak dan in ob vsaki uri. Ni mu bilo težko priti popoldne, zvečer, v soboto ali nedeljo. Besede delovni čas takrat sploh nismo poznali. Razločevali smo samo dan in noč. S starim jeepom, ki ga je Imela takrat gozdna uprava, je prihajal v revirje. Vozil ga je šofer. Tako smo se tega navadili, da je bilo kar dolgčas, če ga kakšen dan ni bilo. Je ljubitelj narave in velik lovec. Večkrat je poudarjal, da gozdar ni gozdar, če ni tudi lovec. Bolje je, da gozdar tudi prosti čas prebije v naravi, ne pa npr. v gostilni. Frajerjev ni maral. Na praksi smo imeli praktikanta, ki ga je bilo v gozdarski uniformi sram oditi v dolino med ljudi. Ko se je praktikant nekegi zimskega ponedeljka vrnil od doma v nizkih čevljih, ga je Kelih vzel s sabo v gozd, kjer sta v snegu in mrazu celo dopoldne z amerikanko razžagovala resonančni les Kot navdušen kinolog je vzredil tudi veliko psov. Njegovi psi so bili vedno dobro zdresirani. Rad je imel tudi konje. S Toma-žinovim Cenom sta jih hodila kupovat nekam na Hrvaško. Ko je odšel Kelih v pokoj, počasi tudi konj ni bilo več. V Času njegovega službovanja pri gozdni upravi razen jeepa ni bilo nobenih prevoznih sredstev. Hodilo se je v glavnem peš. Ko je leta 1952 gozdna uprava dobi- la dva kolesa, enega za sedež uprave, drugega pa sem dobil jaz na Mrzli studenec, je bila to za takrat velika pridobitev. Strogo mi je naročil: "Nikomur ga posojat, samo jaz se bom včasih peljal, kadar bom prišel na Pokljuko. " Da je imel rad čistočo in red, dokazuje naslednji primer: neko soboto popoldne je vzel železne grablje in grabil smeti okrog stare menze. Ko so prišli delavci in rekli, da bodo oni počistili, jim je dejal: "Ne, zdaj že jaz grabim. " Znal je biti tudi strog in hud. Ko sva nekoč z ing. Golobom (Robertom), takratnim pomočnikom Za vsakogar pa je našel tudi top -lo besedo. Če je bil človek v stiski in potreben pomoči, mu je rad pomagal. Napisal sem le nekaj spominov iz takratnega časa. Da je tov. Kelih Miloš živel zdravo in delavno - ustvarjalno, dokazuje njegov visok življenjski jubilej. Ob tej priliki mu kolektiv TOZD Pokljuka želi še veliko dolgih, zdravih let. Jože Podlogar Temu voščilu se pridružuje tudi uredniški odbor. SPOMINI NA SREDNJO Prvoborci iz Jesenic in Gorij so se že poleti 1941 umaknili pred okupatorjevim terorjem v okrilje Mežaklje. Utaborili so se na Ob-ranci in si nadeli ime "jesenišl« četa". TaboriSče pa je bilo izdano in Nemci so jih napadli skoraj nepripravljene na hujši spopad. število partizanskih enot je stalno naraščalo, zlasti še v letih 1942 in 1943. Za prostrano gozdnato področje Pokljuke in Mežaklje je Sr. Radovna postala preskrbovalna postojanka, hkrati pa sedež mnogih partizanskih forumov s tiskarno. Pred požigom, 20. septembra 1944, je Radovna štela 12 hiš in gospodarskih poslopij, toda vse je pogorelo. Ves zaselek Radov-ne je podpiral partizane. V Sr. Radovni je že pred vojno služboval gozdar Krišpin Ogris-Pero. Med okupacijo je imel svojo kočo, za "VOKO", kjer je bila partizanska javka, ki pa je sovražnik nikoli ni odkril. Tja so prihajali aktivisti od vseh strani in dobivali naročila za dejavnost za jeseniško - bohinjsko področje. Prihajali so tudi iz bolj oddaljenih krajev in se sem umikali pred nevarnostjo, ki jim je pretila s strani gestapa. Od tu so odhajali