ti«« U kori»ti deUv-•ko«» ljud»tv». Delavci »o opravičeni «lo vf«g» Uar product rejo. Thii pep»r I» devoted to tho inlerMia of the working cltM. Worker» are eniitled to ali what they produce. Eiil«r*4*s Meond-eJitM matter, 0*c. 0, 1M7, »t iLt pwt offtr« •» CtiMfo IU. ttDdvi tbe Act of C«»fr«M of Streb lr«i l*7w Office: 2146 Blue Uland A ve. "Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! ne številko v oklepaju, ki m nehata poleg ve« šege naelbve. prilepile» nege »podeleli y ne ovitku. Ako (200) |e številka tedat vam • prihodnjo številko našega liata poteče naročnina. Proei. mo ponovite |o takoj. Stev. (No.) 199. Chicago. IU., 4. julija (July), 1911. Leto (Vol.) VL Prepričanje. Ali naj bo človek res brez prepričanja t Ali naj bo nase prepričanje želodec t Ali naj svoje prepričanje zatajimo na ljubo nekaterim osebam, ki vedo, da najlažje m udobno živijo, ako drugi, s katerimi ao v stiku, nimajo nobenega prepričanja t Ob slovesu je nekdo zapisal v nekem čaaniku: Pustimo prepričanja, pustimo politiko, pa naj bode ta ali ona — potem bomo napredovali. Ta 14nekdo" ni povedal, kdo bo napredoval! Kdo so ti "bomo"? Zakaj naj opustimo prepričanje f Komu koristi in komu škodi, ako opustimo prepričanje? To so vprašanja, na katera je treba Ogovoriti. Ako bi strajkarji v Westmoreland okraju opustili svoje prepričanje, da imajo iste pravice do življenja kot njih izse«avači, potem bi morali paMi na kolena in prositi kapitaliste, naj jim milostno dovolijo, da se vrnejo v kapitalistično sužnost. Ako bi svobodomisleci opustil! svoje prepričanje, tedaj bi morali prositi, da naj župniki dovolijo, da smejo pometati farovže. Ako Vi katoličani ali katerikoli verniki opustili svoje prepričanje, tedaj bi -riznali, da je vera humbug. Ako bi socialisti opustili svoje prepričanje, tedaj bi priznali, da imajo kapitalisti prav, da izkoriščajo prodaafctime sloje. Ako bi delavci opustili svoje prepričanje, da imajo pravico do cele vrednosti svojih izdelkov, tedaj bi priznali, da so kapitalisti opravičeni ukrasti jim dve tretjini od njih zaslužka. Navedli bi lahko iiedogledno število dok a zev. da kdor opusti svoje prepričanje, "kapitulira pred nasprotnikom, ki ima drugačno prepričanje. Priporočanje, da naj opustimo VSI SVOJE PREPRIČANJE, pa pomeni nekaj drazega. Ljudje brez prepričanja so tvorili večino, ko je absolutizem ležal še v povojih. In takrat je lahko absolutni vladar — kralj ali eesar —. tudi zvrsil, kar je hotel. Ako se mu je zljubilo, je dal petim ali desetim podanikom za špas odsekati glave. Vzel je lahko tudi lok in pšice, kasnejše puško in je m^to živali streljal ljudi, Seveda, se je to vršilo v tistem davnem, davnem času, ko ljudje niso imeli prepričanja, da ž njimi postopa absolutni vladar, kot se mu zljubi, ker nimajo prepričanja. Mi pa živimo v dvajsetem stoletju. v dobi, v kateri se noben človek ne sramuje ali straši pokazati svoje prepričanje javno, iz-vzemši nekaj ljudi, ki stremijo nazaj, nazaj in še nazaj v temo, ko ljudje niso imeli prepričanja. Zakaj stremijo ti ljudje nazaj v blažene čase, ko je imela ena sama oseba prepričanje, drugi ljudje pa nobenega? Ugeniti je lahko! Ustvariti hočejo v državi, ali pa v narodu organizacijo, v kateri bi bili Člani brez prepričanja in se pokoravali volji ene osebe. Ker pa danes ne maramo za kronane kralje, si bomo se toliko manj izbirali nekronane. Navadimo se spoštovati prepričanje nasprotnika in naučimo se prezirati osebe, ki priporočajo: "Pustimo prepričanja I" In zakaj naj jih preziramo? Taki ljudje so lagali, ko so rekli, da so klerikalci. Govorili so neresnico, ko so iz-rekli, da eo narodnjaki. Vlekli so ljudstvo za nos, ko so povdarjali. da so socialisti. Ljndstii bo trosili pesek v oči. • «o «o izgovarjali \hinavsko laž, da so dobri katoličani. Goljufali so, ko so trdili, da so svobodomisleci. Za ljudi, ki priporočajo: pustimo prepričanja, pa ljudje s pre- pričanjem ne morejo imeti druze-ga kot ironičen usmev. Vprašanje tarifa in delavstvo. Govor sodr. Victora Bergera v kongresni zbornici 14. junija 1911. „ Gospod predsednik! Nepotrebno mi je naglašati, kako me veseli, da sem član te- zbornice. Težko da je kje na svetu zakonodajno telo s tako resnimi in zanimajoČi-mi možmi. Seveda, vi si predstavljate stvari kakor jih vidite, a zrete jih iz stališča svojega razreda — kapitalističnega razreda. Vsakdo izmed vas naravno pred vsem vpraša novega poslanca: Kakšna je tvoja poslanica? Moja poslanica, gospod predsednik, prihaja iz najnaprednejših in najinteligentnejših vrst delavske mase — i« vrst milronov mož'in žena. Povedali so mi, da lepe besede z*k-žejo malo ali nič na tem mestu; zale žejo le gola fakta. To me veseli. V petih minutah vas lahko prepričam, da nwin mojster lepih besed; prepričam vas pa v desetih minutah, da imam nekaj fak tov. Pr<*frm vas. gospoda, «pregle dajte le moje milwauSko narečje, drugega pa ne spreglejte ničesar. (Smeli.) Par poslancev se je takoj ponovno izraidlo. da visoka carina ščiti delavce. Povem vati naravnost. da nobena carinska predloga ne varuje delavcev. To vam rečem v imenu milionov zavednih delavcev v Ameriki in po drugih -civiliziranih državah, koder delavstvo misli zase. "Dalje, gospo-' da. vi nimate navade, da bi sklepali zakone v varstvo delavcev. (Ploskanje od strani demokratov.) Vi neprestano izdelujete le take postave, katere varujejo živel j in imetje posedujoeih, — sklepate postave za tvorničarje, bankirje in