133SlovenSki čebelar 4/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE * Mag., svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Pristnost medu – skrb vsakega čebelarja V brezpašni dobi ali ob pomanjkanju hrane mo- ramo čebelarji krmiti čebele, pri tem pa moramo po- skrbeti, da krma za čebele nikoli ne zaide v med. Najpogostejše napake, katerih posledica je lahko pojav sladkorja v medu, so: • preobilno krmljenje spomladi ali v brezpašni dobi, • prevešanje satov s predelano sladkorno raztopino iz plodišča v medišče in točenje teh satov, • točenje satov iz plodišča, • neizpraznitev medišč pred začetkom paše. Če je treba družine spomladi krmiti, potem jim dodamo toliko krme, kolikor je lahko sproti porabijo. Krmo jim je bolje dodajati večkrat po malem kot jim dodati celo pogačo naenkrat. Glede količine doda- ne krme si lahko pomagamo s spremljanjem pora- be hrane s kontrolnimi tehtnicami. Ko širimo gnezdo, stranskih satov iz plodišča nikoli ne prevešamo v medišče, temveč jih ob kaki drugi priložnosti pora- bimo za krmo družin (narejenci, jesensko krmljenje …). Prevešane sate si označimo, v spomladanskih mesecih ali kadar samo sumimo oz. vemo, da v njih ni med, temveč shranjena krma za čebele, jih nikoli ne SMEMO iztočiti. Če medišč čez zimo ne izprazni- mo, moramo sate v mediščih iztočiti pred prvo pašo, saj nam v nasprotnem primeru ostanki zimske krme lahko »onesnažijo« med, tako da ta vsebuje sladkor. Zavedati se moramo, da v medu ne sme biti prede- lane sladkorne raztopine, tudi če je je samo odsto- tek. Takoj ko v medu najdejo snovi, ki mu niso lastne, med ni več med. Andreja Kandolf Borovšak*, andreja.kandolf@czs.si Inštitut za javno zdravje je izvedel podrobno ana- lizo tveganja pri uživanju slovenskega medu. Tako kot decembra lani je tudi tokrat ugotovil, da ostan- ki amitraza v analiziranih vzorcih medu ne ogrožajo zdravja ljudi. Podrobnejša analiza tveganja je raz- jasnila tudi nasprotujoče si izjave uradnih institucij – direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dr. Janez Posedi je namreč na pod- lagi opravljenih analiz zagotovil, da je slovenski med varen, nasprotno pa je vodja Centra za zastrupitve v UKC Ljubljana Miran Brvar dejal, da med čebelarjev, ki so uporabljali sporno zdravilo, ni zanesljivo varen. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so de- cembra preliminarno ocenili tveganje za zdravje po- rabnikov medu. Z analizami so v medu sicer ugotovili vsebnost amitraza, vendar v količinah, ki so manjše od dovoljenih, to je 0,2 miligrama tega sredstva na kilo- gram medu. Preliminarna ocena tveganja je tako poka- zala, da ostanki amitraza v analiziranih vzorcih medu ne ogrožajo zdravja ljudi. Hkrati so v sodelovanju s stro- kovnjaki Slovenskega toksikološkega društva, Nacio- nalnega inštituta za biologijo ter Fakultete za farmacijo in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v strokov- ni literaturi preučili najnovejše podatke, ki še niso bi- li upoštevani pri registraciji amitraza kot dovoljenega zdravila za čebele, saj ta predpisuje tudi mejno vre- dnost ostankov v medu. Tudi podrobnejša ocena tve- ganja je potrdila njihove preliminarne ugotovitve. MB Vir: Internet Inštitut za javno zdravje: tudi podrobnejša analiza medu ne kaže tveganj Tel./Faks: +386 (0)1 723 80 27 Miha Kunstelj, s. p. GSM: +386 (0)31 352 797 e-pošta: jm-kunstelj@amis.net inž. Jože Kunstelj, s.p. GSM: +386 (0)31 893 276 e-pošta: jmkunstelj@amis.net