v partizane. Med njimi je bil tudi dr. Miha Potočnik, ki se tega dela Gorjancev za OF še danes s hvaležnostjo spominja. Hkrati so tu zbirali prav vse, kar je bilo potrebno za obstoj in razvoj partizanskih enot, od življenskih, sanitetnih in vojaških potrebščin do materiala za delo okrožne tehnike. Pri tem delu so bili najbolj aktivni: Pangrčev Matevž, Jože Čufar - Skala (gozdar) in Martin Potočnik-Miha. Jožeta Čufarja so večkrat iskali gestapovci, toda nikdar ga niso našli, ker je imel skrit bunker in se je tako vedno izmaknil aretaciji. Nato je odšel v partizane in malo pred koncem vojne padel pri Tržiču na Gorenjskem. To je bil stric Čufarja-gozdarja, ki je pred kratkim, še kot mlad gozdar preminul v Radovni, pri RADOVNO MED NOV opravljanju svoje službene dolžnosti. Srednja Radovna se je pokazala kot najprimernejši kraj za sedež narodnoosvobodilnih organizacij. Med čedalje močnejšim razmahom osvobodilnega boja v gorenjskem kotu, se je pokazala potreba po zgraditvi trajnejših par tizanskih bivališč, zlasti za vodstvo osvobodilnega gibanja in ok -rožno tehniko. Krišpin Ogris-Pero, kot gozdar in Jože Čufar-Skala, sta imela skupino gozdnih delavcev, v kateri so bili: Martin Potočnik-Mi-ha, Franc Krak iz Radovne, Janez Eržen, Valentin Rihtaršič in Franc Volčina. Izmed teh je danes živ le še Martin Potočnik iz Krnice, ki je sodeloval pri izgradnji brunaric v Radovni. Seveda moram omeniti še druge. Od 9. do 17. avgusta 1980 je bil letos v Celovcu tradicionalni lesni sejem, na katerem pomembno mesto zavzema tudi gozdna mehanizacija. Ker je to eden najbolj poznanih sejmov te vrste, razstavljajo na njem v glavnem vsi najbolj pomembni proizvajalci gozdne mehanizacije. Naše društvo inženirjev in tehnikov je organiziralo ogled tega sejma v soboto 16. avgusta kate rega se je udeležilo 12 članov našega društva. Najbolj zanimiv del za nas je vsekakor predst*vljala spravilna mehanizacija, še posebno naprave za žičenje, ker ravno teh naprav na našem področju vse bolj primanjkuje. Največ zanimanja s tega področja so bili deležni Hin-teregger s svojimi URUSI, Koller in STEYR s svojo gigantsko napravo. Posebno interesanten za kajti Martin ni sam gradil brunaric, pri gradnji so pomagali tudi vsi tisti, ki sem jih še o-menil, žal pa so že pokojni. O tem, kje so bile te brunarice grajene in postavljene, sem že pisal. Spomladi 1943 se je pri Ogrisu v Radovni oglasil sekretar ok-krožnega komiteja KPS za jeseniško - bohinjsko področje, Ivan Gašperin-Mitja. Naročil mu je, naj nekje v Srednji Radovni postavi ustrezno stavbo za okrožno tehniko. Odločili so se za kraj v skalovju pod Njivicami. Načrt za 4x4 veliko barako, je zasnoval Ogris, delala pa sta Potočnik in Vončina in sicer na konto takratne šumske uprave na Bledu. Požig Radovne nam je znan, zato tega ne bi ponavljal. Le to, da te tragedije ne smemo pozabiti. Jože Ambrožič nas je URUS (srednji), ker najbolj odgovarja našim tehnološkim zahtevam. Posebne pozornosti je bil deležen tudi procesor, ki je skonstruiran za delo v redčenjih. Seveda je bilo razstavljeno tudi veliko število motornih žag, raznega orodja in traktorjev, vendar so bile to več ali manj že poznane stvari. V okviru celovškega sejma so bili organizirani tudi strokovni gozdarski dnevi, na katerih so bila posvetovanja na