Dr. Josip Hohnjec
Slomškov spomin — na.š spomin.
= ¦-'¦         TJsako liudo  nagiijfujc   pri  otroku  jv  kakur goseiiičnu  gnrzdi* ^^^L V nu  tlrevesu:   vv ga  spomladi  skrbnu  m;  obetrš,  so  bodo  i/. ^^^MrTnjega črvi  razlezli  in  vse drcvo objedli.  Ako s«  inlad  človek
^f^^^    kudrga odviidit iuv bo, ojttdin* krivo drevo, ki se ikj cla veČ zmv-     '¦
^H       nati.'    ! c zh  mladino  pmmMiibiir besscdt'. objuvljtMit'  v   I,  jetnik u      I
¦         DmlitiUK-   (1-   1H46), so  pritt-kk-  izpud   pevcsu.  boljo  rcčetiu.   iz      1
^b       sria .VmIuiul Martiim  Sloiušeka,  ki jv  (akrai   }»il  star -t6  Itt  trr     a
^|       je tcga leta  posial  lavtmtiiiski  škof,                                                               ¦
^|              Ouhovnik sc nazivlji; osobito \' spovcduii-i duliovni oči1. skof
^^       Slmnšck   jo   bil   v   |)opolnejSt'in   smislti   oče   sloveuskoga   nartxhi.
H       Lcr jt- bil njrttuv posveUtelj, nčenik, votliteij in vzgojitelj.  IN»-
H       s\rtVvati z l>ožjo bfsedo in s srerisivi božji- miiosti du.Še zh vt*t*no     J
H       /i\ Ifenjr; to je bil .Slomsku prvi in Klavni snmter. Njepuva ži\ -     "¦
I       ljcujsku skrb je bila. du izoblikujc naš narnd k(»t dohn^a ('Ihiui     I
¦       boŽjcga.  kra(]estva   iia  zeailji.  Oblikovaitji-  dušc  našepa   uaroda      I H       in  ajegove^a znaruj« j«-1  hil cilj,  ki jc k njcuiu  bijo  miravntuio      I B       vsc ol>wžno in miiogusirun^Uu ilt*lo Slomšvkovu.                                       ¦
t    H            \i izsubil pri svojem dclu iz vidu iiobfiif(ra stanu jn slojei     ¦
¦       v ritirodu. Oeloval, govoi-il in pisal je zu svuje duhovske sobrate-Pi        ši)lski" />:<)spi)(li>, očetf in indtert.*. pospodarje tn jcuispodinje, i>brt-MŠ         nikc  iu  delavcf. hlapcc  iii fleklr.  Cclo  pestunj   pri  zibcli, U*ric.
|         [ncdic in peric  ni  pozabil.  Niko^ar  ni  puštal   viifinar.   vst-in  jc      3 |)oklanjal obiliio duhovne tlarovo z vroco žclju. <la jih  jifejnifjo.      fl Vl.i$lj.m'.  lako  opoiuinja   v   iiavctieuem   lctniku   .Drobtinic'.    da       I *jc vsaka duhovim reč. najsi Jxi pridijca ali krščanski  natik. U*pit       1 pescm ali Iveim povest, vprav  tuko tlar boiji ko(  košcek Uvuiia.       ^ ki  se Jie sme zavreČi, ampak se mora shraniti za  pi-ihndtijc  l>n-trrln- (Jan 6t 12).«
Posebno m» jr hiJa pri srcu mlacitna. Njo je pt> z^l^dn Ijožjogti /veličarja, najveČjcpa in naj^HVftfjšega miadiuoljuba. zhiral kot mlacl kaplan okoli scbo v iietleljski šoli, za katcro je ui-ileljcm in urtMicom v pouk izdal kdt nadžupaik v Vuzrnici knjigo Hlaže in Nežica . Luni ob 70-letnici Slomšokovt* smrti* \i* prctcklo ()(l lc(, fulkar jr izšlu ta znameiiita vzgojeslovna kiijig«. ki jt- <lrjuuski dukaz;, kako pozua Slomšfk oiroško dušo in njfiu* poin-lu-, Mladino jf vabii v krščattska druŠtva, ki so njej ne samo prikliulna. nmrvet' vprav poirebnti kot človeku vsakilanji kruh. /a inladiiifi jc zlagai najlopst: pesiai in pesmice, za nju ,ji: ,                 |)isal s\ojc najboljšr spisi-.
