1ED.
OBZORJA STROKE poročila
■	ciklus etnoloških oddaj o letnih šegah in navadah ljudi na lakolnem Radiu Cerkno (november 199fi-marec 1997),
-	klekljarska delavnica v okviru XVI, Čipkarskega festivala, 23, in 24. S, 1997 (organizirala in vodila jo je Mirjam Gnezda),
-	kulturni dan na OŠ Spodnja Idrija z naslovom Kaj je to -etnologija?, 12. 11. 1997 (izpeljala ga je Mirjam Gnezda);
-	prireditve:
■	sodelovanje pri organizaciji etnološko-turistične prireditve Čipkarski festival,
-	projekt Rudarska hiša zaživi v okviru XVI. Čipkarskega festivala, 23. in 24. 8, 1997,
•	štirje etnološko-kulinarični večeri v gostilni Nehesa;
•	publicistika:
-	ohjavljeni prispevki v publikacijah: Glasnik SF.f), Traditiones, ARGO, zbornik Etnološki film med tradicijo in vizijo. Idrijski razgledi. Filatelist, Bilten Pošte Slovenije,
-	priprava za tisk raziskovalne naloge dijakov idrijske gimnazije Firma Franc Lapajne,
-	izbor motivov idrijskih čipk za redno serijo slovenskih poštnih znamk,
-	izbor motivov cerkljanskih laufarjev za priložnostno serijo slovenskih poštnih znamk;
-	predavanja in referati:
-	na mednarodnem simpoziju o karnevalih in maskah v Bincheju (Belgija), 7. 2. 1997, referat o cerkljanskih laufarjih,
-	v okviru Stalnega strokovnega izpopolnjevanja padagoških delavcev v šolskem letu 1997/98 refarat Etnologija v osnovnih šolah;
-	študijsko in strokovno izobraževanje:
-	udeležba na predavanjih v sklopu Muzeoforuma.
-	udeležba na zborovanju slovenskih muzealcev v Murski Soboti, 8. 10.-10.10.1997.
Mojca Šifrer Bulovec
POROČILO 0 DELU KUST0SIN3£ ZA ETNOLOGIJO V LOŠKEM MUZE1U V ŠKOF]I LOKI V LETU 1997
Leta 1997 je etnološki oddelek Loškega muzeja pridobil 110 predmetov. Med njimi je bilo največ tekstilnih: raznih delov oblačil, prtičkov, kotnih prtov, vezenih vrečk za glavnike in krtače, posteljnine in mrtvaških prtov.
Nadaljevalo se je delo v zvezi z muzejsko dokumentacijo: hemeroteka seje v preteklem letu povečata za 161 enot. negativoteka za 338. fototeka za 46 in diateka za 160 enot. Odkupili smo tudi videokaseto o oglarjenju, ki je bila posneta v loških hribih. Etnološki oddelek našega muzeja načrtuje postopoma preurediti postavitve stalnih zbirk, da bi bile bolj vabljive za obiskovalce. Tako sem bila v prvih mesecih preteklega leta močno zaposlena s postavitvijo klobučarske in glavnikarske zbirke, ki smo jo odprli in predstavili javnosti 2. julija 1997. Proti koncu leta sem začela pripravljati že nova scenarija za predstavitev čipkarske in sitarske obrti, ki sta bili nekdaj zelo razviti tudi v širšem okolišu Škofje Loke. V Škofji Loki smo imeli 28. junija 1997 prvič srednjeveški sejem. Na
S.E.D. 38/1,2 1998, stran 82
njem sem v sliki in besedi predstavila staro barvarsko obrt, ki je bila še posebej v samem mestu nekoč močno razvita. S kolegico Miro Kalan sva pripravili tudi dve delavnici, v katerih so otroci spoznavali pletarsko obrt in izdelovanje malega loškega kruhka. Januarja smo v grajski kapeli Loškega muzeja občanom predstavili knjigo Huliovi iz Stirpnika, za katero sem napisala strokovno oceno. Skozi leto sem imela tudi živahne slike s strankami, predvsem študenti, ki sem jim posredovala iskano gradivo iz naše zbirke. V tem letu so izšle tudi štiri nove bibliografske enote.
Damjana Fortunat Cernilogar
GORIŠKI MUZE] - TOLMINSKA MUZEJSKA ZBIRKA LETNO POROČILO 1997
Zametki Tolminske muzejske zbirke segajo v leto 1950. Takrat je bil v Tolminu formiran sedemčlanski pripravljalni odbor za ustanovitev muzeja v Tolminu. Le nekaj let po uradnem odprtju Muzeja za Tolminsko je bil leta 1958 združen z Goriškim muzejem in pod njegovim okriljem deluje še danes. Muzej je več let deloval v težkih delovnih pogojih (vlaga, pomanjkanje prostora in kadra). Leto 1992 lahko zato označimo za prelomno, saj se je tega leta pričela celovita obnova muzejskih prostorov. Vzporedno so potekali razgovori o pridobitvi novih prostorov za potrebe muzeja. Po dokončani prvi fazi obnove, to je delne ureditve razstavnih prostorov v pritličju in prvem nadstropju, so bile javnosti predstavljene arheološka zbirka - "Arheološka predstavitev Tolminske", začasna postavitev etnološke zbirke -"Iz zakladnice ljudske kulture Tolminske" in umetnostnozgodovinska zbirka. Objekt s svojim lepšim izgledom in z zbirkami pridobiva na ugledu, kar se kaže tudi v porastu obiska. Delo v muzeju je bilo v času obnove večkrat moteno in pogosto seje bilo treba sproti priiagajati nastalim razmeram.
Kratko poročilo o dejavnosti oddelka
V	Tolminski muzejski zbirki sta zaposlena kustos etnolog Margo Grego in kustosinja zgodovinarka Datirana Fortunat Černilogar. Iz programa javnih del je bila v muzeju zaposlena čistilka Cvetka Pičulin, Izidor Leban pa je skrbel za vzdrževalna in čuvajska dela. Od 25. avgusta je v muzeju opravljala de! pripravništva etnologinja Karla Kofol.
V	letu 1997 so se nadaljevala obnovitvena dela. V mansardi so bile dokončane in opremljene tri pisarne in knjižnica. V drugem nadstropju so položili v treh prostorih lesen pod. v štirih pa parket. Prostori so pripravljeni za postavitev stalne zbirke. V pritličju so bila montirana nova zunanja okna.
Kljub, zaradi obnove, še neurejenem depoju smo pridobili nove muzealije. Poleg gradiva, ki smo ga sami pridobili na terenu, je občina Tolmin muzeju podarila kredenco, skrinjo, zapuščino Andreja Cankarja in omogočila izdelavo dokumentarnih fotogralij Jake Čopa. Župan občine Tnlniin je konec leta muzeju podaril dva