veletrgovce. Delavee pa. kteri nima dragega imetja kakor svojo delovno silo, je brez varstva. Ako hoče biti delavee zavarovan. mora izvršiti zločin; mora krasti, ali se vpijaniti in razgrajati ali pa postati "tramp". Tedaj ga zagrabi zakon in mu da zaščito. Delavee ima zaščito v ječi ali v kaznilnici. Zakon se ne briga za delavea. dokler je miren in pošten. Visoka earina nima ničesar za njega. Zgodovina varstvene carine je povsod jednaka. Agrikulturne države opomorejo tvorničarje v svrho. da se ustvari industrija. V sedemnajstem in o-senrnajstem stoletju je Anglija postala prva manufakturna država na svetu. Nemčija, katera je poprej zalagala svet z manufaktur-nimi izdelki, je- padla nazaj v civilizaciji in kulturi vsled grozot verske vojne v reformacijski dobi. Angleži so kupovali surovine in prodajali izdelan produkt. Nato so evropski vladarji z namenom, da zavarujejo svoje izdelke pred uvozom angleškega blaga, uvedli visoko car'no. Zgodovina ameriške carine je ista. Carina sega nazaj do Časov Alexandra Hamiltona in temelji na ravnoisti ideji. Pomeni odpo-moč tvorničarjem za povzdigo industrije. Pomeni, da narod'plačuje tvorničarjem premijo za invest acijo njihovega denarja v tvor-niška podjetja. In rezultat je povsod jednak. Visoka earina predvsem provzro-ea konkurenco. Vsakdo, kdor ima kaj denarja ali podjetniški talent, «»tvori manufakturno podjetje. To pa seveda znižuje dobiček. Prve posledice smo občutili pri nas leta 1802, ko je zatršela perijodič-na kriza, ktere so del našega in-dustrialnega sistema. Posledice so bile seveda naravne. Konkurenca deluje na to, da izpodrine gospodarsko slabejša podjetja, pa naj I bo visoka carina ali proata trgo- vina. O procesu izpodrivanja sla-bejših po močnejših, kar je v zvezi z industrialnimi krizami, bom še govoril pozneje. Proti koncu preteklega stoletja je gotovo število podjetnikov v Ameriki, kar jih je še ostalo na površju, prišlo do premisleka, da je dobičkonosnejše če se spojijo, kakor pa da bi «nadaljevali boj. Tako so se začeli trusti. Res, da pojav trustov ne moremo niti povsem ne v glavnem pripisati visoki carini. Carina je odgovorna za truste le toliko kolikor povspešuje konkurenco in opoma-ga tvorničarje. Toda izid konku-renceK je vedno jednak. Truste imamo v Ameriki z visoko carino in imajo jih na Angleškem, kjer je prosta trgovina. Trusti so v Nemčiji in eelo v mali Nizozemski. Vsaka bujna industrija kipi v t rast. Da se vrnem k predmetu: tvor-ničarji v Vseh industrielnih državah zahtevajo predvsem protekci-jo in jo tudi dobijo. Protekcijo hočejo z namenom, da osvojijo domači trg — trg v lastni državi. To zahtevajo v imenu patriotizma. "Businessmani" so vselej veliki patrijotje, kadar jim kaže prof it. (Smeh.) Ali ko 4*bnsiness-man" enkrat dobi domač trg v pesti in začne stegati prste po dobičku v inozemstvu, tedaj se prelevi iz patriota v kosm(»polita. (Potdanec moore iz TVnnsvlva ni je: "Gospod predsednik, ali mi govornik dovoli le paT besed?") Berger: Ne; prosfl bi gentle-niana, da počaka dokleT končam, nakar me bo zelo veselilo odgovarjati na vsako vprašanje. Poldrugo leto imam še čas. da odgo vsejarn nt» vprašanj«. (SmA) "Businessman^ hitro sprevidi, da visoka carina, ktera mu je po-mogla do kontrole nad domačim trgom, je veriga »krog njegovih nog če hoče osvojiti svetovni trg. Vsledtega bi se najrajši iznebil carine. (Dalje.) sedaj le štiri velike socialistične časopise, ki imajo skupaj okrog 75.000 naročnikov. — Na Dunaju so skušali nazad-njtki izpeljati zakon, kteri prepoveduje osebam izpod 24 let pristopati k političnim organizacijam, toda ni se jim posrečilo. Na-zadnjaki so imeli edini namen, razbiti mladinsko socialistično organizacijo. — Socialistična mladinska liga v Bosni šteje že čez 300 članov. "A sto j oš bude!" — Socializem na Japonskem napreduje, da je veselje. Tako poroča Mrs. Elsie G. Blattner iz New Yorka, ktera je bivala tamkaj zadnjih par let. Japonska vlada si zastonj beli glavo kako bi ustavila socialistični val. Za njo je socializem danes najtežji problem. Najboljši in najštevilnejši agitatorji in propagatorji socializma na Japonskem so dijaki. Splošen pregled. Socialistični pregled. — Sodrug Eugene V. Debs potuje te dni v državi Conneetient, kjer ima vsak dan v drugem mestu po eno predavanje. -s- Sodrug L. J. Dunean, socialistični župan v Butte, Moot., se je mudil zadnje dni v Milwaukee, kjer je proučaval "milwausko idejo". "Marsikaj sem se naučil pri sodrugih v Milwaukee kar bom vporabil v korist našega mesta", dejal je Dunean. — 3. in 4. julija vršila se je v Clevelandu. O., konferenca "Ju-goslavenske Socialistične Radnič-ke Federacije", ktera je združena s "Socialist Labor Party", f'lani te Federacije so večinoma Srbi. Jugoslov. Soc. Zveza je poslala na konferenco, dva zastopnika in sicer sodruga Tomo Beše-nivg ter Milana Olumaea. — Na Irskem se je pred kratkim ustanovilo "Katoliško (!) Socialistično Društvo". — Ob priliki parlamentarnih izvanrednih volitev v Puy - de -Dome na Francoskem je bil zadnji teden izvoljen dr. Chaussat, socialist, z 9466 glasovi proti 7413 glasovom radikalnega protikandidata. — Na Norveškem se je pred kratkim vršil kongres mladinske socialistične lige. Navzočih je bilo 28 delegatov. Liga šteje 650 članov in ima svoj organ "Klasse-kampen". — Socialistična stranka na Portugalskem se je ustanovila še le v tem letu, odkar je tam republika, a že pokazuje krasni napredek. Pri nedavnih volitvah