Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna št. 30 lir.— NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250 — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione. in abb. postale I. gr. ŠT. 300 TRST, ČETRTEK 5. MAJA 1960, GORICA LET. IX. OB USMRTITVI V PLINSKI CELICI CARYLA CHESSMANA DOGODEK. KI JE RAZBURIL SVETOVNO JAVMOST Stalin, Hitler in Mussolini - V koliko^zanima stvar Slovence Dne 2. maja je bil v plinski celici kaznilnice v San Ouentinu, mestu Združenih držav, usmrčen po vsem svetu znani zločinec in pisatelj Caryl Chessman. Mož je bil na smrt obsojen že leta 1948 zavoljo dejanj, ki nimajo prav nič opraviti niti s politiko niti s kako ideologijo, temveč spadajo v redne zločinske zadeve, kot se pojavljajo v življenju vseh držav, ne da bi se zaradi njih javnost kdovekako vznemirjala. V našem primeru je pa stvar drugačna: proti izvršitvi smrtne kazni nad Chessma-nom je nastopilo mednarodno časopisje od vatikanskega Osservatora Romana do skrajno marksističnega, v Londonu in drugih mestih so v prilog Chessmana bile ulične demonstracije, ki so se raztegnile celo v južnoameriške dežele in močno škodovale ugledu Združenih držav. Za stvar se je moral zanimati sam predsednik Eisenho-wer. OSEBA, ZA KATERO JE ŠLO Chessmanova zadeva je zadobila izrazito političen značaj. Da bodo naši bralci stvar, o kateri razpravlja zdaj ves svet, razumeli, jim moramo dati nekaj pojasnil. Chessman je bil na smrt obsojen, ker je zagrešil številne zločine: kradel je in z orožjem v roki ropal; s silo je napadel osebe in jih odvedel, kamor se mu je zdelo, posiljeval dekleta in z njimi tako kruto ravnal in jih mučil, da je ena izmed njih, 17-letna Mary Shavv, od tega zblaznela ter se še danes nahaja v norišnici. Pričevanja raznih deklet, kako neusmiljeno se je znašal nad njihovimi telesi, so najbolj vplivala na porotnike, da so Chessmana obsodili na smrt. Če bi ga bili leta 1948 takoj usmrtili, bi zelo mnogi ljudje rekli, da je bila kazen sicer stroga, a zaslužena in danes bi nihče 'Vie govoril o Chessmanu. DVANAJST LET ČAKANJA Današnja nevolja po vsem svetu je nastala le zastran tega, ker je od obsodbe minulo že skoro 12 let in je mož ves ta čas gledal tako rekoč neprestano iz obličja v obličje smrti. Osemkrat so ga pripeljali že v predsobo plinske celice, da ga usmr-te, a zatem preložili izvršitev kazni. »Kolika neusmiljena krutost v napredni in demokratični Ameriki!« so se ljudje zgražali. Ali ni 12 let ječe in tolikratno čakanje na pragu plinske celice dovoljna kazen tudi za najtežji zločin? Tako je na priliko pisal Osservatore Romano ter zah-leval, naj se Caryl Chessman pomilosti. Zahteva se je zdela tembolj upravičena, ker se je bil Chessman medtem globoko spremenil. V svojem obupnem boju proti smrti je preučil vse mogoče zakone in odkril v sebi izredne darove resničnega odvetnika. S spretnimi pravnimi domisleki je brez prestanka odkrival v kazenskem postopniku sredstva, ki so prisilila sodnike, da nadaljujejo preiskavo ter odlagajo izvršitev smrtne kazni. Chessmanova izobrazba je rasla in se poglabljala, postal je pisatelj, saj je izdal več knjig, s katerimi si je zaslužil na milijone lir. Njegova dela, prevedena tudi v tuje jezike, so brale velike množice po Ameriki in drugod. Chessman se je v očeh občinstva spremenil iz zločinca v izobraženca in umetnika. ZA UGLED AMERIŠKE KULTURE Da se takega moža po 12 letih stroge ječe niso hoteli usmiliti, je dokaz, kako je ameriška omika kljub izrednemu tehničnemu napredku v svojem bistvu surova in nečloveška. Njena krutost ji jemlje pravico, da bi se danes ponujala tujim narodom kot vzor demokracije in svobodoljubnosti. Nasprotnikom smrtne kazni se lahko upravičeno zdi, da je Kalifornija in z njo Amerika nazadnjaška, ker ni še te kazni odpravila, kot so storile druge napredne dežele. Kristjan lahko reče: »človek je dobil življenje od Stvarnika in družba nima pravice mu ga vzeti. Hudodelcu sme le vzeti svobodo, da ne škoduje bližnjemu, sicer pa naj zločinca skuša vzgojiti, da spozna svojo krivdo in postane spet dober človek«. Da se je Chessman ljudem smilil, je naravno in nam se je tudi. Njegova usoda ima pa še drugo plat, ki govori v prid Amerike. Njena zakonodaja je tako širokosrčna, da daje najhujšemu zločincu skrajna sredstva obrambe. Samo tej človekoljubni potezi ameriške omike se je imel Chessman zahvaliti, da se je z najrazličnejšimi ugovori mogel kljub obsodbi še braniti in si za 12 let podaljšati življenje. Šele ko so proučili do potankosti vse njegove proteste ter se prepričali, da res ne drže in da je Chessman prav gotovo kriv, so izvršili nad njim kazen. Ta okol-nost nikakor ni v sramoto Združenim državam. Zakon je najvišja vrednota Da je Chessman končal svoje dni v plinski celici, je vsekakor kruto, toda tako predpisuje zakon, ki velja po ameriški miselnosti za vse enako, če so zakoni dobri ali niso, o tem ne sme odločati sodnik, zakaj on je samo poklican, da ga vestno izvršuje. Dokler ga parlament ne spremeni, je zakon najvišja vrednota, ki mora urejati življenje v državi. Najhujša nesreča, ki lahko zadene narod, je, da zavlada v njem brezzakonje, ali da se zakon uporablja za nekatere državljane tako, za druge drugače, kakor se pač zdi trenutnim oblastnikom. Tudi ta poteza nikakor ni v nečast Amerike, temveč je edina podlaga urejenega in pravičnega stanja v družbi, čeprav je morda smrtna kazen kot taka neutemeljena. To je vse res, zlasti če pomislimo, kako so se v deželah onkraj železne zavese in tudi v zapadni Evropi zadnja desetletja brezvestno in nečloveško teptali vsi zakoni, samo da politični trinogi lahko preganjajo, mučijo in uničujejo svoje idejne, na sprotnike. KAJ VSE SMO DOŽIVELI Stalin je z enim samim migom pošiljal v smrt tisoče in tisoče nedolžnih ljudi le zato, ker so bili drugačnega mišljenja kot on. Zakoni ga pri tem niso prav nič ovi-i ali. In na kakšne postave se je mogel sklicevati drugi zločinec, Hitler, ko je dal pomoriti v pečeh in plinskih celicah taborišč kar na milijone Židov samo zato, ker so bili Židje? In kako je mogel upravičiti izgon vseh slovenskih duhovnikov in vplivnih Slovencev iz štajerske, pri čemer so bili oropani vsega imetja ter morali s 300 dinarji v žepu zapustiti rodno zemljo! In kaj naj rečemo o Mussoliniju in njegovem ravnanju z našim narodom? Proti vsem pravnim izročilom kulturne Italije in Evrope je gnal naše ljudi v konfinacije le zato, ker niso bili Italijani. V taborišču na Raabu in drugod so tisoči Slovencev umirali od lakote, v Julijski krajini je na slovenski zemlji naseljeval tujce, naše ljudi je metal iz služb, med nami skratka ni skoro družine, ki bi še danes ne čutila posledic njegovega divjanja. Značilno je, da tedaj niso zavoljo teh krivic nikjer v svetu izbruhnile demonstracije kot danes zaradi Chessmana in mnogi gospodje, ki so zdaj zelo glasni in človekoljubni, so bili tedaj tihi kot grob, čeprav mi nismo bili nobeni roparji in ta-(Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A Nedelja, 8. maja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10 00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj . .. kronika 7. dni v Tr-slu; 17.00 »Meščani iz- Pontarcyja«, igra v 5. dej. (Victorien Sardou - Martin Jevnikar). Igrajo člani RO; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Sodobni švedski liriki« (Franc Jeza); 22.10 Koncert Kvarteta Radia Trst — Glazunov: Preludij in Fuga, Turina: Torerova molitev. Ponedeljek, 9. maja, ob: 18.00 Oddaja za najmlajše: »Zarota dečkov na Rdeči obali«, mladinska zgodba (Aleksander Marodič). Igrajo člani RO; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Giacomo Puccini: »Manon Lescaut«, opera v 4 dej. Orkester in zbor Akademije Sv. Cecilije v Rimu vodi Francesco Molinari-Pradelli. Približno ob 21.05; »Opera, avtor in njegova doba«. Približno ob 21.50: »Mala literarna oddaja«. Torek, 10. maja, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Strupi, mamila in nasladila — Alkohol in njihovi najbližji sorodniki; 19.00 Šola in vzgoja — Franc Strmčnik: »Kazen v družini«; 21.00 Ilustrirano predavanje — Mirko Javornik: Tuje jadro na obzorju — »Kratka kronika nekaj dolgih tisočletij«; 22.00 Umetnost in življenje — Mario Kalin: »Lutke in lutkovna gledališča«; 22.15 Samospevi dveh Iržaških skladateljev: Vasilija Mirka in Mihaela Rožanca. Sreda, 11. maja, ob: 18.00 Z začarane police — Edvard Martinuzzi: »Miha in Jaka«; 18.30 Slovenske vokalne zasedbe; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 21.00 »Rdeči naslanjač«, igra v 3. dej. (Alfredo Vanni - Mirko Javornik). Igrajo člani RO, nato Jugoslovanske ritmične popevke. Četrtek, 12. maja, ob: 18.00 Radijska univerza — Franc Orožen: življenje Babiloncev in Asircev — Vera in bogovi; 18.10 Koncert sopranistke Renate Heredieve, pri klavirju Giorgio Favaretto; 18.35 Slovenska zborovska glasba; 19.00 Sirimo obzorja — Saša Rudolf: Odkrili smo prvine: »Ogenj za zabavo in korist«; 21.00 Obletnica tedna — Boris Mihalič: »Theodor Herzl, oče modernega sionizma, ob 100-letnici rojstva«. Približno ob 21.50: Iz sodobne književnosti: Mira Mihelič in njen roman »Hiša večera« (Martin Jevnikar). Petek, 13. maja, ob: 18.00 Bližnja in daljna smučišča — Rafko Dolhar: Visokogorski smuk; 18.10 Simfonični koncert orkestra ljubljanske RTV, ki ga vodi Uroš Prevoršek s sodelovanjem violinista Roka Klopčiča — Janez Krstnik Novak: »Figaro«, glasba za Linhartovo veseloigro »Veseli dan ali Matiček se ženi« za soliste in orkester; Lucijan Marija Škerjanc: Romantični intermezzo; Sedem do-dekafonskih fragmentov; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika — Jurij Slama: »Demografija v preteklosti«; 22.15 Koncert pianista Pavla Šivica — Martinu: Preludij, Polka, Etuda; Kabelac: Pet skladb. Sobota, 14. maja, ob: 13.30 Dobrodošle — plošče prvič v oddaji; 16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija - Vice, 25. spev, prinravil Boris Tomažič, prevod Alojzij Gradnik; 18.00 Radijska univerza — Miran Pavlin: Kemija razkriva zlorabe živil — Kon-serviranc ribe; 18.10 Vokalni kvintet »Vatroslav Lisinski«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.40 Zbor Slovenske Filharmonije; 21.00 »Ob četrt na enajst«, dramatizirana zgodba (Saša Martelanc). Igrajo člani RO. ISLAMABAD Pred nekaj tedni so v Braziliji slovesno odprli novo prestolnico kar sredi pragozda. Temu zgledu je zdaj sledila tudi vlada v muslimanski indijski republiki Pakistanu. Glavno mesto Pakistana je danes Karači ob obali Arabskega morja. Vlada je pa sklenila, da bo zgradila novo prestolnico 1200 kilometrov daleč na severu blizu Kašmirja. Novo mesto, ki se bo imenovalo Islamabad, bo zrastlo tako rekoč iz niča. Prav tam je stalo že ob času Aleksandra Velikega v 3. stoletju pred Kristusom veliko mesto Taksila, ki je bilo do srednjega veka kulturno in versko središče budi-j zma. Janez XXIII. in Skupina slovenskih romarjev iz južne Koroške je po veliki noči obiskala Rim, kjer je bila obenem z velikim številom vernikov drugih narodnosti sprejeta ud papeža v cerkvi sv. Petra. Janez XXIII. se je dvakrat spomnil naših koroških bratov. Po vatikanskem dostojanstveniku, ki je prevajal, jim je sporočil, da »še posebno pozdravlja slovenske romarje iz Krške škofije in jih vzpodbuja k vztrajni vernosti.