temo pridobivanja lesa v gorskem svetu in ogled dela raznovrstne spravilne mehanizacije na terenu, ki pa se ga z naše DO ni nihče udeležil. Na koncu lahko ocenimo, da je bil ogled sejma zanimiv in koristen, ker smo na njem videli, kako se razvija mehanizacija v ostalem evropskem prostoru. Z. Š. OGLED CELOVŠKEGA SEJMA »LJUDSKA KNJIGA« zbirka romanov iz svetovne književnosti Tudi do 5-krat cenejša od podobnih zbirk, ki Jih izdajajo komercialne založbe. Knjige formata 17 X 11,5 cm so vezane v celo platno, imajo večbarvni ščitni ovitek, tiskane pa so na brezlesnem papirju. V zbirki izide tudi letos 6 knjig s prek 1600 strani zanimivega branja. 1. Richard Rive: Obsedno stanje, roman iz življenja temnopoltih junakov, ujetih v ozračje nasilja in policijske strahovlade po mestih rasistične Južne Afrike. Zlasti vreden naše pozornosti zdaj, ko Je nasilje v Južni Afriki ponovno v ospredju svetovne javnosti. (Izšla) 2. W. Somerset Maugham: Tesno domovanje, mojstrsko opisana doživetja značilnih maugha-movskih junakov sredi eksotičnega sveta južnoazijskih otokov, polna presenetljivih in vendar prepričljivih spoznanj. (Izšla) 3. Henri Troyat: Pajek. Z izredno umetniško močjo napisan roman o mladem Gérardu, čigar bolestna navezanost na sestre in mater opozarja na usodnost takšnih skritih nagnjenj v nas samih. Avtor tudi pri nas znanih biografij o Puškinu, Lermontovu in Tolstoju je za to delo prejel najvišje francosko priznanje — Prix Goncourt. (Izšla) 4. Carlo Sgorlon: Bogovi se bodo vrnili, pripoved o nezakonskem furlanskem otroku, ki v svojem 27-letnem potepuškem življenju spoznava bridko usodo svoje od nekdaj tlačene domovine. Bogovi se bodo vrnili, vendar ne bogovi oblastnikov... Trpljenje ni bilo zaman, ni se izgubilo v tisočletnem mlinu časa. (Izšla) 5. Josef Hen: Jokohama. Delo je duhovito odkrit, živahno napisan prikaz sedanjega življenja na Poljskem, kakor ga spoznava mlada Američanka, ki skuša prek Varšave in Moskve priti na Japonsko. 6. Kurt Vonnegut, ml.: Mačja zibka. Napol utopičen, napol znanstveno fantastičen roman, eno najmočnejših del novega humanizma, najboljše delo avtorja »Klavnice 5«, »Zajtrka prvakov« in mnogih drugih, tudi Slovencem že znanih pripovedi. Naročnina za vseh 6 knjig je 440, din, poravnate pa jo lahko tudi v treh obrokih, najkasneje do konca leta 1980. štiri od šestih knjig so že izšle in vam jih lahko takoj pošljemo po pošti. Dve bosta izšli oktobra. Po izidu zadnjih dveh knjig bodo knjige v prosti prodaji vsaj 100 odstotkov dražje. ODREŽI Podpisani(a) ............4............................................................ Polni naslov ......................................................................'.. naročam zbirko romanov iz svetovne književnosti »LJUDSKA KNJIGA« a) naročnino 440,— din bom poravnal v celoti, takoj po prejemu položnice, b) naročnino 440,— din bom poravnal v treh obrokih, najkasneje do konca leta 1980. Podpis: Izpolni, ustrezno obkroži in pošlji na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana. 25 v SPOMIN FRANCU AMBROŽIČU-BETONU OBČINSKA SINDIKALNA PRIZNA. N JA Minulo je 22 let, od kar je prenehal delati pri GG Bled tovariš Franc Ambrožič - Beton. V gozdarstvu je nekaj časa delal §e pred vojno. Po 4-letnem aktivnem udejstvovanju v -NOV se je spomladi 1946 