poslancev v portugalsko zbornico je mlnda socialistična stranka dobila precej glasov v vseh krajih države. Vvečjih mestih je število glasov sledeče: Oporto 900; Lisbon 400 : Goya 600; Torres Vedras 225 in celo v majhnem mestu Galleira na deželi 192 glasov. Stranka ima — J. Pierpoini Morgan, kapitalistični cesar v ameriški republiki je podaril nemškemu cesarju Viljemu št. 2. . pismo Martina Lutfara, -ki ga je svojedobno pisal Karlu st. 5. in za katerega je ameriški kapitalistični cesar plačal še le preti kratkem 25 tisoč dolarjev. Nemški cesar je pa to uljudnosft plačal i. velikim križem reda rdečega orla. Za 25 tisoč dolarjev bi lahko živelo vsaj 40 delavskih družin skozi eno leto. Teh 25 tisoč dolarjev, ki jih je Morgan dal za pisnjo, je izsesanih iz krvi in mozga ameriških delavcev. AH za Morgane je 25 tisoč doierjev ba- gatela. ker ni nikdar delal za nje. • • * — Baron Bienerth, ki je bil od novembra 1908 ministerski predsednik v avstriji, jc podal ostavko, ker ni bil izid državnozbors- kih volitev po njegovem načrtu. Cesar je barona Gautseha imenoval njegovim naslednikom. Baron Gautsch je bil že dvakrat ministerski predsednik in je vselej zapustil pri delavcih zaloten spomin. • o — Jako zanimiv je izid držav-nozborskih volitev na Slovenskem. Gorenjska stran, ki je bila nekdaj nepremagljiva postojanka klerikalne stranke se odteguje klerikalizmu. Splošno so narastli socialistični glasovi, ponekod pa tudi liberalni. V Gorenjskem o-kraju (Radovljica, Tržič, Kranjska gora) je dobil sodrug dr. Dermota 1380 glasov, torej se enkrat toliko kot pred štirimi leti. Tudi ljubljanska okolica je prepojena s socialističnim duhom. Sodrug Anton Kristan je dobil v j Sp. Šiški 445 glasov. Zg. Šiška je i oddala 119 soc. glasov, Moste 140, | Vič 268, Brezovica 34. Ježica 73, | D. M. Polje 33, Grosuplje 10, Log 4, Šmartno 21, Dobrova 13. V tržaški okolici (peti volilni okraj) je dobil sodr. Etbin Kristan 2127 glasov. Tudi poročilo iz okraja Idrija, Vrhnika, Logatec je zanimivo. Socialistični glasovi so narastli povsod. N. pr. V Idriji je dobil sodr, Anton Kristan 661 glasov, v Spodnji Idriji 145, v Rakeku 96, v Borovnici 72, v klerikalni Vrhniki 70 itd. Sodrug Bartl, ki je kandidiral za okraj Zagorje, Litija, Višnja gora je dobil v Zagorju 404 glasov, v Anžišah 254 itd. Pred 18 leti so se frak ar j i in klerikalci smejali če je kdo rekel, ds je socialist. Danes se ne smejejo več. Socialistični glasovi rastejo in kandidatje socialistične stranke ao dobili glasove v popolnoma kmečkih občinah. Posebno v ljubljanski okolici, na Gorenjskem in Notranjskem so dobili klerikalci najhujši udarec. Pa tudi na Dolenjskem se dani. • • » — Ves civiliziran svet se zgraža, da je sodišče obsodilo br. Zfi- linsky«rico $1.50 «a celo I«to, 7Sc u 9*1 uu. Za Evropo $2 m c«1o leto. $1 fi pol Uta. Mul po dogovoru Pri tpromsmki bitalU.'a mmoltg MHfd mmmmM tudi &TAM/ tuuioi P%ROLETARIAN Owned ud publitik«d Evur TuRsoa* by iNth Slavit Wurkmen't Publishinf Compaay Cbicafo, iilinoi». Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki. MODERNO DELAVSKO GIBANJE IN NJEGA NASPROTNIKI. ITraiik l'odltp«H\ 1'renldout; Frauk Podboj, ¿Secretary; Frank JanatlO, Tr»a«tirar. Frank Petrič Jos ink Petrič I Air+utnru . Bratkovič 1 d,rektor,J- - kUBSCBtmoN bates: United State« and Canada. UJa a f«ar, 75c lor haiLyear. Foreign countnci $2 a year, $1 for half year. aavmnsiNG katks on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 2146 Blue Ialand ave. Chicago, 111. VSAKEMU SVOJE. Ker je "Clevelandska Amerika" prinesla neki dopis, v katerem trdi, da radi tega traja Westmoreland strajk že 15. mesecev. ker oudotni organizator izdaja delavce premogarskim baronom. je bilo treba nekaj z vršiti, da se poizve, je li so res v vrstah unijskih delavcev izdajalci. Pisali smo *in. tajniku 5. premogarske-ga okraja br. T. Donovan v Pittsburg o obdolžit vi, ki jo je izvršila "Clev. Amerika." Zaenosmo tu di vprašali za pojasnilo,' če je štrajk v Alexandriji, ker je nekaj pod leže v vložilo tožbo proti sodr. Pavlovčiču, ker je^pribil nekaj skebov v "Giasilu" na steno. V prvem listu odgovarja fin. tajnik, br. T. Donovan, da je v organiziranih vrstah premogar-jev ni prostora za izdajalce. Laž o izdajalcih so priobčili kapitali-atom prijazni in delavcem sovražni časniki, ki niso tiskani v angleščini, da bi premogarjem podrli up na zmago, tla bi ae vrnili pod starimi pogoji na delo. Glede Alexandrie pa piše. naj se obrnemo na br. Aleks. Susnarja, tolmača unije za slovanske jezike, ki je v Westmoreland okraju obdrža-val shode za nadaljevanje štraj-ka. Pisali smo tudi Susnarjn in dobili odgovor: &trajk je proglašen tudi za Alexandria. Pa. Pre-mogokop se imenuje "Keystone Coal and Cocke Co. Večina skebov so Slovani. Iz obeh odgovorov sledi, da je "Clev. Amer." poročala napačno, ko je trdila, da organizator unije izdaja štrajkarje premogarskim baronom. Ako "Clev. Amer." ne prekliče poti lega obrekovanja, bo na nji za vedno obviselo, da je prvi slov. časnik v Ameriki, ki je pričel izdajati slov. delavce ameriškim kapitalistom. Mi ne pričakujemo, da bo ta ukaz vplival toliko na lastnike in urednike "Clev. Amer.", da bodo preklicali svoje zmote. Na urednike. ki pišejo, da je v Franciji socialistična vlada, ne more vpli--vati noben dokaz. Sploh je pa za take ljudi, ki ne vedo, kakšna vla-•da je v Franciji, boljše, da zamenjajo pero s cestno metljo in postanejo ulični pometači. Bodo človeški družbi vsaj nekaj koristili. Odgovor br. Susnarja pa dokazuje. da so dotični Slovenci podli skebje, »ko so delali za Keystone Coal and Cooke Co, da je imel sodr. Pavloveič prav. da jih je slovenski javnoati naznanil kot ske-be. Sodr. Pavlovčiču pa svetujemo, ako bi dotični podleži še rogovili-li, da se za svet obrne na T. Donovan secr. treas. 