« Dogodek je vzbudil pozornost med prisotnimi Angleži, Francozi, Nemci in drugimi udeleženci, od katerih nekateri niso še nikoli prej slišali o koroških Slovencih. Na vse Francoski katolicizem Te dni so v Parizu praznovali 10-letnieo francoske Delavske 'Kat. Akcije. Slovesnosti je prisostvoval tudi pariški nadškof kardinal Feltin in se udeležil živahne razprave, ki je vzbudila pozornost po pogumni kritiki, značilni za francoski katolicizem. Predsednik vsedržavne Delavske Kat. Akcije Maurice Montallair je tožil, kako so pod pokojnim Pijem XII. prihajala iz Rima večkrat navodila, ki so oteževala delo med proletariatom, škodljiva je bila po njegovem posebno prepoved delavcev — duhovnikov: »bila je in ostane«, je dejal, »vzrok bolečine za Delavsko Katoliško Akcijo. Mi smo namreč edina vez med Cerkvijo in svetom delavstva«. Dejanja in ne besede Kardinal Feltin pritožbam ni ugovarjal, pač pa je v svojem govoru priznal, kako težko je dandanašnji pridobiti za krščanstvo zgolj posvetno misleče delavce. »Bodite« je naglasil, »s svojim osebnim življenjem nekak podaljšek Cerkve v svojem okolju in ne pozabite pri tem na zakon ljubezni«. Ob zaključku je neki duhovnik rekel, da »le resnica lahko služi Cerkvi« in da ona >bolj potrebuje pričevalcev kot zagovornikov«, to se pravi več dejanj kot besedi. Svobodoljubnost, odkritost in strpnost, s katerimi so se francoski katoličani v prisotnosti cerkvenih dostojanstvenikov izražali, je vzbudilo spoštovanje tudi pri nasprotnikih. Iz tega vidimo visoko moralno stopnjo francoskega katolicizma, pred katerim je naš tržaški s svojo It. Kat. Akcijo, kot zlasti Slovenci doživljamo, naravnost beden izrodek. Nova italijanska vlada Tambroniju je uspelo sestaviti vlado. Po zaupnici, katero je že dosegel od poslanske zbornice, je dobil namreč 8 glasov večine tudi v senatu. K zelo tesni zmagi so mu spet pripomogli fašisti, a stvar ne razburja več tako duhov kot prej, ker je Fernan-do Tambroni izjavil, da bo 31. oktobra — odstopil. Pod streho hoče le spraviti neobhodno potrebni državni proračun in omogočili, da bo Italija zdaj zastopana na važnih mednarodnih sestankih. Posebnih političnih ciljev nima. Ureditev vladne krize se je pravzaprav le preložila na jesen. Dotlej bodo odgovorni politiki imeli časa dovolj, da trezno premislijo, kar je treba ukreniti. koroški Slovenci je naredila lep vtis zlasti ubrana in prisrčna slovenska pesem. Mnogi so se zanimali, kako se godi našim bratom v Avstriji. MONSIGNOR JOSIP KADRAS Najbolje bi na vprašanje lahko odgovoril celovški gen. vikar dr. Kadras, o katerem vsa slovenska in jugoslovanska javnost ve, da je glavni navdiha-valeč sedanje protislovenske cerkvene politike na Koroškem. On nosi glavno odgovornost za nedavno sramotno odredbo celovške škofije, s katero je v mešanih krajih zapovedano slovenskim učencem, da se morajo učiti tudi nemškega verouka, češ da bodo tako laže sledili službi božji v farah, kjer žive tudi Nemci. Učenje jezika soseda velja pa le za slovenske učence in ne tudi za nemške, ki bivajo v mešanih krajih. Verouk se tako po krivdi celovške škofije dejansko spreminja v sredstvo ponemčevanja. Te težke krivice, ki sc mora čimprej popraviti, pa dr. Kadras ni mogel pojasniti, niti braniti, ker ga ni bilo v' Rimu. ŠAHOVSKI TALENT V Londonu so se prešnji teden zbrali na šahovske tekme mojstri iz različnih dežel. Največjo pozornost vzbuja 34-letni Dragan .Tanoševič iz Jugoslavije. Fant ima tak spomin, da igra hkratu proti osmim igralcem. Toda to še ni vse; jugoslovanski tekmovalec sploh ne vidi šahovnic, ampak narekuje od daleč vse poteze. Zapomniti si mora vsako potezo osmih nasprotnikov in v duhu določevati svoje. FAŠISTIČNI PRETEPAČI Nennijeva poslanca Lizzadri in Busoni sta že vdrugič vložila na notranjega ministra vprašanje, kaj misli ukreniti zoper novo »skvadristično« ali pretepaško organizacijo »milizio romano«, ki je že močno razširjena. Policija odgovarja, da gre le za skupino mladeničev, kateri se v predmestjih Rima tu pa tam spopadejo s pripadniki levičarskih struj in strank. Dogodek, hi je razburil svetovno javnost (Nadaljevanje s 1. strani) tovi, temveč je bila vsa naša krivda le v tem, da sploh živimo. In kje so bili protesti tedaj, ko je Mussolini pošiljal v smrt Gortana, naše nedolžne bazoviške in openske mučenike? Kljub temu pa je ogorčenje zavoljo Ches-smanove usmrtitve ugoden znak. Svetovno ljudsko mnenje se je končno nasitilo kakršnega koli nasilja ter zahteva človeško ravnanje ravnotako s poedinci kot z narodi, pa naj bodo te ali one barve, tega ali onega jezika. Ko bo ta duh naše dobe v vsem zmagal, bo tudi zatiranju narodnih manjšin konec! V tem je sama po sebi ne-važna Chessmanova zadeva politično pomembna tudi za nas Slovence. Kaj vse se dogaja pod pretvezo ..komunistične nevarnosti Diktatura južnokorejskega predsednika Sigman Rija se je zaključila z eno najpre-tresljivejših žaloiger v družini njegovega najožjega sodelavca, podpredsednika republike Lee Ki Ponga. Prejšnji četrtek zgodaj zjutraj ga je njegov najmlajši sin in Sigman Rijev posinovljenec usmrtil s strelom v tilnik. Mladenič je obenem ubil mater in brata ter zatem uprl samokres vase in kmalu tudi sam umrl. Kaj je mladega častnika navedlo, da je tako kruto končal sebe in družino, ni znano. Zdi sc pa, da je s tem pravzaprav botel pokazati, da resnični krivec diktatorskega in sleparskega režima, zaradi katerega je med zadnjimi krvavimi izgredi zgubilo življenje 162 oseb in bilo okrog tisoč ranjenih, ni toliko 86-letni bivši predsednik Ri, temveč njegov oče Lee Ki Pong. Zato naj svoje grehe plača z življenjem. Medtem je bila sestavljena nova vlada, ki je izdala proglas, v katerem poudarja potrebo, da se čimprej spremeni ustava in tako omogoči uvedba demokracije v političnem življenju države. Nova ustava naj bi bila sprejeta v treh mesecih. Krvavi neredi v Turčiji Svetovno časopisje ni še nehalo pisati o razvoju dogodkov v Južni Koreji, ko je že moralo poročati, da so izbruhnili hudi neredi v Istanbulu in Ankari, dveh najvažnejših mestih Turčije. Tu so se dvignili vseučiliški študenti, odvetniki in celo sodniki ter po ulicah burno protestirali proti čedalje večjemu omejevanju politične svobode, ki ga odreja Menderesova vlada. Ta je ulične povorke ukazala razgnati s policijo in vojaštvom in ker so se demostranti upirali, je vojska streljala, tako da je nekaj dijakov bilo ubitih. Ker je upor pričel dobivati čedalje večji obseg, je vlada proglasila obsedno stanje ter uvedla policijsko uro. Za naj novejši položaj v Turčiji se seveda najbolj zanimajo zahodnjaki, saj gre za državo, ki je zaradi svojega zemljepisnega položaja izredno važen član Atlantskega zavezništva. Turčija meji namreč na eni strani s Sovjetsko zvezo, na drugi pa z obsežnim in politično prebujajočim se arabskim svetom, ki ni sicer komunističen, a ga tudi zahod ne more smatrati za svojega zanesljivega zaveznika. Izven dvoma je, da se tako ljudstvo Južne Koreje kot Turčije ni uprlo vladi zara- di njene zunanje politike, ker so Turki znani kot odločni protikomunisti, temveč zaradi zgolj notranjepolitičnih vzrokov. , Diktatura in zgrešena gospodarska politika Ko je turška tako zvana »Demokratična stranka« na političnih volitvah leta 1950 odločno porazila staro Republikansko stranko, kateri je pripadal tudi Kemal Ataturk, ustanovitelj sedanje države, sta oblast v državi prevzela Celal Bayar in Adnau Men-deres. Da bi gospodarstvo dvignila iz zaostalosti, je nova vlada izdala posebne zakone, ki naj omogočijo čimvečje naložbe tujega kapitala in olajšajo uvoz inozemskega blaga. Zasnovala je obenem obsežen načrt javnih del ter hotela deželo za vsako ceno čimprej industrializirati. Ta drzna politika pa je kmalu imela za posledico, da je država zašla v velike dolgove in da je nastala inflacija, česar ni mogla odpraviti niti bogata ameriška pomoč, ki se je vrh vsega še nesmotrno in čestokrat nepošteno uporabljala. Menderes je bil gluh za čedalje ostrejše opomine Republikanske opozicionalne stranke in starega zaslužnega voditelja Ismeta Inonuja ter trmasto nadaljeval svojo pogubno politiko. Da bi za vsako ceno ohranil oblast, je začel omejevati svobodo tiska, preganjal in zapiral politične nasprotnike, odstavljal sodnike in skratka uvajal v državi diktaturo. V zadnjem času se je celo zgodilo, da so Menderesovi pristaši izgnali starega Inonuja enostavno iz skupščine, ker je protestiral zoper neki nedemokratični zakon. Zaradi