Boj spodnještajerskih Slovencev proti Gradcu in liberalci. Težak je boj, ki ga bije spodnještajersko slovensfco ljudstvo proti nemškemu Gradcu. Oclkar smo začeli polHieno živeti, se moramo boriti za tot kar jiam gre po božji in človeški postavi. Smelo bi skoraj lahko trdili, da nima pravica za nas Slovence samo zavezaniji ofti, ainpak da je povsem slepa. Slovence se prikrajš.uje povsod. V Graclcu se ne zmenijo za pravice slovenskega ljudstva, naših prošnja in zahtev ne upoštevajo. Iz slepe strainkarske strasti pomagajo našim narodnirn nasprotnikom — slovenski (?!) liberalci. Ko so naši deželni poslanci v deželnem zboru zak.lieali nemški večini: stoj!, ko niso pripustili, da bi se zahteve slovenskega ljudstva v gospodarskem, šolskein in narodnem oziru vedno in vedno zavračale in zapostavljale, so bili liberalci v pričetku polni navdušenja, pozneje pa so začeli spletkariti in rovariti. Zakaj ? Iz bojazni, da bi se zahteve Slovencev v^aj deloma uresničjle in bi sivsled tega naši poslanci priborili še večje zaupanje. Ziadnji čas so pa začeli nastopati liberalci naravnost izdajalsko, V ,,Slov, Narodu" pišejo že dalje Sasat sem proti slovepskim zahtevam: da bi se razdelila Kmetijska družba v slovenski in nemiški oddelek, da bi dobili Slovenci svoj poseben deželni šolski svet. Z eno besedo, liberalci piišejo, da se Slovenci nimamo kaj pritoževati proti Gradcu. Slovjenski liberalci ravnajo tako, da so pravi narodni izdajaloi!. Imamo v Gradcu Kmetijsko družbo za celo deželo. A gospodje, ki odločujejo o raznih gospodarskih podporah, skrbijo, da dobi Spodnji Stajer le drobtinice, vse drugo dobijo nemški srednje- in gornjeStajerci. Mi smemo samo davke placevati, dajati sinove k vojakom in mirno gledati, ka,ko si delijo podpore naSi nasprotniki.. Zato je naša zahteva, da se Kmetijska družba razdeli v slovenski in nemški oddelek, Še-le, 6e bo slovenski kmet sam odlo5e.\ial v slo- venskem oddolku Kmetijske družbe, smemo upati, da se bodo podpore za povzdigo živinoreje, izboljSanja travnikov in paSnikov itd., pravicno rafcdeljevale. Slovenski Iiberalci pa vpijeio zadnji Sas po svojih glasilih, da je sedanja Kmetijska družba za Slovence pravična. S tem braniio liberalci naše narodne nasprotnike, mečejo polena tistim rodoljubom, ki se potezajo za zahteve slovenskega kmeta, pod noge. Liberalci so res sarai — parodni izdajalci! Kako skrbijo nemški gospodje v Grafclcu za Sp. Stajer, vidimo n. pr. tudi pri regulaciji rek in potokov. Pesnico so prifteli regulirati v krajih, kjer so posilinemci ,doma, v šentlenartsko-ptujskem ok.raju, kjer so sarai slovenski kmetje, pa je še sedaj neregiiliraaia in še huje preplavi I^regove, ker pritefee voda z vefijo silo navzdol. Vsak pameten človek koplje grabo za vodotok od izliva naprej, a Nemci delajo drugače radi — Slovencev. Na Gornjem Stajerskem se uredi vsak potoCek in reka, a kjer so se dosedaj resno zmenili nemški gospodje za regulacijo spodnještajerskih vodotokov? Radi tega boj naših poslancev proti nemško-nacionalni gospodi v Gradcu. Slovenski liberalci pa z napadi na našo stranko izdajalski podpirajo Nemce. Res, kdor liberalec — ta narodni izdajalec, Sole so za vsak narod velikega pomena. A kako se godi spodnieStajerskim Slovencem v šolskem oziru? Posilinemštvo se širi v ljudskih in srednjih šolah, posilinemški ueitelji imajo prednost pred slovenskimi, nemške šole rastejo kot gobe za dežjem; Slovenci nimamo ne ene nieSčanske šole, Neraci jih imajo čez 20, la še ni dovolj. Po znanem AViastianovem precllogu so hoteli dobiti Nemci deželni §olski svet popolnoma v svoje roke. Da bi se te klrivice nehale, zahtevamo spodnještajerski Slovenci že dolga leta delitev deželnega Šolskega sveta v nemški in slovenski oddelek. Ravno pri tej točki so se pa pokazali naši liberalci kot največji izdajalci slovenskega ljudstva. V ,,Slov. Naffodu" pišejo proti delifvi deželnega šolskega sveta, ker se raje pok(3rijo svobodomiselnim Nemcem, kot bi gledali, da bi imel katoli&ki Slovenec odlofeilno besedo v slovenskem deželnem Solskem svetu, Raje tlacanijo pod nemškim jarmom, kot bi pustili katoliško slovensko ljudstvo do besede, Liberalci po stopajo tako, ker: kdor liberalec — ta narodni izdajalec! Siovensko kmečko Ijudstvo, zapomni si te svoje ,,prijatelje". Laskajo se ti, da so tvoji prijatelji, a Nemcem molijo palico, s kaitero naj tepejo tebe. Narodne izdajice so liberalci! Nemci se že očitno vesele, ker jim slovenski liberalci pomagajo. Zia nas pa mora zato veljati: Kdor liberalec — ta narodni izdajalec!