Vrtiljak dogodkov ŠENTJUR Nov vrtec Te dni se bodo v nov otroški vrtec v Šentjurju že preselili malčki, ki so do ïdaj bivali v neprimernih in premajhnih prostorih. Uradna otvoritev bo za 8. marec — Dan žena. Nov vrtec je mon- tažni, sprejme pa lahko 120—130 otrok. Prostora bo dovolj tudi za oddelek šolskega varstva. Z izgradnjo tega vrtca .so krite potrebe za varstvo v Šentjurju, medtem ko bo za okoliška naselja Hruševec in kasneje Novo vas potrebno odpreti še po en oddelek. Letos je predviden v sklopu dozidave k šoli v Slivnici en odde- lek za približno 20 otrok, prav tako tudi v Ponikvi pri Grobelnem, kjer bi bilo možno vključiti v varstvo 30 do 35 otrok. Za ureditev prostorov oziroma dozidavo varstvenih oddelkov v Slivnici, Ponikvi in na Planini ter za naselji Hruševec in Nova vas v skupni zmoglji- vosti za 125 otrok bodo v šentjurski občini potrebovali okoli 2,700.000 dinarjev. Od sredstev, zbranih iz prispevne stopnje, bodo za ta na- men porabili 950.000 din, razliko oziroma manjkajoča sredstva za izvedbo tega programa pa bodo Icrili s kreditom, katerega naj bi odobrila Republiška skupnost otroškega varstva. Računati morajo s tem, da bodo sredstva TIS-a po prispevni stopnji 0.45 odstotka obremenjena s precejšnjimi anuitetami. D. POŠ CELJE Aero za Bangladeš Prvi veleposlanik LR Bangladeš v naši državi Aminur Rahman Sam.4ud Doba, ki je prejšnji četrtek obiskal Aero, je v pogovoru s predstavniki tega kolektiva izrazil pripravljenost svoje države za razvoj poslovno-tehničnega sodelovanja z Aerom. Bangladeš, ki si je šele lani izboril neodvisnost, rabi za razvoj svojih državno-pravnih in diplomatskih služb velike količine pisarniškega materiala, kate- rega glavni proizvajalec v naši državi je Aero. Vendar Bangladeš ni zainteresiran le za nakup teh proizvodov. Gre jim zlasti za raz- voj kemične in grafične industrije doma, prav tu pa lahko Aero stori veliko. Veleposlanik Bangladeša je zato odprl vprašanja po- slovno-tehničnega sodelovanja in skupnih vlaganj v razvoj te indu- strije v Bangladešu. Obe strani sU bili s pogovori izredno zado- voljni, vendar konkretnih odločitev za sedaj še ,ni. V Aeru so nam povedali, da bodo vzpostavljene stike razvijali naprej, saj so izred- no zainteresirani za sodelovanje s to državo, ki šteje preko 80 mili- jonov prebivalcev. B. S. FRANKOLOVO V spomin žrtvam v ponedeljek, 12. februarja, se je ob osemindvajseti obletnici najgrozovitejšega okupatorjevega zločina na Slovenskem zbralo ob grobovih talcev na Stranicah več kot sto svojcev žrtev zatem članov Zveze borcev iz Slovenjskih Konjic, Celja in bližnjih krajev, šolski otroci iz Stranic in drugi. Svečanost je začela godba na pihala iz Slovenskih Konjic pev- ski zbor pa je zapel nekaj žalostink in borbenih pesmi, šolski otroci iz Stranic so spomin sto Ulcev počastili z lepimi deklama- cijami. Med nastopajočimi je bila tudi mladinka iz Slovenskih Konjic. v spominskem govoru je domačin Konrad Sodin orisal tragičen dogodek tistega dne, ko so gestapovci vzeli v tej ozki dolinici živ- ljenje sto slovenskim možem in fantom. Po žalni svečanosti je občinski odbor Zveze borcev iz