tega ni nič čudnega, če so se zlasti izobraženci uprli in zahtevajo demokratizacijo političnega življenja. Proti tem pravičnim zahtevam se Menderes poslužuje stare taktike; politične nasprotnike proglaša kar za agente tuje velesile — s tem misli na Sovjetsko Rusijo —, se pravi za izdajalce. Toda, kot beremo v listih, mu tudi na zahodu skoraj nihče več ne verjame. Najvplivnejši listi namreč odkrito pišejo, da zahodne demokratične države in zlasti Amerika, od katere dobiva Turčija veliko denarno pomoč, ne morejo dopustiti, da bi pod pretvezo »komunistične nevarnosti« neka država iz Atlantske skupnosti uvajala politično diktaturo v svoji deželi. KMEČKA BANKA GORICA ULICA MORELLI 14 . TELEFON 22-06 Pooblaščena banka za finančne posle z Inozemstvom Vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle 3^- In bančne usluge (tekoči računi, hranilne vloge, posojila, vnovčevanje in dlskontira-nje menic, posli z inozemstvom Itd.) Ni izključeno, da so zastopniki držav — članic Atlantske skupnosti to Menderesu že sporočili na skupnem sestanku, ki je bil te dni slučajno prav v Istanbulu ali Konstatinoplu. I — • — REPATICA Na nebu, in sicer v ozvezdju zmaja, se je pojavila zvezda repatica. Zvczdoslovci so ji dali ime Burukam. Njen rep je dolg šest milijonov kilometrov in je skoraj raven. Repatica je oddaljena od zemlje trideset milijonov kilometrov. Čez en mesec se bo oddaljila v neznano prostranstvo. Zdaj se lahko še vidi s prostim očesom. Krivi preroki že ugibajo, kaj pomeni pojav nove repatice. Ifuo/cijVAfen b povodnih Pred tedni je rimska policija zagrabila posebne sorte tička. Povlekla ga je kar iz spovednice neke rimske cerkve, ko je poslušal grehe lepe in mlade kanadske potnice. Goreči spovednik, oblečen v talar z znaki reda »kanonikov rdeče zvezde«, se je izkazal kot 67-letni Francesco Massa, doma iz Sorrenta pri Neaplju. Prišlo je na dan, da ima nič manj kot pet razkošno opremljenih stanovanj v Sorrentu in še eno precej donosno v Rimu. Na policiji so ugotovili, da se je Massa oblačil v duhovniška oblačila in je pri spovedi in od umirajočih prejemal precejšnje vsote za duhovno pomoč. Lažni duhovnik Massa je začel svoj »apostolat« že pred desetimi leti. Sprva je opravljal posle natakarja po raznih neapeljskih hotelih. Ker zna dosti jezikov, se je nato prelevil v turističnega vodiča. Ko mu tudi ta poklic ni dovolj nesel, se je preoblekel v meniha in hodil po bogatih družinah pobirat prispevke za razne samostane. Iz meniha se je povišal v duhovnika in pridigarja. Hodil je po samostanih in župnijah tudi v Avstriji in Švici, »spovedoval« bogate in stare osebe, ki so mu za duhovno tolažbo rade volje dajale precejšnje vsote. »Gospod škof« Pred šestimi leti ga je policija prvič prijela, ko je oblečen v kanonika delil v mestu Fiuggi svete podobice. Naslednje leto-si je Massa upal že v Neapelj, preoblečen v madžarskega benediktinca iz Panonhal-me. Postal je sumljiv, ko je na stanovanju sprejemal mlade ženske. Na policiji se je izgovarjal, da je šlo samo za duhovno tolažbo. Denar da so mu vernice same od sebe prinašale; kaj more on' za to? Ko je prišel prečastiti gospod spet na sveži zrak, se je povišal še za eno stopnjo. Preoblekel se je kar v škofa in si je upal celč v rojstni kraj Sorrento. Čez nekaj dni pa so »škofa« spoznali njegovi bivši tovariši natakarji. Seveda je spet končal na policiji. Od komisarja si je še predrznil zahtevati v smislu konkordata posebno celico, predpisano za duhovnike. Medtem je policija že prebrskala njegove osebne stvari in našla poleg raznih brevirjev in škrlatnih talarjev tudi škofovske mitre in križce. Massa je nato odšel v Rim, oblečen v duhovnika. Prijateljem je pojasnil, da je v svetem mestu večji pritok romarjev.in večja »možnost apostolata«. Pri zadnji »spovedi« je pa pretkanemu ptičku za vselej spodletelo. ‘J T'izttb1t v tj it TRŽAŠKI MESTNI SVET Na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta so župan in odborniki najprej odgovarjali na vprašanja in zahteve raznih svetovalcev. Tako se je svetovalka Berneti-čeva zavzela za ribiče iz Sv. Križa, ki se pritožujejo, da jim je lov na tune dejansko onemogočen, odkar je bilo nekemu podjetniku izdano dovoljenje, da sme ob oDali gojiti ostrižnjake. župan je odgovoril, da zadeva sicer ne spada v pristojnost občine, a da se bo kljub temu zanjo zanimal. Svetovalec dr. Agneletto pa je predlagal, naj se vzpostavi redna avtobusna zveza Bane -Konkonel - središče mesta, in se obenem pritožil, da so mestne ulice silno zamazane in polne vseh mogočih odpadkov. Na vprašanje dr. Dekleve, ki se je bil zanimal za popravila na cestah Gropada - Padriče in Gropada - obmejni prehod, je župan odgovoril, da je za prvo cesto dolžna skrbeti občina, drugo pa bo občina uredila skupno e ostalimi svojimi cestami. Zatem se je pričela razprava o otroški kliniki v ul. Manzoni ter o bolnišnici Bur-lo Garofolo, ki ju namerava občina preurediti in njuno delovanje povezati in izboljšati. O tem vprašanju sta govorila odbornik Pecorari in socialist Pincherle. SLOVENCI NA TRŽAŠKEM VSEUČILIŠČU Prejšnji teden so visokošolci, vpisani na tržaškem vseučilišču, volili svoje stanovsko predstavništvo. Slovenski akademiki so imeli svoje kandidate na povsem slovenski Na Šolskem skrbništvu v Trstu je te dni na vpogled prednostna lestvica, iz katere je razvidno, kateri učitelji bodo odslej stalno nameščeni na slovenskih osnovnih šolah Tržaškega ozemlja. Ministrstvo je namreč maja lanskega leta sklenilo dodeliti slovenskim osnovnim šolam na Tržaškem 60 stalnih učiteljskih mest, italijanskim pa nadaljnjih 54. To je posledica zakona z dne 13. marca 1958 št. 248, kateri v 12. členu določa, da smejo učitelji, ki so v službi na Tržaškem nepretrgoma od 1. oktobra 1948, zaprositi za stalnost. Zakon nima nobene zveze s pravno ureditvijo slovenskih šol in je bil izdan predvsem v korist italijanskih šolnikov, tako da je generalni komisar Palamara šele pozneje odredil, da njegova določila veljajo tudi za slovenske šolnike. Pri tem je nastalo vprašanje, na osnovi katerih meril naj se določi število stalnih mest zlasti na naših osnovnih šolah, ki niso še uzakonjene in zato nimajo staleža. že omenjeni zakon le pravi, da se bo pri določitvi novih stalnih mest upošteval »dejanski položaj« šol, kar najbrž pomeni, da je pri tem važno zlasti število razredov posamezne šole. Ce je to res bilo odločilno za ministrstvo, ki je za naše šole določilo 60 stalnih mest, ne vemo. Izven dvoma pa je, da je pravni položaj naših šol s tem ostal povsem nespremenjen in da bo najnovejši ukrep koristil le posameznim šolnikom, kateri ima- listi Adria ter na mešani itali jansko-sloven-ski listi UGI. Za listo Adria, ki je lani prejela 74 glasov, je letos glasovalo 56 akademikov in bo tako' imela v akademskem svetu enega predstavnika, medtem ko je lani dobila dva. Na listi UGI pa so bili izvoljeni 4 slovenski kandidati, lani pa eden. Skedenj: NAŠI NAJMLAJŠI NA ODRU V sredo prejšnjega tedna so naši osnovnošolski otroci in njihovi mlajši prijatelji iz tukajšnjega vrtca privabili v kino dvorano lepo števil® staršev in prijateljev mladine. Uprizorili so namreč Grošljevo igro v 6 dejanjih Dve Marički, pri kateri je sodelovalo več kot 30 malih igralcev. Glavni vlogi sta lepo zaigrali učenki 5. razreda Sonja Cibic in Lučana Sancin, prav dobro pa so se izkazali tudi ostali ter na koncu prireditve povsem zaslužili ploskanje številnega občinstva. Nastop naših otrok je bil vsestransko koristen in želeti je, da bi ga ponovili ali nas še kdaj razveselili s kakšno novo prireditvijo. Učiteljem in kaplanu g. Jakomi-nu, ki so igro pripravili, pa iskreno čestitamo za uspeh njihovih učencev. Dolina: PRIPRAVE ZA »PLES POD MLAJEM« Mladina iz Doline se te dni pripravlja na običajni praznik, ki je daleč naokrog znan pod imenom »Ples pod mlajem«. Dolinski fantje bodo v soboto zvečer posta- jo po tolikih letih šlužbe sicer vso pravico biti vsaj stalno nameščeni. Stalnosti pa ne bo doseglo, kot se na prvi pogled zdi, 60 učiteljev, temveč le 38, kajti ostalih 22 je že imelo stalna mesta na italijanskih šolah. Gre v glavnem za starejše učitelje slovenske narodnosti, ki so pred vojno službovali na laških šolah in so leta 1945 pričeli poučevati na obnovljenih slovenskih, katerim bodo odslej tudi uradno in dokončno dodeljeni. Od teh učiteljev jih je bilo na območju tržaškega Šolskega skrbništva 12, medtem ko je ostalih 10 službovalo v drugih italijanskih pokrajinah. Zaradi njihove premestitve bo postalo na italijanskih šolah 22 novih učiteljev stalnih, na Tržaškem pa bo stalnost doseglo ne samo 54 oseb, temveč 12 več. Kot smo že poudarili, bo vprašanje slovenskega šolstva v Italiji ostalo nerešeno vse dotlej, dokler ne bo načelno urejeno s posebnim zakonom. Res je sicer, da bo odslej določeno število naših učiteljev gmotno na boljšem, a prav tako drži, da se s takimi zasilnimi ukrepi ne morejo postaviti temelji celotnemu našemu šolstvu. Zato je naša zahteva po uzakonitvi šol danes še bolj potrebna in upravičena. Kajti če se to ne uresniči, bo že čez nekaj let precejšnje število stalnih učiteljev upokojenih, ne da bi jih mogli drugi nadomestiti. Tako se bomo vrnili v položaj, v kakršnem smo bili do danes. vili na vaškem trgu tako imenovani »mlaj« ter ga lepo okrasili. V nedeljo popoldne pa je na sporedu ljudski ples. Zadnje dve leti je Dolinčane in številne goste iz sosednih vasi ter iz mesta zabaval Avsenikov kvintet, letos pa so prireditelji povabili v vas znane »Zadovoljne Kranjce«, ki bodo prav tako kot Avsenikovci gotovo privabili v Dolino lepo število ljudi iz vse Tržaške. Sv. Križ: AVTOBUSNA ZVEZA S TRSTOM V kratkem se bo avtobusna zveza med našo vasjo in mestom znatno zboljšala. Podjetje La Carsica bo namreč podaljšalo sedanjo progo Trst - Prosek do Sv. Križa, tako da bo avtobus odhajal iz naše vasi vsake pol ure. Prvi avtobus