414 Ferguson Block Pittsburg, Pa. — Ameriška republika bo sanirala slabe finance v republiki Honduras in Nicaragua. Pri tej asnaeiji v Hondurssu bo pa igrala glavno ulogo tvrdka J. P. Morgan & Co. po poročilu državnega tajnika, kar bo vrglo zopet lep dobiček. Ameriška republika in ameriški milionarji ne bi dali piškavega oreha za republiko Honduras, da nima bogatih naravnih zakladov: Tudo, kavčuk in cedrovino. Zemlja je pa zelo prilagodna za kavi-ne nasade in druge tropttne pridelke. Uspešno in amotreno delujoče delavsko gibanje ima mnogo nasprotniki v, ki uporabljajo različna sredstva, tla bi se proti njemu uspešno bojevali. Dokler je bilo delavstvo šele v svojih početkih, tako dolgo ao ga nasprotniki podcenjevali. Menilo ae je, da se je pojavilo delavsko gibanje samo mimogrede in da bo k malo mini» lo, ako se le nekoliko izboljšajo razmere delavotva. V skrajni sili pa so upali nasprotniki, da bi se dalo to gibanje nasilno udušrti. Tt*la vsa ta prorokovanja so se razbila ob silnem razvoju kapitalizma. Delavsko gibanje sploh ni moglo biti samo mimogredočega pojava. kajti njega početek temelji pregloboko v sedanjem kapital!-stičnem razvoju. Življenjske razmere so vedno dražje, plače pa se ne boljšajo v tem razmerju kakor rastejo cene živiltmi. Ako so se ta dejstva konštatrrala. tedaj so nam naši nasprotniki očitali, da lažemo m da hočemo nahitjskati delavstvo. In vendar se ne more ovre&i dejstvo, da se plače nikakor ne izboljšavajo v tisti meri kakor naraščajo c/ene življenskim potrebščinam in da torej na ta način nikakor ne morejo življenjske razmere delavstva biti boljše, ampak ravno nasprotno: še slabše. Delavstvo se mora raditega ae vedno zadovoljevati s cenejšimi, zategadelj tudi s slabšimi stanovanji in drugimi potrebščinami. Ali se je torej čuditi, da se delavstvo hoče boriti, da bi z bojem izboljšalo svoj slabi pok»žaj! In ako je delavstvo končno spoznalo, da je glavna ovira njega stremljenju po izboljšanju kapitalistični gospodarski red, tedaj je samop» sebi umevno, da se bo delavstvo borilo proti načinu današnje kapitalistične produkcije. Meščanska družba jemlje delavstvu za zlo, ker se drzne boriti se proti izkoriščanju, kajti boj delavstva proti izkoriščanju rani sedanjo kapitalistično družbo na njenem najobčutljivejšem mestu: dobiČkaželjnosti. Ravno najhujši sovražniki delavstva, kapitalisti, uporabljajo najnizkotnejša sredstva. da bi zatrli gibanje delavstva proti kapitalističnemu gospodarskemu sistemu. Kapitalisti, fa-brikanti in veleposestniki gospodujejo velikemu številu, od njih odvisnih ljudi, katere uporabljajo v svojem boju proti tlelavstvu in ki jim tudi cesto pomagajo. Toda število teh zaslepljencev je vedno manjše, kajti meti vrstami delavstva vedno bolj prodira zavest enega razreda. Pa» tudi srednji stan, obrtniki in kmetje, so izkoriščani od kapitalističnega družabnega reda.. Da je temu res tako. je priznal eden najpoklieanejsih zastopnikov kapitalizma, ameri-kanski milijonar I. Fels, ko je dejal vnokem govoru: "V današnjem času, v dobi kapitalističnega gospodarskega sistem«, ne moremo obogateti drugače kakor če ljudstvo izkoriščamo. Vsakdo izmed nas milijonarjev je tako delal." Nadalje je dejal v svojem govoru, da ne vem je v nspešn st takozvanih dobrodelnih naprav \ koriVf delavstva in da jih smatra «imu za agent ure. ki dela jo za o-bubožanje ljudstva. | Tako je s tem amerikanski milijonar potrdil staro resnico, tla tiči delavska beda pregloboko v sistemu današnje kapitalistične družbe. kakor da bi se dala odpraviti z raznimi miloščinami, ki jih ponuja kapitalistična družba, delavsko vprašanje bo rešeno š*>le tedaj, kadar bo odpravljeno zasebno kapitalistično proizvajanje. Toda besede amerikanskega milijonarja obsojajo tudi razne verske teorije meščanskih nasprotnikov. Izkoriščevalci ao bili toliko prebrisani, da so izrabili verska čuvatva mas za hujskanje proti delavskemu gibanju. Delavstvu pridigujejo skromnost in potrpežljivost, tla bi na ta način zatem-nili razredna nasprotstva in bi de-lavstvo razdružili ter izrabljali delavca proti delavcu. To je tudi izvor krščansko socialnega delavskega gibanja. Vendar pa se v zadnjem času čjijejo celo iz meščanskih vrst sprilih glasovi, ki obsojajo takiy^azdruževan.ie alabljenje delavskih sil. Meseca maja 1910 je nannlreč zboroval v Ohemnitzu na Nemškem evstigelijsko-aocialni kongres in ta kongres je priča, da ao gospodje buržoazijci pričeli spoznavati neplodovtaist boja pro-ti modernemu delavskemu gibanju. Spoznali so tudi, da se razredna nasprotstva ne dado več kar tako meni nič tebi nič utajiti. Namesto pa, da bi se ta osvobojeval-ni boj delavstva podpiral, so se na kongresu iskala nova serdstva, ki naj bi ovirala moderno delavski) gibanje. Kljub temu pa se je izrekla marsikatera pogumna beseda. Profesor Gregory iz Lipske-ga je celo dejal, da krščanstvo ni v nasprotju z revolucijo. Pošteni kristjani da so vedno simpatizira-li z revolucionarji. Revolucija je božja pravica proti zatiranju lju* di. Pastor Menaing iz mesta Hal-le pa je dejal, da je škandal, ako skušajo duhovniki z