Sloven- skih Konjic povabil ožje svojce žrtev na kosilo. Goste je pri tem srečanju pozdravil predsednik občinskega odbora ZB in se med drugim spomnil pokojne Skaletove mame, ki se je vsako leto ude- leževala te svečanosti. Letos pa je ni bilo več med njimi. S. KRAJNC ŠMARJE Več pomoči v Šmarju pri Jelšah je imelo preteklo soboto svoje H. redno skupščino Društvo telesnih invalidov. Pregledali so dosedanje delo in poslovanje društva ter izvolili nov upravni in nadzorni odbor in delegate za II. skupščino Zveze društev telesnih invalidov Slo- venije. Društvo je bilo ustanovljeno 1969. leta. Ob ustanovitvi je bilo * izrednih finančnih težavah, pa tudi primernih prostorov za ura- dovanje ni imelo. Kasneje jim je Stanovanjsko podjetje Šmarje pri Jelšah priskrbelo prostor v Rogaški Slatini, kjer še danes de- lujejo. Danes imajo včlanjenih preko 600 članov, vključili pa jih bodo še 700. Številka 1300 je za to občino zaskrbljujoča, saj je razmeroma siromašna, ima pa toliko več revčkuv, ki so potrebni vsestranske moralne in materialne podpore. Društvu tudi zdaj pri- manjkuje sredstev, zato prireja sieJolove, katerih čisti dobiček zamenja za sanacijo socialno šibkih članov Glede na številne ne- sreče pri delu in na cestali se bo število članov brez dvoma iz leta v leto večalo. Ce bi društvo uspelo včlaniti kot podporne člane vsaj 12 večjih podjetij, bi si finančno lahko znatno opomo- glo. Namen društva je zavzemati se pri vseh upravnih organih, zavodih in gospodarskih organizacijah za take odnose do invali- dov, da bodo le-ti z lastnim delom lahko preživljali sebe in svoje družine. Vsekakor je Društvo invalidov v občini Šmarje pri Jelšah po- leg RK ena najbolj humanih organizacij in zasluži vso družbeno pomoč in podporo. SLOVENSKE KONJICE ZK se bo sestala Pred durmi je seja občinske konference ZK. Med osrednjimi vprašanji, ki Jih bo obravnavala, bo analiza o uresničevanju ustav- nih dopolnil, ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela hi nadaljnja krepitev samoupravljanja v delovnih organizacijah. Potrebno gradivo je pripravila posebna delovna skupina, т kateri so bili člani občinskega komiteja ZKS in občinskega sindikalnega sveta. Z anketnimi vprašanji so zajeli vse delovne organizacije na območju občine. V. L. / „ Rog H'' podne vi v pekarni Rogla so s prvim februarjem pričeli delati po no- vem delovnem času, ki bo po sporazumu veljal samo za dnevni čas. Kruh bodo pekli prejšnji dan, zjutraj pa ga bodo razvažali potrošnikom. Tem je bilo posebej objašnjeno in tudi zagotovljeno, da ne bodo nntrošniki v nirf.nu.r nCkiwInv^nî V I. Naše šole vsepovsod KAJŽICA RES NI VELIKA Tako pravi pesem, a tako pravijo tudi Ponkovljani. Otroci in šolniki, ki se stiskajo v šoli, ki je bila zgrajena 1898. leta, prenovljena 1926, zdaj pa čaka na razširitev ali pa na svojo mlajšo sestro v bližini zdajšnjega športnega igrišča. Sicer pa na Ponikvi pri Grobelnem šolstvo ni nekaj no- vega, ni posledica modernizacije, časa. Šolstvo so poznali kmalu po letu 1700, ko so bojda neki menihi učili branje in pisanje v nekem starem trdnjavskem stolpu. Toda zdaj smo v dvajse- tem stoletju. Februarsko