bo odpeljal ob 6. uri, zadnji pa okrog polnoči. Enaka zveza bi se pa lahko vzpostavila tudi med Sv. Križem in Nabrežino, tako da bi tudi ta vas bila bolje povezana z mestom. To bi obenem koristilo Križanom, zlasti tistim, ki spadajo pod nabrežinsko občino in morajo zato čestokrat na županstvo. Prav je zato, če sc nabrežinska občinska uprava za stvar zavzame in jo skuša čimprej urediti. Ijeiieifefi IZ PRAPOTNEGA Na Stari gori so že lani pričeli graditi hotel, v katerem bo okoli 400 postelj. Ker je bila dosedanja oskrba z lpžišči v starih gostilnah zelo slaba, je bil nov velik, sodoben hotel nujno potreben. Ob sobotah in nedeljah je dotok romarjev in izletnikov vedno večji in na trgu pod svetiščem se nakopičijo stotine avtomobilov in desetine avtobusov. Stara gora je za romarje in izletnike izredno privlačna, posebno odkar so asfaltirali cesto iz Čedada. Škoda je le, da se morajo vozila vračati po isti poti, ker je cesta s Stare gore v Idrijsko dolino postala neprevozna. To ni čudno, saj je že 30 let nihče ne popravlja. Ce bi se pa ta pot primerno uredila, bi imela tudi zanemarjena Idrijska dolina nekaj koristi od velikega števila obiskovalcev Stare gore. Vsakdo se čudi, da se naša občina dovolj ne zanima za izvedbo tega važnega dela. Vemo sicer, da občinski proračun ni aktiven in se zato sprašujemo, kako je mogoče, da je občina dala precejšen prispevek za asfaltiranje ceste iz Čedada na Staro goro, a pri tem zanemarila popravo ene svojih važnih cest, ki vodi naravnost v Prapotno. Ce bi to pot uredili, bi od tega ne imeli koristi samo romarji in izletniki, marveč tudi domačini tistih vasi, ki se nahajajo vzhodno od Stare gore. IZ TIPANE Tukajšnje prebivalstvo je zadovoljno, da bo gozdna uprava poskrbela za nadaljnje pogozdovanje naših gora. Zasaditi nameravajo še kakih 20 tisoč borovcev in smrek. Ko zrastejo, bodo ta drevesca zadrževala plazove peska in vodo, ki večkrat dere v dolino v potokih in odnaša s seboj tudi rodovitno zemljo. Pri pogozdovalnih delih bodo naši ljudje obenem nekaj zaslužili. Za vsako zasajeno drevesce dobi namreč posamezni delavec po 30 ali 40 lir. Lestvica za stalno namestitev učiteljev Jz PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA Dan dela so v nedeljo proslavile v Gorici vse štiri sindikalne organizacije. Tako je CISL priredila slavnostno zborovanje v dvorani Petrarca, potem ko je delavstvo prisostvovalo sv. maši v cerkvi Svetega Srca, ki jo je daroval generalni vikar msgr. Soranzo. .Med mašo so delavci poslušali tudi nagovor papeža Janeza XXIII., ki ga je oddajal radio. Zborovanja so se udeležili tudi voditelji sindikata in zastopniki delavcev iz Trsta ter Vidma. Popoldne je bila na Gradu kulturna prireditev. Na trgu C. Battisti je zborovalo delav-x stvo, včlanjeno v Delavsko zbornico (CIGL). Slavnostni govor je imel pokrajinski svetovalec Bergomas. Delavstvo, včlanjeno v UIL, pa je priredilo zborovanje v svojih prostorih na Travniku. IZ DOBERDOBA Notranje komisije v tržiških ladjedelnicah so pred kratkim objavile podatke o brezposelnosti v go riški pokrajini ter o položaju v tržiških ladjedelnicah. V pokrajini je na 139.050 prebivalcev bilo junija 1959. leta 6.800 brezposelnih; Že deset let govorijo, da bodo v naši občini ustanovili lovišče. Sedaj pa res vse kaže, da bodo od besed prešli k dejanjem, ker so se za to zamisel v zadnjem času ogreli vsi naši lovci. Danes je pri nas prav malo divjačine, ker jo »divji« lovci kar sproti uničujejo. Trajno nastavljajo pasti, tako da se divjad ne more zaroditi. V naši občini bi bilo prav tako treba urediti ribolov. Saj je naša Karnahta znana po obilici rib, zlasti okusnih postrvi. Danes pa njih zarod samovoljno uničujejo z vsemi mogočimi sredstvi: z električnim tokom, s klorom in bombami. Pred enim letom so v Debeležu s klorom zastrupili kakih 10 tisoč majhnih rib. Ko bodo asfaltirali cesto do Tipane, ne bo manjkalo ribičev iz Vidma in Čedada, če se ribolov primerno uredi in zaščiti. IZ SOVODNJE Ustanova za razvoj gospodarstva v hribovitih krajih je poskrbela, da so tudi pri nas pričeli pogozdovati večje zemljišče za vasjo Matajur. Pri tem delu je zaposlenih 20 ljudi. Ker je malo moških doma, so se tega dela oprijele tudi ženske, da nekaj zaslužijo. Gozdna upraya plačuje za vsa- t-o zasajeno drevesce 30 lir. Najspretnej-ši jih posade po sto na dan. To delo pa bo žal trajalo le 20 dni. Ker goličav pri nas ne manjka, je potrebno, da se pogozdovanje nadaljuje. Že precej časa grade cesto, ki vodi iz Mašer do Ložaca. Upamo, da bo pot v kratkem dokončana in da bo tudi ta gorska vasica povezana s sosednimi kraji. V zadnjih dneh se je razširila vest, da bodo na Matajurju, kjer je pred 50 leti stala kanelica, postavili spomenik. Poleg njega nameravajo zgraditi planinsko kočo. Videmska pokrajinska uprava je za ta dela že odobrila 100 tisoč lir prispevka, enak znesek pa bo dala tudi občina Sovodnja. okrog 2.200 teh je kvalificiranih delavcev. Dobra polovica brezposelnih biva v trži-škem okraju, ki šteje 63.219 prebivalcev. Iz podatkov tudi izhaja, da je naša občina po številu brezposelnih na prvem me-: tu. Od 1470 prebivalcev jih je namreč 145 brezposelnih, to je skoro 10 odstotkov, medtem ko je v vsej pokrajini brezposelnih samo 5 odstotkov prebivalstva. Prefektura je odobrila sklep naše občine, da najame 1 milijon in 200 tisoč lir posojila, s katerim bo poravnala večje stroške pri gradnji pokopališča v Dolu ter izdatke za čiščenje prostorov didaktičnega ravnateljstva. IZ JAMELJ V nedeljo bodo v naši vasi odprli novo šo- lo. Potrpežljivo smo Jameljci dolgo let čakali, da nam sezidajo novo šolsko poslopje, za kar se je trudila tudi bivša občinska uprava, ki je bila dosegla, da ji je država priznala potrebni prispevek. Njeno zamisel pa je uresničila današnja občinska uprava. Zato gre prisrčna zahvala Jamelj-cev za zgradnjo šole obema upravama, zlasti pa obema županoma, ki sta se za njeno ustanovitev najbolj trudila. IZ SOVODENJ Pred kratkim so začeli razdeljevati blago proste cone. Tudi tokrat dobi vsak potrošnik 1.5 kg sladkorja po 170 lir za kg, 250 g surove ali 200 g pražene kave ter en liter semenskega olja. Delitev bo trajala do 30. maja. Prejšnji teden je občinski živinozdravnik najprej pregledal govejo živino v škrljah in nato v Sovodnjah. V tem tednu se pregled. ki je brezplačen, nadaljuje v drugih vaseh sovodenj ske občine. Vsak živinorejec ima pravico do 15 tisoč 'ir prispevka za vsako govedo, ki ga je moral zaradi obolelosti zaklati, če si na njegovo mesto nabavi drugo. Na ta način nameravajo odstraniti vso govejo živino, ki je zbolela za brucelozo ali Bangovo boleznijo. IZ RUPE Svoj čas smo že poročali, da so pri Rupi odprli tovarno papirja. Pred kratkim je podjetje zaposlilo 15 novih delavcev iz naše vasi in drugih naselij sovodenjske občine. Upamo, da se bo papirnica še bolj razvila in tako lahko zaposlila še druge naše delavce. Že zaposleni delavci pa žal niso še v tovarni izvolili notranje komisije, ki je potrebna, da se zaščitijo pravilni odnosi med delavstvom in podjetjem. Z VRHA V naši vasi se je prejšnji teden zaključil petmesečni večerni tečaj, ki ga je obiskovalo 15 mladih vaščanov. Vodila ga je učiteljica Milka Černič. Na tečaju so fantje izpopolnjevali svoje znanje, kar jim bo v življenju gotovo koristilo. Ob zaključku tečaja so udeleženci položili izpite in zatem je bila zakuska, ki se je je udeležil tudi didaktični ravnatelj dr. Leban. IZ ŠTEVERJANA Ministrstvo za zdravstvo je pozvalo naše županstvo, naj zbere podatke o slabovidni mladini od 3 do 18 let. Podatki bodo služili ministrstvu, da ukrene vse, kar 1 je potrebno, da se lej mladini olajša delo in zlasti tudi učenje. Pri zbiranju podatkov bodo sodelovale tudi šole. Prefektura je prejšnji teden potrdila sklep občine, da najame 800 tisoč lir posojila za nakup opreme v osnovni šoli na Va-ierišču. DNEVNIK ANE FRANK V GORICI Prejšnji četrtek je Slov. gledališče iz Trsta uprizorilo v prosvetni dvorani na Kor-zu Verdi pretresljivo dramo »Dnevnik Ane Frank«, ki sta jo napisala F. Goodrich in A. Hackett. V njej je prikazana strahotna usoda dveh židovskih družin, ki sta si skušali rešiti življenje pred Hitlerjevo policijo s tem, da sta se dve dolgi leti skrivali ni podstrešju Frankove trgovine. Njuno življenje je nihalo med strahom in trepetom ter upanjem, da bo tudi zanju napočil dan osvoboditve. Toda tik pred koncem vojnih grozot je Hitlerjeva policija odkrila skrivališče, tako da je šest članov obeh družin zgubilo življenje v koncentracijskih taboriščih. Rešil se je le trgovec Otto Frank, čigar vlogo je v drami dostojanstveno odigral Rado Nakrst. Mira Sardočeva pa je tako dovršeno po-da'a glavno vlogo Ane Frank; da se zdi, kot da bi bila prav zanjo napisana. Trinajstletna Ana je zajela v svoj čudovit in pretresljiv dnevnik življenje dveh groznih 'et ter ga takole zaključila: »Kljub vsemu verujem v dobroto, ki je v ljudeh«. Ni čudno, da je dnevnik izzval dramatike in filmske umetnike, da so ob njem preizkusili svoje moči. Kdor je videl dramo in film, pa se bo gotovo strinjal z našo trditvijo, da ie v tej tekmi dramatika odločno prekosila film. Goriški ljubitelji gledališke umetnosti so tokrat dvorano napolnili do zadnjega kotička in mnogo jih ie moralo oditi, ker so bile vse vstopnice razprodane. Vodstvu g^dališča zato svetujemo, naj :gro čimprej ponovi. DVE SMRTI V nedeljo je po daljši bolezni umrl v tržaški boinici 63- letni Maks Lutman, znani lesni trgovec iz štandreža. Njegove telesne ostanke so pripeljali v ponedeljek iz Trsta na goriško pokopališče, kjer so jih položili k večnemu počitku. Pogreba se je udeležilo lepo število pokojnikovih .prijateljev in znancev iz Trsta, Gorice in zlasti iz Štandreža. Pokojnik je bil med goriškimi Slovenci obče spoštovan zaradi plemenitosti •svojega srca. Naj značajnemu možu, ki je bil tudi zvest Slovenec, sveti