ustanavljanjem krščanskih delavskih društev delavsko gibanje raztrgati. Pastor Fuehs pa je dejal, da da tisočkrat rajše svoj glas socialnodemokra-tičnetnu kandidatu kakor pa kakemu delavstvu sovražnemu kandidatu. Najsi tudi nasprotniki modernega delavskega gibanja store, karkoli hočejo, naj uporabljajo sredstvo za sredstvom, razvoja tega delavskega gibanja ne bodo izstavili, to gibanje bo premagalo vse težkoče in bo privedlo delavstvo do zmage. Stremljenja nasprotnikov pa bodo organizirane delavce podžgala k še vztrajnej-Šemu delu in bodo tudi predramila mlačne in brezbrižne delavce. Vrste proletarskih razrednih bojevnikov se bodo vedno bolj večale, dokler ne bo zmaga osvobodila vsega človeštva zatiranja in izkoriščanja. "Rudar." STROKOVNO GIBANJE IN RA ZREDNIBOJ Strokovni gospodarski boj je v prvi vrsti boj za delitev delovnega zneska. Plača delavca je lastni produkt delavca, je tisti'produkt, ki ga je vat varil delavec s tem, da je združil delavno moč z mrtvimi produkcijskimi sredstvi. Produkcijska sredstva je dal delavcu podjetnik. zato si tudi obdrži večji del delovnega zneska kot dobiček ali nad vrednost. Vsak pod jetnik stremi m tem. da bi kolikor možno povečal svoj dohiček oziroma nadvrednoat, kar hoče doseči s tem, da iz manjša delavstvu zaslužek ali pa da poveča produktivnost svojega obrata. Z manjšanjem tlelavskih plač pa pride kapitalizem s samim seboj v nasprotje. Kajti kapitalizem rabi predvsem odjemalcev, ki kirpHjejo njegove izdelke. Ako ima torej delavstvo slabo plačo, tedaj izdelki ne pojdejo tako v kupčijo, kakor bi bilo želeti. Visoke delavske plače so torej prvi pogoj mirnega in zdravega razvoja v gospodarskem življenju. V tem nasprotujočem si gibanju posežejo strokovne organizacije kot urejajoča družabna sila \ vmes. Višje plače .ki jih pribori ; delavstvu, so za gospodarski razvoj zategadelj važnega pomena, ker se na ta način poveča nakupovalna mioč konsumentov in se tako produkcija hitreje razvija. Tako so strokovne organizacije s svojimi zahtevami po brljših življenjih in delovnih razmerah delavstva takoreko*v> varnostni ventili ki zmanjšajo socialno napetost v današnji kapitalistični družbi. Delovanje strokovnih organizacij prepreči popolno obu-božanje delavskega ljudstva, kakor ga namerava neovirani kapitalistični razvoj in kakor bi ga tudi povzročil. • S tega stališča bi utegnil kdo smatrati strokovne organizaeijc za oh ran j e vatel j i ee današnjega kapitalističnega gospodarstva, medtem- ko gre socializem predvsem za tem. da vrže seda nji kapitalistični družabni red in ga nadomesti s socialističnim. Priznati moramo, da takozvani "končni cilj" socializma nikakor ni programa tičn i namen in cilj strokovnega -gibanja. Toda ker je strokovno že enkrat tu in ker se u-veljavlja, zato je čisto umestno, da amo si na jasnem, kam gre razvoj strokovnega gibanja. In tu je nedvomno jasno, da bi kapitalizem pahnil delavstvo v najhujšo bedo, ki bi proleterijat popolnoma telesno in dušno uničila, ako bi ne bilo strokovnega gibanja. Nekateri sicer mislijo, da bi tem preje zmagala misel soeializma. čim hujše bi gospodaril kapitalizem. toda zelo upravičen je dvom. ali hi mogel dušno ki telesno one- mogel proletarijat izvojevati veliki boj s kapitalizmom. Strokovno gibanje je imelo »prva celo v stranki sami mnogo na-aprotnikov, češ, čim al a Ime se bo proletairiatu godilo, tem preje se mu bo bolje. In vendar je strokovno gibanje tudi z drugega stališča neprecenljive važnosti. Vai gospodarski boji, ki se vrše pod okriljem strokovnih organizacij, imajo najizrazitejši značaj razred nega boja, tu se vedno poudarjajo koristi izkoriščanih proti koristim izkoriščevalcev. Na ta način se zbuja med delavstvom živa raz redna zavest. In ta razredna zavest se bo v bodočnosti Se bolj o krepila, kajti kakor kažejo vsa znamenja, bodo imele v najkraj šem času strokovne delavske organizacije jako ostre, razredne boje s podjetniškimi organizacijami. Tako vrše v tem ozfru strokovne organizacije jako važno, nenado mestno nalogo. Vsak uspeh pa, ki ga pribore delavci v gtmpodarskem boju pomočjo strokovnih organizacij, shiži tudi revolucionarnemu načelu. Ako ai delavstvo pribori večje plače in krajši delovni Čas. tedaj pride s tem v položaj, da se približa splošnemu stanju današnje kulture. Ako se delavstvu izboljšajo splošne življenske razmere. tedaj se polagonut otrese tesnobe in siromašnosti razmer, ki je živel v njih delavec dobi nekako prožnost duha, misli se mu razmaknejo in naravnost začuti potrebo po večji izobrazbi. Tako vrše v tem oziru strokovne organizacije važno kulturno tlelo za povzdigo in napredek vsega človeštva. Vsak majhen uspeh strokovnega gibanja rodi več ali manj revolucionarne moči. k t podžiga k novemu delu in daje zaupanje do novih uspehov. Samo tisti razred, ki stopnjema napreduje in ki se mu odpirajo na tak način studenci omike in znanja, samo tak razred bo lahko udejstvil ideale socializma. Vsako izboljšanje, ki ga doseže delavstvo, zbudi v njem novih sil, ki ga vodijo do novih uspehov v težkem gospodarskem boju s kapitalizmom. Strokovni boj bo torej razredni boj v najboljšem smislu, razredni boj. ki vodi proletariat do njegovih ciljev. Kapitalistični družabni red se ne d& premagati v e-nem samem boju. Treba je bojevati celo vrsto bojev, treba je računati tudi s porazi. Kajti kapitalizem je mogočen sovražnik in proletariat čakajo še težki boji. Toda v teh bo moč proletariata vedno večja, nego