ju- tro se budi, od Ožbolta pro- ti Hotunjam že rdeče sonce steguje svoje žarke in preko vasi sega na cesto. Po njej capljajo v šolo male postave in na glavah ima vsak po en majhen košček sonca. To- plo jim je — tukaj zunaj in v šoli, kamor so bili name- njeni. Kljub lemu, da je šola že stara in tesna, je v njej toplo. Morda zaradi tega, ker so toliko v tej svoji šoli na- redili somi. Zdaj jih je 256. Toda pred sto leti jih je bilo skoraj za sto več. RAVNATELJ JE V ZBORNICI »Je ravnatelj v šoli«, vpra- šam punčko s kitami na hod- niku, ko si sezuva čevlje. »Ja, v pisarni »o!« Krenem po stopnicah navzgor. Ob steni so zloženi čeveljci, škomji, gojzerji. Hodnik je širok. Po zidovih vse polno risb. Na eni je z akvarelom naslikana šola. Prav takSna, kot je zu- naj, vsa kopajoča v soncu, rumena kot cekin. Na vratih piše zbornica. Odprem. Iščem ravnatelja. Učitelji se pri- pravljajo na prvo uro. V kotu zagledam znan obraz. Sedem. Pišem v beležnico. Medtem časom se zbornica sprazni, utihne. Z ravnateljem osta- neva sama »Vidite, niti pi- sarne nimaim. če kdo pride, ga nimam kam peljati, da bi se pogovorila, če imam kak- šno delo, da potrebujem mir. ga nesem domov in doma opravim. Tako imam pol stva- ri v šoli, pol doma v stano- vanju.« Povprašam po pro- storu. »Zdaj imamo osem raz- redov — osem oddelkov«, po- vzame ravnatelj Maks Ko- vačič, »imamo dve vzporedni- ci. Potrebovali bi še eno vzpo- rednico. V šestem razredu imamo 39 učencev, v petem pa 44. Sreča je v tem, ker so razredi veliki in je kljub velikemu številu učencev v prostoru dober zrak.« V belem predpasniku vsto- pi v zbornico in prinese na pladnju velike skodelice za kavo. VELIKO ZASELKOV Po hodnikih je mir, le tu in tam skozi kakšna vrata vzklik. Ob stenah pa počiva- jo obuvala najrazličnejših ob- lik in barv. Ti čevlji so pri- capljali iz Hotunj, Boletine, Okroga, Podgaja, Zagaja, Sr- ževice, Luteri j. Sloma, Ostrož- nega in Slatine, če jim bo uspelo, bodo z novim šolskim letom vozili s šolskim avto- busom v šolo na Ponikvi še otroke iz Dolge gore, Pobove- ga in ostali del Ostrožnega, To željo so izrazili že neka- teri starši sami. Zbornica je tesna. Na levi knjižne omare, od tal do stro- pa, vse pohio. Na zgornjih po- licah knjige, spodaj avdiovizu- alna pomagala, aparati. S te- mi pripomočki so dobro opremljeni, le ustreznega pro- stora nimajo, kamor bi to vse lepo spravili. Toda kljub ve- liki prostorski stiski se je predvsem od leta 1968. na šoli marsikaj spremenilo. Deske na tleh je zamenjal lep, svetal parket. Spodaj pri vhodu so po tleh lične plošči- ce. Hodnik je lepo preple- skan z oljnato barvo. Po hod- nikih so omare. To so otroci naredili sami. V izredno ak- tivnem tehničnem krožku. Kaj bi brez njega?! POMAGAJ SI SAM IN ... v šestem razredu je skoraj 40 učencev. Po stenah so ris- be. Na levi strani je omara. V njej so učila. Veliko učil, ker je tudi omara velika. Ra- zred tako služi kot nekakšen kabinet. Omaro so mladi »teh- niki« naredili sami. V nasled- njem razredu prav tako oma- re, lastno delo, vse polno, zlo- 7.