večna luč. Njegovi užaloščeni družini, gospe in dvema sinovoma, bratu Petru in drugim sorodnikom iz~ekamo globoko sožalje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. Ta dan so pokopali tudi telesne ostanke 27-letnega mehanika Justina Lavrenčiča, rojenega v Vrhpolju. Mladenič se je hudo ponesrečil, ko je v ul. Baiamonti padel z motoriem in nri tem udaril z glavo ob pločnik. Umrl je v soboto. Naj sveti nesrečnemu mladeniču večna luč! IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Kulturni sporazum in naše potrebe Ker bo prišlo v kratkem do pogajanj med Italijo in Jugoslavijo za sklenitev kulturnega sporazuma — ali pogodbe o kulturni izmenjavi, kot se temu pravi — bi radi tu nakazali nekatera vprašanja, ki bi jih bilo treba pri tem upoštevati. Ta vprašanja se nanašajo seveda v prvi vrsti na kulturne potrebe naše manjšine. Najprej moramo poudariti, da prizadevanje za tak sporazum iskreno pozdravljamo in če bo sporazum res sklenjen — o čemer zaradi popolnoma spremenjenega vzdušja med obema sosednima državama prav nič ne dvomimo — se ga nihče ne bo tako veselil kot naša manjšina. Obetamo si namreč, da bo tudi nam prinesel veliko kulturnih koristi. Zato je naš list že večkrat izrazil željo po takem sporazutnu in naglašal njegovo potrebnost. Hkrati pa mislimo, da je naša pravica in dolžnost, da opozorimo obe strani na nekatere nujne probleme, ki bi jih morali s sporazumom rešiti. Ozir na potrebe narodnih manjšin na obeh straneh meje bi moral biti pri tem eden izmed glavnih so-odločujočih činiteljev. Prepričani smo, da bodo Italijani skušali doseči za svojo manjšino v Jugoslaviji kar največ koristi od kulturnega sporazuma, in sicer v obliki, da dobi italijanska manjšina v Jugoslaviji možnost do živega stika s kulturnim življenjem in ustvarjanjem v Italiji. Za vsako manjšino je namreč tak živi stik s kulturnim življenjem matičnega naroda največje važnosti, ker je ravno od tega največ odvisno, ali se bo manjšina ohranila in si rešila narodno zavest. Ce preneha biti v kulturnem pogledu živ del narodnega organizma, potem tudi v drugih ozirih, posebno še v političnem, obnemore in zakrkne. V enaki meri bi morali za to poskrbeti na jugoslovanski strani glede slovenske manjšine v Italiji. Ne dvomimo, da se te nujnosti tudi zavedajo in da bodo skušali doseči v tem pogledu kar največ. Mislimo pa, da bo koristno, če tudi z naše strani nakažemo nekatere naše konkretne potrebe. GLEDALIŠČE Čeprav lahko rečemo, da smo Slovenci v Italiji ves čas po zadnji vojni ohranili živ in stalen stik s slovenskim kulturnim življenjem onstran meje, pa bi vendar ne mogli trditi, da je bil tako organski in krepak, kot bi bilo potrebno. Medtem ko je bil na nekaterih kulturnih področjih vsaj kolikor toliko reden, če že ne zadosten in sistematičen, je bil na drugih — in celo na večini področij kulturnega delovanja — zelo šibek, ali pa ga skoro sploh ni bilo. Najbolj pereče je vprašanje medsebojnih gostovanj. 0'be manjšini — italijanska v Jugoslaviji in naša v Italiji — si upravičeno želita čim več gostovanj umetniških skupin in posameznih umetnikov iz matične države. Tej želji bi bilo treba zadostiti, in sicer v vse večji meri in bolj sistematično kot doslej. Kar nas zadeva, si želimo čimveč gostovanj gledaliških skupin in glasbenih prireditev, od simfoničnih do lahke glasbe. Tu pa imamo odločno zahtevo, katere pri pogajanjih ne bi smeli prezreti. Zahtevamo, da bi vsaj najboljše slovenske in druge, jugoslovanske umetniške skupine, ki bi prišle v Trst, lahko nastopile v katerem od tržaških občinskih gledališč. Dozdaj so se morale zadovoljevati z Avditorijem, katerega oder sploh ni primeren za gledališke predstave, poleg tega pa je la dvorana namenjena za izrazito diletantske prireditve. V tem, da so morale skupine iz Slovenije nastopati samo v tej dvorani, se. je gotovo skrival namen določenih tržaških italijanskih krogov, da bi ponižali slovensko kulturo in postavili tudi njene najboljše umetniške skupine na raven diletantskih skupin, ki niso vredne, da bi nastopale v Verdijevem ali v Novem gledališču, čeprav so se vedno izgovarjali, da v teh dveh gledališčih pač ni mogoče dobiti svobodnega termina, smo prepričani brez sence dvoma, da je bil to samo klavrn izgovor in da je šlo v resnici za to, da se slovenska kultura poniža. Za italijanske in druge skupine, ki pridejo gostovat v Trst, ni namreč nobene težave, če hočejo nastopiti v enem teh gledališč, pa čeprav pridejo iznenada. Vsekakor bi morali na jugoslovanski strani pri pogajanjih za kulturni sporazum doseči, da bi lah-ko od časa do časa prišla gostovat v Trst Sloven- ska filharmonija, da bomo končno spoznali resnično umetniško raven slovenske glasbe, pa tudi Opera in Drama ter da bi ti ansambli mogli nastopiti v Verdijevem oziroma v Novem gledališču. To bi tudi v tehničnem pogledu zelo olajšalo gostovanje. Razne ugovore šovinističnih tržaških krogov bi bilo lahko ovreči. Ljubljanska Opera je gostovala v Trstu celo pod fašizmom. Italijanska vlada bi že morala najti sredstva, da prisili tržaške šoviniste k lojalnejšemu ravnanju, če ji je res do kulturnega sporazuma. Tem šovinističnim krogom ne bi smela dopustiti, da vodijo v kulturnem pogledu čisto drugo politiko, kot pa je v vladnih načrtih. Kolikor vemo, v Jugoslaviji niso nikoli poniževali gostujočih italijanskih skupin s tem, da bi jih bili silili nastopati v kakšni sindikalni ali prosvetni dvodrani namesto v centralnih gledališčih. In tudi nam je tega poniževanja in podcenjevanja dovolj. FILM IN ŠPORT Videli bi tudi radi slovenske in druge jugoslovanske filme. V Jugoslaviji je filmska proizvodnja v zadnjih letih napredovala in razni jugoslovanski filmi so se že lepo uveljavili na mednarodnih festivalih. Marsikje jih lahko gledajo, samo mi v Trstu ne, čeprav ne vidimo, v čem je taka nepremostljiva ovira. Pred meseci smo brali, da je prišlo med Italijo in Jugoslavijo do sporazuma o izmenjavi šolskih in vzgojnih filmov. Jugoslovanske filme so predvajali v Rimu, v Trstu pa nismo videli še nobenega. V besedilo kulturnega sporazuma, o katerem se bodo zdaj pogajali, bi moralo nujno priti tudi to, da bo Italija uvozila nekaj jugoslovanskih filmov, ali da bo vsaj omogočila slovenski manjšini tu, da si jih ogleda, bodisi v normalnem filmskem sporedu ali na posebnih predstavah. V okvir kulturnega sporazurha spadajo tudi športna gostovanja. Tu je prišlo v zadnjem času do raz- Vzroki krize V italijanskem časopisju že nekaj let pišejo o krizi gledališča. Vse igralske družine se nahajajo v gospodarskih težkočah. V drugih državah, zlasti v Angliji, se pa gledališka umetnost vedno bolj razvija. Dobršen del krivde za propadanje, gledališča v Italiji imajo igralci sami. Taki, ki so količkaj na glasu, zahtevajo ogromne vsote za nastope. Drugače je na Angleškem. Tam se zadovolji eden največjih živečih igralcev sir Laurence Oliver s tedensko plačo 90.000 lir. Pri nas pa že srednji pevec-kričač za tako nagrado ne odpre niti ust za en sam večer. Tako so zlasti operne predstave zaradi visokih vstopnin marsikomu skoraj nedostopne. Skrivališče Anne Frank - muzej Te dni so odprli za javnost hišo v Amsterdamu, na katere podstrešju se je skrivala judovska deklica Anna Frank med drugo svetovno vojno s svojimi domačimi, dokler jih niso nacisti po izdaji odkrili in odpeljali v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer so vsi pomrli razen očeta. Ohranil pa se je njen znameniti dnevnik iz dni skrivanja. Prostori, ki so nudili zavetje Anni in njenim, bodo odprti po 2 uri na dan za obiskovalce. Uredili so jih tako, kakor so bili v Anninem času. Celo slike na stenah Annine sobice so iste. Pri slovesnosti je bil navzoč tudi njen oče Otto, ki je naslovil ob tej priložnosti poziv na svetovno mladino, naj bo pogumna, iskrena in zvesta človečanskim idealom, kakor je bila Anna. Za hišo skrbi mednarodna ustanova »Anna Frank«. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v soboto, 7. maja, ob 20.30 na stadionu »Prvi maj« KONCERT učiteljskega zbora Slovenije Zbor je sestavljen iz samih učiteljev In profesorjev, ki so nameščeni po vsej Sloveniji. Zbor, ki šteje blizu sedemdeset članov, bo pod vodstvom dirigenta JOŽETA HANCA Izvajal spored najbolj priljubljenih zborovskih skladb veseljivih stikov med tržaškimi in slovenskimi športniki, saj smo lahko prisostvovali nastopom nekaterih zelo dobrih slovenskih moštev. Italijanski športni krogi v Trstu, ki so omogečili ta gostovanja, zaslužijo vse priznanje. Tudi v javnosti so naletela ta gostovanja na prijazen odmev. V tem po gledu bi bilo treba kovati železo, dokler je vroče. Športno občinstvo v Sloveniji si gotovo želi na svojih igriščih tekem slovenskih moštev z najboljšimi tržaškimi moštvi, in tudi v Zagrebu ali Beogradu bi gotovo ne imeli nič proti takim gostovanjem iz Trsta. Naj jih torej povabijo, mi pa bi radi videli tu čimveč slovenskih moštev. Še bolje bi bilo, če bi predlagali redne športne stike v obliki kakih sezonskih dvobojev, n. pr. v lahki atletiki, plavanju, nogometu, boksu itd. s povratnimi tekmami. RADIJSKE ODDAJE Glede takih medsebojnih gostovanj bi morali odpraviti na obeh straneh vse ovire za izdajanje vizumov. Zlasti bi se ne smelo dogajati, da gostujoča sukpina vse do zadnjega ne ve, ali bo dobila vizume za gostovanje ali ne, kar povzroča nemir in nevoljo. Vse. te stvari se dajo z dobro voljo gladko rešiti. Končno naj še omenimo željo po izmenjavi kulturnih oddaj v radiu in televiziji. Začetek je bil že storjen v zadovoljstvo na obeh straneh. Tudi pri simfoničnih koncertih v Verdijevem gledališču bi radi videli kdaj za dirigentskim pultom kakega odličnega slovenskega dirigenta. Z vseh strani Evrope in celo Amerike vabijo v gostovanje dirigente in soliste, samo slovenskih ne poznajo. Menimo, da je že čas, da se ta neumna kulturna politika neha, tembolj ker bi tudi v