prepričanje in spoznanje vedno globlje, in ta način bo tudi premagan kapitalistični družabni red. Dopisi. Enajst glav svetega Martina. Vsa francoska se smeje nekemu bruseljskemu trgovcu s starinajni. ki je kupil od sudeljske cerkve "glavo svetega Martina", zlatarsko delo iz 11. veka. za 41.000 frankov. Trgovec je nameraval prodati glavo svetega Martina nekemu angleškemu nabiralcu starin za dobrih 200.000 frankov: ko pa jo je predložil. Angležu, se je ta zasmejal in dejal, tla je stvar le posnetek in da se "originalna" glava svetega Martina nahaja v Londonu. Začeli so brskati v Londonu. Parizu in Bruselju, pa.je prišlo na dan, da sveti Martin ni imel ene same — zlate — glave; dalje ko so iskali, več glav svetega Martina je bilo. Že leta 1007 je dal državni tajnik Dujardin-Baunjetz sudeljsko glavo zapreti v železno skrinjo. Glasoviti poznavalec starin Romeuf poroča, da mu je 1. 1907 ponujal neki trgovec glavo svetega Matina — št. 1. Nekaj dni pozneje mu je hotel prodati neki pariščki starinar glavo svetega Martina — št. 2: potem je prišel šo drug pariški starinar z glavo svetega Martina — št. 3. Nekaj pozneje je izvedel, da se izvirna glava svetega Martina nahaja v Monakovem, ogledal si jo je in je spoznaj, da je le potva-ra — št. 4. Mmalu potem je do-šla iz Londona vest. da se glava svetega Martina nahaja tam — št. 5. Bruseljski starinar ima po-tvaro — št. 6. Tri potvorjene glave hranijo v Italiji — ščt. 7., 8. in 9. Samo po sebi se ume, da tudi znana Pierptvnt-Morganova zbirka ne sme pogrešati glave svetega Martina — št. 10. Kakor je is navedenega razvidno, je sveti Martin hujši od vaake — hidre. tako hitro mu rastejo glave. Oleveland, 0., 13. junija. Cenjeni sodrug urednik ! V Clevelandu se bližajo občinske volitve in vse politične stranke ae akrbno pripravljajo na volilni boj in postavljajo svt je kandidate. To sicer ni nič posebnega, ker take volitve se vršijo povsod, vsakih par let. Kar vam mislim poročati, je to, da se je za te volitve začelo veliko zanimanje med Clev. Slovenci. Vsa druga vprašanja a< stopila v oaadje in na dnevnem redu je le; "Slovenci v 23 wardu moramo dobiti Slovenca v mestni eouncil. Sklical se je shod. na katerem se je ustanovil nekak politični klub. Imenuje se menda Slovenski neodvisni politični klub. Ta "neod-sisiii" se glasi sicer malo sumljivo, vendar pa mislim, da je pripravno za ta klub, ker so politi-karji. ki tvorijo ta klub različnih političnih naziranj. Takti dobimo demokrate, republikance, socialiste, da celo take, kteri ne znajo kaj so, ali pa bi radi bili vse. Ker so "neodvisni", se tudi lahko spojijo s stranko, ktero ima večje u-panje na zmago. Pa recite, dà ni- : so "smart." Ko je bil klub gotova stvar, pride na vrsto kandidat. Gotovo se Vi. sodr. urednik niste nič matije začudili nego jaz. ko ste čitali v zadnji številki "Clev. Amerike" da je to kandidaturo prevzel sodr. Fr. Kf ríe. Vendar kakor sem zvedel od zamealjive strani, sodr. Fr. Korče ni kandidat tega republo-demokratskega soc. kluba. On je namreč član socialistične stranke in kot tak ne mara in noče storiti tega koraka. Toda kandidat, je mala skrb, za te politikarje; saj imamo po zatrdilu "Clev. Amerike" nekega druzega Človeka velikih zmožnosti. Kako se bode ta komedija nadalje razvijala Vam sporočim ob priliki. Zadnjo nedeljo so priredili Cle-velandski socialisti v zvezi s "Cleveland Federation of Labor" protestni shod, da tako protestirajo radi nepostavnega ugrabljenja Mc Namara bratov. Nastopili so različni govorniki, kteri so vsi povdarjali, da je hitra pomoč potrebna, ako hočemo rešiti naše sóbrate, kteri niso zakrivili druzega. kakor da so bili na čelu neke delavske organizacije in tako bili trn v peti kapitalistom. Shod sicer ni bil ravno velikanski zaradi nestalnega vremena, vendar je bil primerno dobro obiskan. Naš slov. soc. klub jako dobro napreduje. Ako bodejo člani pristopali v takem številu kot doslej, bodemo v jednem letu dosegli število 200, kar gotovo ni mnogo za tako naselbino k« t je Cleveland. Marxist. Oregon City, Ore. 20. jun. Cenjeni sodrug urednik! Prosim natisnite te vrstice v našem delavskem listu ".Proletar-cu". Že se je bralo nekaj dopisov iz tukajšne naselbine, kako da gre z delom, ali vendar prav obširno še ne dosti. Marca meseca so zvišali nekoliki plačo, in tukajšno rumeno časopisje je takoj pisalo, da bo stalo kompftnijo $70.000 letno. in neki ttikajšni rojak, kterega ime za sedaj zainolčim, se je takoj ogfasil v Glas Naroda, kako da so se delavske razmere zbolj-šale in koliko da so plače narasle. Sedaj se pa nič ne oglasi, ko se mora bolj delati, ker so rjelavee stran vzeli, tla kompanija s tem ne bo imela nič zguhe, pač pa dobiček. Zatoraj delavci, nikar ne mislite, ako kompanija nekoliko poviša, da bo pri tem imela zgu-bo; ne. ona bo s tem le dobiček napravila, ker boš moral ti delavec bolj trdo delati, akoravno že sedaj preveč delaš. Zatorej vam kličem: delavci in trpini! Dol s kapitalizmom, združite in organizirajte se v socialističnih klubih, ker le v slogi je moč,, da vržemo kapitalizem ob tia in mu vzamemo bič, s katerim nas sedaj tako neusmiljeno biča, ne pa govoriti: ja. kaj bom sam naredil, sam ne morem nič napraviti, oni, (kapita-1 listi namreč)'imajo preveč denar-ja. da bi ae jim fcoperstavljali. .Ali to ni res: naj le imajo denar, va-j ših glasov nimajo, če jrh jim ne daste vi! Poglejte na pr. kako so delali kapitalisti z delavskimi voditelji