leta zopet zaposlil v gozdarstvu. Dokončal je Solo za logarja. Opravljal je gozdarska tehnična dela v gozdovih Pokljuke, Mežak-lje in Radovne. Krutost vojne in veliki napori, ki jih je moral premagati kot prvoborec so mu pustili sledove dolgotrajne preobremenitve. Toda z voljo in zavestjo je delo kljub temu z veseljem in dobro opravljal naprej. Ves čas po vojni, do upokojitve leta 195 9, je aktivno delal v sindikalni organizaciji takratne Gozdne uprave Pokljuka in v OZD GG Bled. Zavzemal se je zlasti za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev. V gozdarstvu se pogoji dela dolga leta po vojni niso bistveno spremenili. Poleg težaškega dela, hoje na delo in izpostavljenosti vremenskim razmeram, tudi delovni čas ni bil urejen. Trajal je 12 ur in več. Prosto nedeljo so izpopolnile udarniške delovne akcije, ki V letu 1980 je prejel v GG Bled sindikalno občinsko odlikovanje in srebrno značko tov. Šmid Lud -vik kot najzasluženjši sindikalni in samoupravni aktivist v TOZD Gozdarstvo Bohinj. Pri Občinskem svetu zveze sindikatov Radovljica lahko vse organizacije sindikata predlagajo vsako leto po enega ali dva kandidata za srebrno značko na ObSS v Radovljici ali za zlato značko na Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, vendar izberejo za zlate značke letno le približno šest kandidatov za celo Slovenijo. R. P. ŠPORT Občinska sindikalna prvenstva Poglejmo nekaj rezultatov, ki so jih dosegle ekipe in posamezniki naše DO na občinskih sindikalnih prvenstvih. Kegljanje - borbene partije Kegljanja v borbenih partijah sta se udeležili po ena moška in ženska ekipa. Moški so med 52 nastopajočimi dosegli 35. mesto, ženske pa med 28 nastopajočimi 23. V skupnem ekipnem številu pa je naša delovna organizacija dosegla 10. - 19. mesto. Streljanje V Podnartu je bilo prvenstvo v streljanju z zračno puško. Moška ekipa je zasedla 8. mesto izmed 14 ekip. V skupnem številu (brez ženske ekipe) pa smo se uvrstili prav tako na 8. mesto izmed 16 nastopajočih. Mali nogomet Na tekmovanju v malem nogometu sta sodelovali dve naši ekipi, ki sta dosegli solidni uvrstitvi. Med 20 nastopajočimi sta se u-vrstili na 6. in 7. mesto. se jih je udeleževalo vselej veliko ljudi. V tem delovnem zaletu je vztrajno sodeloval preminuli France -Beton. Živel in delal je z gozdnimi delavci, ki so prišli od vsepovsod, zlasti iz Primorske in Prekmurja. Z veseljem je uvajal novince v delo in opozarjal na nevarnosti. Imel je dovolj izkušenj, saj je sam nekdaj opravljal ta dela. Ker je poznal težke pogoje delavca, se je vneto zavzemal za izboljšanje razmer. Problemov in potreb ni bil navajen široko razlagati, zato se marsikatera njegova stališča niso u-resničila, kar mu je včasih grenilo vedro razpoloženje. Preminuli France - Beton je še dolga lèta po upokojitvi bival s svojo družino v Radovni, v svojem delovnem okolju. Zadnja leta mu je mirno življenje kalila težka bolezen, ki je ni mogel premagati. Zapustil nas je tiho. Z globoko žalostjo smo se poslovili od našega dobrega sodelavca in tovariša, dne 22. avgusta 1980 na pokopališču v Zgornjih Gorjah. Glasilo "PRESEKI" ureja uredniški odbor organizacije združenega dela GG Bled, Ljubljanska cesta 19. Odgovorni urednik Boris Robič, tiska Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 500 izvodih.