Ljubljani in v drugih jugoslovanskih glavnih mestih gotovo radi slišali Tržaški filharmonični orkester, ki uživa sloves, da je med najboljšimi v Italiji, ter spoznali njegove dirigente. Nujno bi bilo treba rešiti s kulturnim sporazumom tudi vprašanje nostrifikacije diplom, ki je važ no zlasti za mnoge slovenske izobražence v Italiji, kateri so iz tega ali onega razloga dokončali študije na kakšni univerzi v Jugoslaviji. S tem seveda vprašanje kulturnih stikov še ni izčrpano, ker obsega še mnogo drugih panog in možnosti, a nakazali smo vsaj nekaj točk. Kanglah likomih umetnikov V sredo se je začelo v Ljubljani zasedanje Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije. Trajalo bo tri dni. Poglavitna vprašanja, ki jih bodo obravnavali so: Stanje in razvoj likovne umetnosti danes pri nas in v svetu, Umetnik in družba ter Likovna vzgoja. Vzporedno z referati bodo odprte, tudi ustrezne razstave. V Cankarjevem domu bo na ogled zbirka otroških risb iz vse Slovenije kot nekako dopolnilo k predavanju in razpravi o likovni vzgoji. V Moderni galeriji bo razstavljena zbirka sodobne slovenske umetnosti; v Mali galeriji plastike italijanskega umetnika Minguzzija; v Jakopičevem paviljonu pa dela slikarja Franca Pavlovca. Ljubljanski umetniški kongres skuša s svojim programom osvetliti marsikatera ideološka in organizacijska vprašanja umetniške ustvarjalnosti. Ljubljana se ba zmerom bolj uveljavila kot umetniško središče. Čelo Pertot razstavlja v Milanu V ugledni milanski galeriji Pontorno je priredil ' te dni samostojno razstavo svojih skulptur kipar Čelo Pertot, doma iz Nabrežine. Pertot živi stalno na Švedskem, kjer ima njegovo ime že določen sloves. Njegovi kipi so izrazito moderni. SOLA GLASBENE MATICE V TRSTU priredi v ponedeljek, 9. maja, ob 20.30 v Avditoriju GLASBENO AKADEMIJO Sodelujejo: komorni godalni In mladinski orkester Glasbene Matice, mladinska pevska zbora Glasbene Matice In PD Igo Gruden Iz Nabrežine ter solisti (klavir, violina, čelo). Vabila so na razpolago od petka dalje v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20, telefon 61-792, ter eno uro pred pričetkom predstave v ul. Roma 15/11. GOSPODARSTVO Zatiranje koloradskega hrošča je obvezno Opazovališče za rastlinske bolezni v Trstu nam je poslalo v objavo daljši dopis, iz katerega zaradi pomanjkanja prostora povzemamo le važnejše točke (Ured.). Ko nastopijo toplejši dnevi, se iz zemlje, kamor se je bil jeseni zabubil, prerije koloradski hrošč, najhujši škodljivec krompirjevih nasadov. Tedaj je najprimernejši čas, da ga kmetovalci začno pobirati ročno in tako v znatni meri preprečijo, da samice ne pričnejo odlagati jajčeca na spodnjo stran krompirjevih listov. Tu se namreč kmalu razvijejo požrešne gosenice, katere lahko uničujemo le s primernimi kemijskimi sredstvi. Hrošče pobiramo v majhno posodo. Ko je polna, damo hrošče v večjo, v kateri je voda, pomešana z zadostno količino DDT (na 30 1 vode je n. pr. dovolj 150 gramov citoxa). Naši kmetovalci se žal še ne zavedajo, kako važno je ročno pobiranje hroščev. Pridnejši ga na svojih nasadih sicer uničujejo, a kaj pomaga, ko se škodljivec spet vrne na njivo, ker ga na primer sosed ni pravočasno zatrl. Vse kmetovalce pa opozarjamo, da je zatiranje koloradskega hrošča obvezno. Kdor zanemarja boj proti temu škodljivcu, se lahko kaznuje. Opazovališče za rastlinske bolezni je zato poslalo mnogim kmetovalcem na Trža- VINO BO SPET KIPELO... Ko nastopi spomladanska toplota, skoraj vsa vina postanejo nekoliko motna in začnejo ponovno kipeti. Kipenje traja lahko samo nekaj dni, lahko pa tudi en mesec in več. To je predvsem odvisno od količine v vinu še nerazkrojenega sladkorja, od toplote v kleti in delno tudi od so-dovih dog, ki so ali brez vinskega kamna, ali pa so z njim preobložene. Najprej začno kipeti vina, ki so bila samo enkrat pred zimo pretočena ali sploh niso bila pretočena. Taka vina namreč vsebujejo polno kvasnic, ki prično delovati, kakor hitro se toplota nekoliko dvigne. Kipenje je sicer splošen naraven pojav, a moramo paziti, da ne bomo imeli od njega kakšne nevšečnosti: vino se namreč lahko pokvari, postane lahko birsa ali zavrelica ter se spremeni v kis. Vse to preprečimo, če vinu odstranimo lego — dražje, preden se pojavi hujša toplota, se pravi, če ga pravočasno pretočimo in ga pri tem zažveplamo ali namesto žvepla dodamo eno ali dve kocki enososine na hi. Priporočljivo je, da tudi za spomladansko kipenje uporabljamo kipclne vehe, s katerimi preprečimo zraku prosti dostop do vina: zrak je vedno prenapolnjen z različnimi bakterijami, posebno z bakterijami kisove kisline, proti kateri ne poznamo zdravilnega sredstva. Ko bo vino nehalo kipeti in se bo začelo čistiti, mu moramo zopet dodati po eno kocko enososine na hi in ga zatem pretočiti, ne da bi ga žveplali. V urejeno vino moramo pozneje vsaka dva meseca dodajati po eno kocko enososine na hi, da se v hudi poletni vročini ne pokvari. škem nakazilo za nabavo 250 gramov ci-toxa, ki zadostuje za pripravo 100 1 škropila. Z njim lahko poškropimo od tisoč do dva tisoč kv. m krompirjevega nasada (za prvo škropljenje, ko so listi še majhni, je 700 do 800 litrov škropila dovolj za en ha). Prav je, če raztopini dodamo še 250 gramov aspora ali critama, da krompir obenem zavarujemo pred plesnijo, zaradi katere krompirjevi listi porumenijo in se nato posušijo. Da bo boj proti koloradskemu hrošču čimbolj učinkovit, bo Kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu poskrbelo, da se bo citox prodajal po znižani ceni. Nadzorništvo bo obenem nudilo kmetovalcem še drugo pomoč ter jim dalo koristne nasvete. RASTLINJE OB MEJNIKIH Mejniki med parcelami različnih lastnikov so še vedno povod dragih in dolgotrajnih pravd, zaradi katerih imata obe stranki mnogo več stroškov, kot je sporno ozemlje vredno. Z zadovoljstvom pa ugotavljamo:, da je takih pravd vendar vedno manj. Še vedno pa je precej prerekanja zaradi rastlin, ki rastejo ob mejnikih. Zato je prav, da pišemo, kaj o tej zadevi določa zakon. O tem smo sicer že večkrat pisali in je prava škoda, da bralci ne shranijo tistih številk, v katerih so objavljena važnejša gospodarska navodila, ali važni zakonski predpisi. Predpisi glede mejnikov so vsebovani v civilnem zakoniku. Glede rastlin ob mejnikih so predvsem važni člen 892 in še nekateri naslednji. Omenjeni člen določa, v kakšni razdalji smemo ob meji med parcelami nekaj za- saditi. Tako smemo visokodeblata drevesa saditi 3 metre od mejnika. V to vrsto dreves spadajo: oreh, kostanj, visokodeblata češnja, jablana, hruška, hrast, cipresa in večina gozdnega drevja. Poldrugi meter od mejne črte smemo saditi drevje, ki ni visokodcblato. Pol metra od mejnika lahko sadimo trte, grmičevje, živo mejo in sadno drevje, ki ne preseže 2(4 m višine, kot n. pr. sadno drevje v nizkih špalirjih. Razdalja se meri od mejne črte do luba na deblu ali do semena, iz katerega se rastlina razvije. Ako je med parcelami zid in rastline ne rastejo čezenj, navedeni predpisi ne veljajo. Člen 894 daje sosedu pravico, da zahteva, naj se odstranijo rastline, ki so bile vsajene ali izklijejo preblizu mejnika, se pravi v manjši razdalji, kot smo jo naved- li. Člen 896 obravnava primer, ko veje drevesa segajo na sosedovo parcelo. Sosed lahko zahteva, da se veje odsekajo. Če pa segajo korenine drevesa v sosedovo zemljo, jih sosed lahko preseče, ne da bi lastnika prej opozoril. Sad, ki pade na tujo zemljo, postane sosedova last. Kljub temu so ti splošni predpisi omejeni, kajti ta vprašanja urejujejo tudi krajevni predpisi in navade. Seznam navad oziroma krajevnih predpisov bi moral biti na vpogled na županstvu ali vsaj pri Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo. VALUTA — TUJ DENAR Dne 4. maja si dobil ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko švicarski frank pesos zlato napoleon oz. dal za: 619—622 lir 23,75—24,10 lir 84—86 lir 123-125 lir 1725—1740 lir 148—149 lir 142,75—143,75 7—8 704—707 lir 4300—4400 lir lir lir ŽENA mDOM: [>'i ifjcuter/it/vi o Gotovo ste opazili, da so luči na pisalnih mizah zelene barve, ker ta barva ne utruja oči. Toda s tem še ni rečeno, da zelena barva olajšuje delo. Znanstveniki so dokazali, da je človek najbolj delaven pri rožnati svetlobi. Zelena luč nas napravi lene in nas zaziblje v sladko brezdelje. Večina ljudi ima navadno ob modri svetlobi občutek mrzlega, nasprotno jim pa rdeča barva pričara občutek toplega, prijetnega. S posebnimi napravami so celo ugotovili, da barva vpliva na toploto telesa: modra jo znižuje, rdeča pa zvišuje. To je samo posledica vida, ker slepi ljudje, ne čutijo te razlike. Enake barve različno učinkujejo na osebe različnih značajev. Ob bledosivi svetlobi ima otožen človek drugačne občutke kot sangvinik. Barve lahko škodujejo celo teku. Neki ameriški strokovnjak je povabil goste na večerjo, kjer so postregli izvrstne jedi, a gostje niso kazali teka. Vzrok, da so jedi ostajale na mizah, je bil v luči, s katero je mož razsvetlil jedilnico. Uporabil je senčnike, ki so propuščali samo rdeče in zelene žarke. Ko je spremenil luč, so gostje dobili normalen tek. Pravijo, da je. zelena barva znak upanja, rdeča pa ljubezni oziroma barva počitka in delavnosti. Na žalost pa lahko ugotovimo, da velika večina ljudi nima smisla za barve. Ne samo smisel, ampak tudi spomin za barve je pri večini ljudi slabo razvit. Marsikatera gospodinja kupi nit za krpanje nogavic, a ker je pozabila vzeti s seboj nogavico, pride domov z nepravilno barvo. Temne, barve dajejo občutek teže, svetle pa lahkosti. DROBNI NASVETI ■ Namesto z maščobo ali oljem lahko pločevinasti pekač namažete s čistim voskom. ■ Pregreta pečenka ne bo suha in trda, če jo zavijemo v masten pergamentni papir in počasi segrevamo v pečici. ■ Madeže rje v kopalni kadi odstranite s petrolejem in amoniakom. ■ črnilo kaj rado ostane na prstih. Očistite jih tako, da jih drgnete z mokro glavico vžigalice. ■ čevlji dobijo znova sijaj, če jih čistite z alkoholom. Če postanejo v začetku precej lisasti, se ne strašite. Ko se posuše, jih namažite s pasto in posušite. ■ Kravat ne peremo. Očistimo jih s krpo, ki smo jo namočili v bencin, potem pa zdrgnemo zelo prer vidno s krompirjevo moko. ■ Jajčne lupine lahko uporabljamo pri pranju. Suhe zdrobimo in zavežemo v majhno vrečico, ki jo dodamo perilu, ko ga kuhamo. ■ Bele glavnike ne čistimo z milnico, ampak z bencinom. ■ Kamnita tla po umivanju z vodo odrgnemo z lanenim oljem. Pod ostane dolgo časa čist. ■ Praske na omarah odpravimo z mešanico olja in kisa. Z namočeno krpo drgnemo poškodovana mesta, nato pa jih poliramo s suho krpo. VIRGILU SCEKU V SPOMIN POHVALA SLOVENCEV Zavoljo zločinskih dejanj v Tolminu, je pisal Martinacci, je bilo zaprtih 15 |mladeničev, ki »so pa vsi tujci, se pravi stanujoči izven tolminskega okraja in med njimi ni noben Slovenec«. Martinacci, se pridružuje »splošnemu obžalovanju dogodka, ki ga ni izvalo tolminsko prebivalstvo«, med katerim da živi že dve leti ter ga dobro pozna. O Slovencih pripoveduje, da so šli k žaram strnjeni, v polnem redu, disciplinirani, potrpežljivi in mirni. To ljudstvo je po njegovem dobro, spoštujoče državo in zakone ter »mirno in tako je bilo tudi 15. maja«. 