Mover. Haywood in Petti- ponedolžnem daj delaj.» /. bratoi , '' * Ali je to pravica? Ntffl v>e delavstvo zdrui«J3^_ vzdignilo iaJ^^^H lo, pa bi bila brata Mc Ntma^' koj na prostem. Zatorej skupaj in protestirajte protiS luinparijam, kakor jih jajo kapitalisti! Naroči lavski časopis in ,lt no od konca do kraja, potenj des sprevidel,/ kdo ima prav. Sedaj zadnje čase vedno v "Ani. Slov." kako ae dva kranj. ska farja zaletavata v sociijJ Jaz ne vem. kaj so ji-nia tako & poti. Mogoče . ,,,, slabo iti, in ne pride več tajSf dolarčkov v njih malho, kot k . prišlo poprej, in za to so te jiim začele sliaie cediti še po eentih kar jih delavstvo razda za delav-sko časopisje. Vidva pravita, kako mastno plačo imajo uradniki pri " Proletaren". zakaj pa uAm . Slov." po dvakrat na dan ne i t-haja? Ali vsaj enkrat, ko je naj. starejši slovenski list v Ameriki, ako je toliko profita, kot vidva trdita. Le poéasi, pridigarja; le nikar tako nespametna ne hodita, da bi vama verjeli, kar vidva upi-jeta. Jaz vem, da je vama hmlo. tla socializem tako napre kala. ko jih bosta preveč zvedela. H koneu mojega dopiaa po--zdravljani vse sod ruge in aodriv ginje širom Amerike in v stari do» movini, tebi list " Proletarec", vr-li zagovornik delavskega stanu, pa želim obilo novih naročnikov in predplačnikov. da bi kmalu začel dvakrat na teden izhajati. J. Kurnik. socialist. Frontenac, Kans. 21. ji Cenjeni sodrug urednik! Upam, da mi otlstopite nekoliko prostora v listu " Proletarca" Namenil sein ae nekoliko ti iz naše naselbine. Kar se tiče dela. ne bom hvalil, kar tudi nobeden tukajšnih prebivalcev ne odobrava. Smo pač privezani na verigo. Pri sebi nosimo pa nezavednost, zatorej bolj počasno živimo. Ali upanje imam, ker se ves svet suče, se bodemo sčasoma tudi mi. delavci enkrat zasukali. Pri nas gre vedno na boljše. Pretečeni teden smo imeli misijon in to v avstrijski dvorani. Od 12 do 16. t. m. so prišli vsaki večer delavski govorniki podučevat ljudstvo. Med njimi je bila tudi ena dama, ktera je im* stno govorila v prid delavcem in razoMožila današnji krivični sistem. Dv rana jc bila skoraj vsaki večer polya, ako ravno je dokaj prostorna. In to se mora šteti v dobro delo našemu organizatorja John Kerncu. ko se je toliko ps-trudil za probujo delavstva tukaj. Ali to naj še omenim, da se ne ho kteri čitateljev mislil: glej, tam v tistem kraju so vsi dobro organizirani. O no. ni še tako. Želimo pa vedno več srtrudnikov v naše vrste, ker jim tudi ne štejemo v zlo. ako nam nasprotujejo, ker se do sedaj niso še boljše podučili, tudi ne vedo kaj je dobro za delavca. Svetovati j'm je, citati dobre delavske liste in udeleževati se shodov, ker se razpravlja v prid tlelavstva. potem bode tudi izginil strah., kaj bodo gospod rekli. Nadalje naznanjam vsem sodrugom v državi Kansas, tla kar smo nameravali prirediti dne 4. julija, je za sedaj nemogoče, ker tisti vodopivci so premočni za ječme-novec, pa si rajši privoščijo tudi žganje. Bravo, le po njem, dokler je čas. II konc upozdravljam vie zavedne tlelavce širom zemlje, "Pr<* letarcu" pa želim mnogo napredka in novih bojevnikov! S socialističnim pozdravom. Fr. K. t Vrbanič je oproščen. Ni pa o-proščen grde sramote nekdo drugi, kteri se je vedno štulil za prijatelja delavskega gibanja in nasprotnika trustov. Zagovornik so cializma, pa opravlja službo biri-čat Škandal! Jugoslovanska soc ijal i stična Zveza --v Ameriki. —-- t 10 li. It 13. 14 16 17. 18. 1». 20. 21. 22. 23. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. -37. 38. 36. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. EKSSKUTIVA: ' Eavertnik »t., Tomo Betoni«, B B. Savič, Frank Udortch, Katarina Strahota 8pa»oJe Markovič, Josip Kolar, Stefan Per in Frank Petrič, tajnik. 1830 So. Centre Ave., Chicago. 3 Chicago. 111. — Jugosl. »oc. klub, tajnik Frank Po«llij>m, 004 N. Curti» St.. organizator M. Kulovec. Glemo«, O — Jutfoal. »o«\ skupina, tajnik John Kravania, Box 101. Allegheny, Pa. — Jugosl. »oc. udruienje, tainik Oj. MokroviČ, 914 Middle 8t. La Salle. 111. — Jugosl. «oc. »kupina, tajnik Valent. Poti»ek, 1237 — 1st St. Conemaugh. Pa. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik Stefan Zabrič, Box 508. , Chicago. 111. — Jugosl. »oc. udruienje, tajnik Andr. Trstenjak, 1830 So. Center Ave. Milwaukee, Wit. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nick. Hinich, 404 Park 8t. Forest City, Pa. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik Frank Verbajs, Box 140. Kenosha, Wis—Jugosl. »oc. udruienje, tajnik Fr. terovec, 818 Jenne St. E. Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruienie, tajnik John Gračanin, Box 388. Sjgan, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Glaiar, Box T7, Morgan, Pa. St. Loui», Mo. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos Filipovich, 1419 Salisbury Street. Clairton, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Ivan Celan, box 155. Blair Sta. Chicago, 111. — Jugosl. zeusko soc. udruienje, tajuica Tereza Petrak, 631 So. Centr«» Ave. Younjptown, O. — Jugosl, soc. udruienje, tajnik Luka Gaspari*, Box 1373; organizator J. Filipan. So. Sharon, Pa. —Jugosl. soc. udruienje, tajnik Ivan Mak, 1016 Hamilton av Chicago, 111. — Jugosl. »oc. udruienje, tajnik B. B. Savi«, 2318 Clybourn av. Kansas City,-Kan». — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mirko Malec, 422 Sandusky Are. ' Chisholm, Minn.