Р-ЛО ч^тдЛр-по. a skrbno ure- jeno. Razred igra dvojno vlo- go: učilnica klasične oblike in kabinet. V zgornjem nadstrop- ju so stranišča preuredili v skladišča učil. Za globuse, karte itd. V naslednjem razredu je fi zika. Matematika. Velika oma- ra od tal do stropa. Tudi last- no delo. Motorji, baterije, transistorji, prenosniki. Mo- drost dvajsetega stoletja se je preselila v omaro, ki so jo izdelali otroci, ker nimajo ka- bineta. Prava šola za življe- nje. V nekem razredu je tudi telovadnica. Grede, koza in skrinja so delo otroških rok. Preobleke pa jim je sešil va- ški krojač. Pravijo, da so Eia- nova konkurenca. Fenomen pa je podstrešje. Prijetno diši. Kaj ne bi, saj je tam kuhinja, sicer brez vode, a bodo tu montirali majhen hidroforček. Dobili so tudi hladilnik. Na p>odstrešju je tudi razred. Sami so ga preuredili. Tabla je narejena tako da "je pomična in se od- pira kot vrata. Pa se tudi mora, ker so zadaj dimnične odprtine, dimnikar pa mora od časa do časa očistiti črne luknje. V kotu je še nekaj prostora, tam bo omara. Že- lezne elemente je po nizki ce- ni dal Alpos. Na stropu gori- jo svetle luči. Sami. so jih na- redili. Kajti v razredu je sa- mo eno okno. Skozenj sicer vidiš Savinjske Alpe, a je ta- ko majhno, da bi mladim očem samo škodovalo. Zato je v razredu cel dan v službi električna luč. In tako na- prej. Zdaj pripravljajo, da bo- do zadnjo luknjo na podstreš- ju porabili še za nekaj. Že za kaj, prav jim bo prišlo. In tako ne bo prostora na pod- strešju niti za miši! H članov kolektiva z rav- nateljem vred. Trije predmet- ni, Sodem učiteljev, trije od njih študirajo. Pretežno mla- di ljudje, šest komunistov. Ta- Koj jeseni bi rabili še enega učitelja za razredni pouk pa fizkulturnika, saj imajo na šoli izredno aktivno šolsko športno društvo. Pred dvema letoma so uredili igrišče. So vnet: košarkaši, rokometaši, atleti, strelci, šahisti in igral- ci namiznega tenisa. Ponosni pa so na svojo folklorno sku- pino, literamo-dramsko, glas- beni krožek, p)evski zbor in harmonikarje. Vse polno iz- venšolskih aktivnosti poznajo in vedno še ostane nekaj ča- sa za najrazličnejša sodelova- nja na vseh področjih. In mnenje je enotno. Vse bi šlo, ko bi le imeli več prostora. Radi bi imeli vsaj govorilni- co. Kadar je seja šolskega sveta, gredo v kakšen razred. IN OBETI ZA JUTRI ... Da, obeti so. Kar dva. Do- zidati obstoječo šolo ali pa zgraditi povsem novo poslop- je nasproti šolskega športne- ga igrišča. Sedanja šola bi potem služila za kabinete ali kaj podobnega. Nova šola pa bi morala imeti vse dodatne prostore, med katerimi je vsekakor najvažnejša telovad- nica. In na stari šoli bosta ostali tudi dve napisni plošči Prva govori v spomin Anto- nu Martinu Slomšku, odlič nemu učencu, prav tako Bla žu Kocenu, svetovnemu kar tograiu. Dve plošči na desn strani od vhodnih vrat, ni črnem marmorju. Vsak dar gre mimo njiju skoraj tri st< otrok, ki si žele svetlobe n¡ svojih abecednikih in zvez kih. In na Ponikvi pravijo, di bodo tam nekje, leta 1980 tu di to imeli. BESEDILO IN SLIKE DRAGO MEDVEl Ravnal<*l.j Muks Kovačič Razred in kabinet. V šestem razredu je 40 učencev za klopmi, Na zunaj ni videti prizadevanj, ki so za temi zidovi