86. Dr. E. BESEDNJAK Časopisna izjava v obrambo dobrega imena slovenskega ljudstva je laške nacionaliste razhudila, toda Martinacci je ravnal pravilno tudi kot Italijan, zakaj s svojim dejanjem ni samo vzpostavil resnice, temveč obenem koristil ugledu svoje domovine. Če bi bili vsi oblastniki enaki Martinacciju, bi se bili odnosi med državo in našo manjšino povsem drugače razvili, kot so se v poznejših letih. »SMRT SEDEJU« V glavnem mestu Gorici so se fašisti vrgH predvsem na svoje italijanske nasprotnike teri se z njimi na ulicah tudi pretepali. Na piki so imeli zlasti republikance, socialiste in ko-> muniste, medtem ko so očitne pripadnike Ju^ goslovanske narodne stranke v mestu puščali v glavnem na miru, ker so vedeli, da na svo-, jo stran pritegnejp lahko samo Italijane in nef zavednih Slovencev. V slovenski okolici so se zadovoljevali z drugimi sredstvi. Tako so v Štandrežu ondot-nega župana Erjavca, ki je bil po zadnji vojni ravnatelj Kmečke banke v Gorici, skušali pregovoriti, naj svetuje štandreškim kmetom, da se vzdrže volitev in 15. maja ostanejo doma< Uspeh pa je bil ničen, zakaj Erjavec je bil o-dločen mož in je zahtevo kratkomalo odklonil. ; Fašisti so nato poskrbeli, da je oblastvo Erjav-' ca kot župana odstavilo, kar je imelo prav 'nezaželeno posledico: glasovi, oddani 15. maja za našo kandidatno listo, so se ie povečali. Tudi goriškim italijanskim meščanom fašisti niso bili kdovekaj priljubljeni. Od 5.000 volilnih upravičencev jih je šlo le nekaj nad 3.000 glasovat. Svoj srd zoper Slovence so pa razodeli tudi na ta način, da so pomazali nadškofijsko palačo z napisi: »A morte Sedey« — (Na smrt s Sedejem). Pokojni škof dr. Franc Sedej se zavoljo te grožnje ni prav nič razburjal. Napise je pustil nedotaknjene, kjer so bili, do njegove smrti leta 1931. Tam so stali tudi cel čas njegovega naslednika Margottija in skozi vso drugo svetovno vojno do današnjih dni. Sedaj se škofija preureja, toda bistrovidno oko lahko še zmerom lahko opazi sicer z muko na pročelju velike črke A MORTE SEDEY. Starejši rod pa ve natančno, kje jih more še razbrati. Skozi desetletja je sramotilen napis stal tam kot nekako zrcalo, v katerem so domači fašisti lahko občudovali odsev svoje kulture. SLEPARIJE VOLILNIH KOMISARJEV Nasilstev, kot smo jih doživljali v Istri in tržaški okolici, je bilo, kot sem rekel, na Goriškem in Notranjskem zelo malo, pač so se ponekod dogajale očitne goljufije, ki so rav-i no tako razburjale in zastrupljale slovensko javnost. Tako je volilna komisija v Postojni na neza-slišan način po načrtu zavlačevala glasovanje. Številni naši ljudje, ki so prišli pred volišče že ob 7. uri zjutraj, so zaman čakali pred poslopjem kar do 10. ure zvečer, ko je komisija glasovanje uradno zaključila ter s tem oropala ljudi njihove volilne pravice. Nad 200 domačinov je moralo oditi, ne da bi bilo volilo. Ogorčenje prebivalstva je bilo nepopisno, zakaj na Postojnskem se ni bilo še nikoli primerilo, da bi predstavniki obla-stev tako nesramno in brezvestno vlekli za nos in se norčevali iz državljanov. GIOVANNI CASTELLIZ IZ GORICE Huda nevolja se je zavoljo slične goljufije polastila tudi Slovencev v Križu — Cesti na Vipavskem. Predsednik tamkajšnje komisije je bil neki Giovanni Castelliz (Kastelic) iz Gorice, ki je oropal našo kandidatno listo za 180 glasov. Mož se je poslužil naslednje zvijače: pri štetju glasov je izjavil, da je prisiljen te glasovnice zavreči kot .neveljavne, češ da žigi na ovitkih niso dovolj jasni. To je poštenjak storil, čeprav so prejšnji dan bili ovitki pečateni pred njegovimi očmi in dasi tedaj ni žigom najmanj ugovarjal. Tudi zanj so pač bili pravilni in veljavni. To pa ni na Castelliza prav nič vplivalo; sklenil je 180 glasov uničiti in njegova je obveljala. Ko se je stvar zvedela po Vipavskem, so bili seve Slovenci zelo hudi. Castelliz si je domišljal, da je ravnal kot italijanski domoljub, v resnici je pa državi samo škodil, ker je povečal v našem ljudstvu le nezaupanje do Italije, in mržnjo do njenih predstavnikov v naših krajih. »POGUBEN PORAZ« • S 180 glasovi, ki jih je Castelliz sleparsko odtrgal Slovencem, ni mogel poleg tega niti za las spremeniti političnega položaja, nastalega po 15. maju na Goriškem. Volitve so prinesle Slovencem velikansko zmago, katera je bila vsem vidna ter je naredila precejšen vtis tudi v inozemstvu: od 57.717 slovenskih, italijanskih in furlanskih volilnih upravičencev je glasovalo za našo stranko 34.639, za komuniste 10.111, za tako zvani Italijanski narodni blok, ki so ga vodili fašisti, pa le 4.743 oseb. Te številke so naredile tolik vtis na italijanske nacionaliste, da je tržaški II Piccolo izid volitev na Goriškem označil za »poguben poraz«, katerega da so krivi gospodje okoli Ital. narodnega bloka, ker niso znali voditi borbe proti Slovencem dovolj »energično«. List je vrgel v svet celi vest, da bo vlada morda volitve razveljavila, in sicer zavoljo »nepravilnosti«, ki so jih med volilnim bojem, zagrešili Slovenci, v prvi vrsti pa njihovi župani I Dokazov in dejstev Piccolo seveda ni navedel. (Nadaljevanje) Kot smo se še isti večer prepričali, pa je bilo rovov več; razširjali so se v obliki pahljače od vhodov, ki so ležali blizu skupaj, pod pobočje hriba. Med seboj so bili povezani s krajšimi prečnimi rovi. Od tovarišev, ki so že prej delali v rovih, smo zvedeli, da bodo ti služili za podzemeljske tovarne raketnih izdelkov VI in V2, s katerimi so začeli Nemci obstreljevati Anglijo in s katerimi so tudi upali dobiti vojno, misleč da bodo nagnali zahodnim zaveznikom tak strah v kosti, da bodo rajši odnehali. Zamisel, da bi zgradili take tovarne v strmo obrežje Bodenskega jezera, ni bila slaba. Pred bombardiranjem bi bile te tovarne popolnoma varne, saj bi nobena bomba ne mogla predreti desetine metrov debele plasti zemlje, skal in okamenelega peščenjaka, šlo je le za to, če jih bodo mogli Nemci pravočasno zgraditi in pognati proizvodnjo v njih, ki bi naj prispevala k temu, da bi se nagnila zmaga na njihovo stran, ali pa jih bodo prehiteli zavezniki. Prav zato so nacisti z mrzlično naglico tirali kopanje rovov naprej. Glavno delovno silo pa smo predstavljali interniranci. Takoj nam je bilo jasno, koliko je ura. Tu je imelo za hitlerjan-ce človeško življenje najmanjšo vrednost. Glavno je bilo, da je šlo delo hitro naprej. Internirance je treba izkoristiti do zadnjega utrinka energije. In to se je tudi dogajalo. Izčrpani, prosojno bledi obrazi naših tovarišev, ki so imeli smolo, da so bili dodeljeni k temu delu že kak mesec pred nami, so nam povedali dovolj. Bili so že nevarno blizu popolne izčrpanosti. Trdno sem bil odločen sabotirati, kolikor bo največ mogoče, a nisem si mogel predstavljati, kako bo to mogoče ob priga- E. Z. njanju, ki smo ga takoj občutili, kakor hitro smo stopili v rov. O tem nismo govorili, a mislim, da smo občutili vsi enako, vsaj tisti, ki smo bili še zmožni razsodnega razmišljanja in nas dotedanje trpljenje ni čisto otopelo. Med nami so bili namreč tudi laki. Sabotiranje v Wildparkkomandi v Dachauu ni imelo skoro nikakega pomena v primeri s tem, če se nam tu posreči zavleči gradnjo tovarn, ki so lahko odločilnega pomena za usodo vojne in Evrope. Bil sem sicer trdno prepričan, da bo prišel prej konec vojne, kot bo prišel iz njih prvi raketni izstrelek, in celo prej, kot bodo rovi pripravljeni, da v njih namestijo stroje, vendar pa besne nacistične odločenosti, da se rešijo in vsaj kar najbolj zavlečejo vojno, ni bilo podcenjevati. Bomo videli, sem si rekel. Sabotirajmo, kolikor moremo, a glejmo tudi, da živi dočakamo konec, ki mora biti blizu. Cim dalje smo prodirali v rove, tem huje smo občutili ostuden, oster vonj dima, ki se je vlekel po njih. Bil je dim eksplozij, s katerimi so civilni delavci razstreljevali steno v dnu rova. Ko smo se približali po desetminutni hoji koncu rova, smo komaj še lovili zrak. Oči so se nam solzile in v ustih smo imeli ogaben okus po dimu, da nam je šlo na bruhanje. Luči so brlele kot v gosti megli. . (Dalje) Š ]p O T IV ][ ]P E Gr ]L E Po odločilni zmagi v Atenah Ljubitelji nogometa v Jugoslaviji še vedno mnogo razpravljajo o veliki znjagi, ki jo je jugoslovansko državno moštvo doseglo v Atenah, kjer je porazilo Grčijo z izidom 5:0. Nič čudnega ni, če je ta dogodek še zmeraj v središču pozornosti, saj je bilo od te tekme odvisno, ali pojdejo na olim-piado v Rim jugoslovanski nogometaši ali Izraelci. Na olimpijskih igrah je jugoslovansko moštvo bilo poleg tega vselej eno