1                        \  foh spiaUi je pravn buga^tvu dragoccnih rckov. [Jivgovorov
iu prislovic. Naj  bi mladiua pridno Črpala iz bogateKa zaklada.
'-                 ki jfii jc Slomše-kova modrost in Ijubezrn zapustihi iiašcmu na-
rddii! Naj bi iz "jega zajt*mala opomiiii: in navodila z* življeiije.
kakop na pinnfr naslrdnja:    Pamelni atioci so starŠem iiajvečje bogastvo^;
>Boga.ii, pa nuulikani otrufi so oslom podobni, ki za driiffo zlato nosijo^:
»Prebrisaua glava pa pritlne roke so ^ečjc bogaslvu ko zlalc gorc«-:    Kdor
z Iepim naukom norcc brije, sam sebi vrat zavije*: ^Pn-vzctija mladili \et
na starosi rada kruha pj*osi*:    K.aj puiiiagti Še iziko Čctlna lupina, Čt jedro
88
ilobro ni«; iMlatliac Jiajh-pšu lepota jo ta: nedolžuust, poiiižnotU, plrineni-lust srca«. Res, Slorašek jt^ bil <>d Boga poslan učitelj našemu Ijurtstvu. predvsein njegovi mladini. L;Čil je z besedo, pa tutli z zgledom. Kur je mla-diui priporoČal, jc kot tlecek in mladenič vnaprej jzvršuvat. Bil jc vzor i5ogu   in  starŠem puslušncga  dečka   in   versko-krepostneffa rlijak«.
\z vprskc pudlage jc žc v mladcm Sloinšekovpin srcu vzklila »na čudo-\ita cvt-tlica, ki jv obdajaltt \nv življ^nje Slomšekovu usebnost s |>usebiiiin \onjem tcr ga jc ijudstvu izredno priljubila, to jt*, Ijubczeu do slovonskr /rmljt*, slovfiiskcga naroda in slovenskega ji-zika. \ znaineniti pridigi. ki ,jo jt; inifl 1. IN38 v lilainogritilu lilizu (Vlovca o dul/nosli svoj ji-zik spn-šinvati, je r^kel: ^elim kot li\alcžen sin svoje Ijubc matcre, da kakor je j)ila prvu moja besrda slovenska. tako imj bo sluvcitska tudi moja pu-sludiija ... Materinski jezik jc najdražja dota, ki sino jo dobili od svujih starili; skrbno «u inoramo ohraniti. olepsaii iji zapustiti mlajmni. Slu-\ mska mliidiua. zavodaj se it* svoje velike dolžnosti i\o svojepa naroda in di) slovi-nske Jiarodnosti!
Mod imjvcčje zaslu(f<\ ki si jih jr pridobil aa Sluvciifc Slomšck. spada preložiU*v sedeža lavantinske Škofije iz Sv. Anrlraža v lavantinski (labodski) dttlini »a Koraškem v presfolniro Slovenskega Štajerskega, v Maribor. S tfin vrlerinoiii. ki ga jt* koiitno izvršil !. 1859 (l leta prcd- svoju snutjo), ji* Slomšek hkratu rcsil okoli 200.00(1 — dve sto tisoč — Slovemvv maribdr-skega poliiienega okrožja (na It-vem. dfluina tudi na dt-sueiu brrgu Dravc). ki so spadalr pod Sfkoisko (gruško) Škohjo in ki jini jc [ireiila nrvarnust ponciučcaja. S U'in jt* SloinSek \ svuji dalekovidnosii postavil za obrauibo slnvrnskt1 zeniljt? in slovenskc* nnrodnosti tako irdnr zagradi*. da jih ot-lit \iharji svetovne vojiu* niso mojrli razdreii. lo zagrade na ineji slovcn>ktj /t-nilji1 in jugoslovansko naSt' državi' so oslalt- neomujnt' tcr tudi bodo i)¦ iali'  kljub  vsem  viliram   bodočnosti.
Slava Slouišfku. lui^cinu učitelju in vzgojitelju. našemu vodik-lju iji rfšitelju! Njegov <\v\i ruij  vlada »a<l nami. ujrgova 1jubt'zen naj biva a  iuis!
Sliku nu strani H8, je palica, ki jo jf  iahil Slom^ck na  sMaro.st.