najboljših, saj je doslej osvojilo kar tri srebrne kolajne, tako da se le maloka-tera enajstorica lahko ponaša s takimi uspehi. Z zmago v Atenah je Jugoslavija obenem spet dobila ugled v mednarodni športni javnosti, katerega je bila delno zgubila, potem ko je bila na domačem igrišču premagana od Izraela (1:2). Po omenjeni tekmi je lestvica za vstop na olimpijske igre naslednja: 1. Jugoslavija 5 točk (12-4); 2. Izrael 5 točk (7-6); 3. Grčija 2 točki (3-12). JESENICE — BOR 9:0 Na stadionu Prvi maj je. bilo v ponedeljek zanimivo tekmovanje v namiznem srečanju. Slovensko športno društvo Bor iz Trsta je namreč pripravilo prijateljstko srečanje z moštvom železarne na Jesenicah. Od Tržačanov so nastopili: Grbec, Merlak in Tomšič, za Jesenice, pa Kavčič, Šmid in Bogataj. Tekmovanje se je zaključilo z odločno zmago gostov, kar je bilo sicer pričakovati, čeprav smo mislili, da se bodo naši igralci učinkoviteje branili. Pora/, pa ne sme Tržačanom vzeti poguma, temveč jih še bolj vzpodbuditi k vztrajnemu in vestnemu vežbanju. Izidi so naslednji: Kavčič - Gerbec 21:17, 21:16; Šmid - Merlak 21:12, 21:10: Bogataj - Tomšič 21:10, 21:12; Kavčič - Merlak 21:11, 21:17; Bogataj - Gerbec 21:9, 21:7; Šmid - Tomšič 21:18, 21:12; Bogataj - Merlak 21:13, 21:13; Kavčič - Tomšič 21:16 21:15; Šmid Gerbec 21:6, 21:17. Jugoslavija je proti Izraelu nastopila v naslednji postavi: šoškič; Durkovič, Jusufi; Kozlina, Miladinovič, Perušič; Takač, Mujič, Kovačevič, Kostič in Cebinac. Proti Grčiji pa so igrali tile: šoškič; Durkovič, Jusufi; Žanetič, Miladinovič, Perušič; Takač, Mujič, Knez, Galič in Kostič. l/logomet o Italiji Cim bolj se bliža konec tekem za državno prvenstvo prve lige, tem bolj se krepi zanimanje za boj, ki ga enajstorice na dnu lestvice bijejo za obstanek v prvi ligi. Na vrhu lestvice pa se zdi, da je že vse odločeno: Juventus ima namreč kar 7 točk razlike od Fiorentine, ki je druga na lestvici in je zadnjo nedeljo morala v Padovi položiti orožje (0:1). Na tretjem mestu je trenutno Milan, katerega je v nedeljo porazila vigrana Sampdoria z rezultatom 1:2. Furlansko moštvo Udinese se ne nahaja še v nevarnem položaju, čeprav je v nedeljo bilo v Torinu tesno poraženo (3:4). Povsem odpovedala pa je Genoa, ki je v zadnji tekmi prepustila Alessan-driji kar obe točki. Bari se je na domačem igrišču krčevito branil proti Napoliju ter dosegel neodločen izid, ki je povsem pravičen in zaslužen (1:1). Atalanta pa je zadnje čase začela popuščati, tako da jo je Palermo v nedeljo z lahkoto premagal. Lestvica: 1. Juventus 48, 2. Fiorentina 41, 3. Milan 38, 4. Padova 34, 5. Spal in Inte.r 32, 7. Roma, Bologna in Sampdoria 30, 10. Atalanta 27, 11. Lane-rossi 26, 12. Udinese, 13 .Bari in Lazio 24, 15. Na-poli in Palermo 22, 17. Alessandria 21 in 18. Genoa 16. V B ligi se bije oster boj za prvo mesto med enajstoricama Torina in Lecca. Obema pa se skušata upirati Calania in Triestina in upata, da bo prvima ekipama kdaj le spodrsnilo, s čimer bi jima bila dana možnost za vstop v prvo ligo. Trie-stina je zadnjo nedeljo porazila na domačem igrišču moštvo Cagliari z izidom 1:0, Torino pa je za- Mantovi premagal enajstorico OZO (2:1),'Cs in Modena pa sta se razšli neodločeno (1:1). DtUVILLARU IN HECHERJEVA NAJBOLJŠA SMUČARJA Strokovnjaki so tudi letos sestavili lestvico najboljših smučarjev. Pri razvrstitvi najboljših alpskih tekmovalcev so upoštevali šest najpomembnejših prireditev, Ta so bila: Lauberhorn v Švici, Flane-kamm v Kitzbiihlu, Sestriere v Italiji, Zlati pokal in olimpijske igre v ZDA. Po teh tekmovanjih sta Duvillardu pripadli dve prvi mesti v smuku in alpski kombinaciji. Zanimivo pa je, da so letošnji olimpijski zmagovalci slabo ocenjeni. Ugotoviti je treba tudi, da Toni Sailer nima še enakovrednega naslednika, saj ni še smučarja, ki bi tako odločno zmagoval v alpskih disciplinah. Letošnja lestvica najboljših smučarjev — Moški smuk: Duvillard (Francija) 51, Forrer (Švica); slalom: Leitner (Avstrija) 57, Stiegler (Avstrija) 47, L. Leitner (Nemčija) 43; veleslalom: Stiegler (Avstrija) 47, Bonlieu (Francija) 35, Staub (Švica) 29 (tudi olimpijski zmagovalec); kombinacija: Duvillard (Francija) 60, Stiegler (Avstrija) 45, L. Leitner (Nemčija) 39. ženske smuk: Hecher (Avstrija) 60, Biebl (Nemčija) 51 (tudi olimpijska zmagovalka), Riva (Italija) 47; slalom: Jahn (Avstrija) 50, Snite (ZDA) 44, Hecher (Avstrija) 41; veleslalom: Lcduc (Francija) 43, Pitou (ZDA) 40, Ruegg (Švica) 39 (tudi olimpijska zmagovalka); kombinacija: Hecher (Avstrija) 43, Frandl (Avstrija) 37. Od športa do športa Na 2. evropskem prvenstvu v namiznem tenisu so največ zmag dosegli Madžari, in sicer tako v ekipnem tekmovanju (moški in ženske) kot med posamezniki (Berczik in Koczianova). Tekme so bile v Zagrebu. Francoz L. Bobet je. zmagal v etapni dirki za Veliko nagrado narodov, ki se je zaključila prejšnji teden v Rimu. Za najboljšega boksarja meseca so proglasili Po-neja Kingpetcha iz Tajlandije. Postal je namreč svetovni prvak v mušji kategoriji. Dva dni pred odkritjem spominske plošče pokojnemu buditelju Kreku v št. Janžu so se zbrali predstavniki vseh slovenskih strank na ljubljanskem županstvu in 16. avgusta 1918 proglasili ustanovitev Narodnega sveta za vse slovenske in hrvatske pokrajine v avstrijskih kronovinah. Na shodu so govorili za skupni nastop in obrambo svojih pravic tudi odposlanci tržaškega političnega društva Edinosti, Gospodarsko-političnega društva za Istro, koroški Slovenci in Dalmatinci. Od goriških Slovencev so prišli na skupni slovenski politični zbor Fornazarič, Fran Dominko in sedanji škof dr. Srebrnič. Prva točka programa je zahtevala: zedinjenje jugoslovanskih narodov v samostojno državo. Na spominskih svečanostih ob Krekovem grobu se je narodna zavest dvignila do neba. Nič je ni moglo več ustaviti! Vlada si ni upala nastopiti. Deželni predsednik grof Attems je celo hodil pozdravljat na ljubljanski kolodvor slovanske zastopnike in jim zatrjevat, da so policijski in vojaški kordoni postavljeni le zato, da ne bi kdo motil in zlorabil slovenske manifestacije. V resnici je pa oblastnike prevzemal strah, ker so na frontah nemški oficirji izvrševali nezaslišane zločine. Naj omenim samo enega izmed tisoč primerov. Pri umiku čez Piavo je stotnik Wolf-gang ukazal četovodji Erhartiču, da mora s skupino desetih mož iti nazaj in kriti umik. Slovenski podčastnik je izbral v oddelek tudi družinskega očeta desetnika RADO BEDNARIK v s o mi c uh in senci (Usoda Habsburžanov) Tušarja, doma s Tolminskega. Mož, ki je bil bolehen, je prosil, naj mu prizanesejo, ker je povelje pomenilo iti v smrt. Stotnik je ves razkačen ukazal, naj desetnika na mestu ustrele. Vsi častniki bataljona so VVoIfganga prosili, naj prizanese družinskemu očetu, ki je že šestindvajset mesecev nepretrgano na fronti in ki je bil že dvakrat odlikovan. Oholi nemški stotnik je pa ukazal nesrečnežu zavezati oči in da mora poklekniti ob jarku. Obupano je Tušar dvignil roke in prosil: »Gospod stotnik, gospod stotnik ...« Preden je končal, ga je zverina sam ustrelil, šele čez dve uri je ustreljeni zapuščen in v groznih mukah umrl. Stotnik Wolfgang je prišel pred sodišče, a je bil oproščen in celo s pohvalo. Take vesti so prihajale z bojišč v domovino, ki je vstajala iz krvi svojih sinov. Fronta se ruši Brezdušna sila ni več mogla zaustaviti plazu, grmečega nad monarhijo in cesarjem, ki si ni mogel več pomagati. Sredi septembra je avstrijski glavni stan poročal, da je sovražnik začel novo ofenzivo in da moramo biti pripravljeni na daljše in težje boje. Bolj zmerni dunajski politiki so na cesarjevo pobudo antanti poslali preko ministra Buriana posebno ponudbo Avstro-Ogrske za ločen mir. Seveda je predlog skušal ohraniti nedotaknjene avstrijske dežele, krono in prevlado nemštva. V imenu antante je odgovoril Lansing, minister Združenih držav, da ne more priti do miru, ako monarhija ne ugodi vsem težnjam svojih narodov za popolno samostojnost. Odločiti je zopet moral boj na življenje in smrt. Najhuje je grmelo na italijanski fronti, kjer so se avstrijske čete umikale proti Codroipu in stari avstrijski meji. Kot blisk z jasnega je 26. septembra udarila novica, da se je bolgarska fronta zrušila in da je zaprosila Bolgarija za brezpogojen mir. še isti dan je načelnik avstrijskega štaba javil na Dunaj: na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov. V resnici pa je utrujeno vojaštvo metalo puške od sebe in se v neredu umikalo. Češki in slovenski polki so se uprli. Fronta je postala mešanica vseh mogočih oddelkov, ki so topo čakali, kaj bo jutri. (Dalje) PO VEČURNI vm\ VOŽN3I 60 SE NA OBZOR1U POJAVILE PEČINE ~ Wi,BRŽ., BRŽ.!! UM ALU BOMO TAM, U1ER 61 'SE VGA 'ZG ODRA 2A£E1A ! N3IUOVO &U.RIVAU4Č.E, MORA BITI V BLlllNl PEŠČINE, U«ER SMO NAŠLI STEKLENICO Z NAČRTOM ! tamle eo: 2DA0, NiAM VE6 J PROTI NE UIDEJO! / SUALNKTIM STENAM ■50 BRIŠEJO! NAJBRŽ SE NAM U0ČE30 SURITI V UAUO RAZPOUO' GLEV... C.UALE t>0 -oE ODPRLE UDRA' ^v / £MO ŽE DOMA! PRIPRAVITE , VESLO! /VV ZK NSIMI'. nune S2g\mZ(rK!?t ZA. N3IM\ ?!^ V LUUN^O?.-PREOZUA •se: X m ZATO?! SE BODO PAČ ODLOMILA URILA! )W w ZDM GE NAM NE &MESO IZMUZNITI 1 DAT, PUM' MISLIM, DA. SMO rot OPKKVIH SVOIE... OGLASILI SE BOMO ZARADI NAGRADE PA NK SVIDENJE! SE PREDEN SO GUSARJI ZAPRLI ZA eEBOS SUA.LNO STENO, "5E P0UCR6U0 LETALO ZDRVELO V VOTLINO ( KJ-ifc MNOGO SPEČE! 5k i!®;* T HIH1UIUI, I Mie UM, DA 3E NAS NAREDIMO Sl > T2AUETO IN -TRKE.. SAS *E, DA SE TUDI Ml tLOVENCl MKLO POZA.NIMA.MO ZA VSE= M1ESU.I ŽIVE5ENSUI , PROSTOR! /~\ NO, 6E STA ZATO, LAVALLO ZAUE3U6IM0 ZGODBO O GUUUOŽ.I. 2AULAD» UM ,,,£>TO LET "5E LEŽAL NA SUR1VNOSTNEM OTOUU, PA NAJ, LEU &E NEUA1, ČASA. O PRIEIUI GA POIŠČEMO. 3AZ «1 ŽELIM SPREMEMBE TRA’ UA’ UA3 UO BI TO MAHNILI NK LUNO? NA. LUNO?-!! BRAVO!! TO 3E feODOBNO’ z*z se: STRINJAM i DRAGI GULIUOŽA DOUONČNO OPLEL! UAZ PA ZARLAD? SO