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joe Drobni*, box 679, Seattle, Wash. — Jugosl. »oc. udruienje, tajnik Andrej Besednik, Box 435, 8eattle—Georgetown. Indianapolis, lnd. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Filip Godina, 909 W. Pearl St. Steel, O. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik K. Gradišnik, Box. 224. Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Vine. Jurman, li28 E. 63rd St., Jos. Jauch, organizator. Roslyn, Wash.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nick. Pozarich, box 451. Hackett, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Tonv Mrak, Box 31. Breezy Hill, Kans. — Jugosl. soc. »kupina, tajnik John Lek&e, Box 94. West Mineral, Kaus. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Pongrac Jurshe, P. O. B. 357. West Newton, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Bartl Vertačnik, K. F. D. 3, Box 98. New York, N. Y. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Luka Mustapič, 585— 11th Ave. Frontenac, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Krajzelj, Box 108. West Alli», Wis. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Celich, 541 — 601 h Ave Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Fr. Nqvak, 257 — 1st Ave. East Palestine, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Poienel, Box 139. Oglesby, IU. — Jugosi. soc. skupina, tajnik John Bergant, Box 173. Oregon City, Oregon. — Jugosl. soc. »kupina, tajnik John Kurnik, Box 155. Clinton. Ind. — Jugosl. soc. »kupina, tajnik Leop. Prasnikar, Box 67. Joliet, 111. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Andlovictf, 205 Indiana St. Adamsburg, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Josip Mostar, Box 120, organizator A. Steh. ¡Superior, Wvo. — ¿,'0*1. soc. skupina, tajnik Luka* otem se solidni in oženjem Ijndje praznično oblečejo in gredo k maši: spotoma se hudujejo nad mladino zastran njene mržnje do cerkve. Iz cerkve se vračajo domov, jedo paštete in lezejo zopet spat — do večera. Utrujenost.' tekom let nakopi-jim je ugrabila tek: da ga vzpodbude, mnogo pijo, dražeč onemogli želodec z ostrim žganjem. £ • Zvečer leno pohajkujejo po ulicah, in kdor ima galoše. jih na- takne. četudi je suho, in kdor ima dežnik, ga nosi seboj, če tudi sije solnce z neba. Če srečajo drug drugega, govo-fe o tovarni, o strojih, kolnejo mojstre, — govore le o tem, kar je z vsakdanjim delom v zvezi. Posamezne iskre neokretnih, slabotnih misli se komaj posvetijo v tej dolgočasni enoličnosti. Prišed-ši domov, se prepirajo z ženami in pogosto jih pretepajo, ne da bi se jim smilila pest. Mladina poseda po krčmah, ali pa vasuje drug pri-drugem, igra na harmoniko, prepeva umazane pesmi, pleše, kvanta in pije. Utrujeni od vsakdanjega dela se ljudje hitro upijanijo, in v prsih vseh se zbuja nerazumljiva, bolestna razdražen ost. ki išče duška. Iščoč za vsako ceno prilike, da stresejo to nemirno čustvo, se ljudje kar iz norčije in prešernosti udarijo z zverinsko srditostjo. Tako se začenjajo krvavi tepeži Tasi končajo s težkimi poškodbami, semtertja — s pobojem. • V odnošajih ljudi prevladuje čustvo prežeče zlobe, zastarano in neozdravljivo k< t utrujenost mišičevja. Ljudje se rode s to dušno boleznijo, podedujejo jo po očetu, in kakor črna senca jih spremlja do groba, porajajoč tekom življenja eelo vrsto dejanj, gnusnih vsled svoje nesmiselne krutosti. O praznikih se opoteka mladina pozno po noči domov, v razce-frani, od blata in prahu zadelani < bleki, z razbitimi obrazi, škodoželjno uživajoča udarca, prizade-jane tovarišem, v jezi ali v solzah nad prejetimi žalitvami, pijana in tožna. nesrečna in zoprna, Časih jih pripeljejo matere domov ali pa očetje. Pobero jih kjerkoli na cesti ali v kremi do nezavesti pijane, obdelujejo jih s psovkami in s pesti in jih potem bolj ali manj skrbno polože v postelj, da jih zjutraj za rana, ko pretreso rezki glas piščali jutranji zrak. zbude na delo. Močno zmerjajo in tepo otroke, vendar se zdi pijančevanje m pretepanje starcem popolnoma v redu — ko so očetje bili mladi, so tudi pijančevali in se pretepali, in matere in očetje so jih tudi tepli. Življenje si je ostalo zmerom enako — medlo je potekalo kakor v kalnem potoku leto za letom. zvezano in spleteno * krepkimi in utrjenimi navadami, da je človek isto mislil in delal dan za dnem. Tn nihče ni imel časa in ne volje, da bi poskušal izpreme-niti to življenje. Semterja prihajajo vnanji ljudje v predmestje. Izpočetka obračajo nase pozornoat s tem, da jih nihče ne pozna, potem vzbujajo lehno zanimanje s svojim pripovedovanjem o krajih, kjer so de* lali — sčasoma pa ni nič več novega na njih, ljudje se jih privadijo in nihče se zanje ne zmeni. Iz njih pripovedovanja je jasno, da je delavsko življenje povsod euako. In če je tako — kaj bi se človek razgovarjalT Časih pa nekateri izmed njih pripovedujejo tuje reči, nezaslišane v predmestju. Ne prerekuje se ž njimi, le nezaupno poslušajo Čudne besede. Te besede vzbujajo v enih slepo jezo, v drugih nemirno upornost, tretje vznemirja lahna aenca upanje na nekaj nejasnega, pa krepkejše pijo, da uduše nepotrebni nemir. Opazi vši na tujcu kaj neobičajnega mu prebivalci dolgo ne pozabijo in na človeka, sebi nepodob-nega, gledajo z neminljivo bojaznijo. Strah jih je, da vrže človek v njih mirno, četudi težko življenje nekaj takega, kar bi zmotilo otožno enakomerni tok. Ljudje so vajeni, da jih življenje davi vedno z enako silo,* in brez upanja, da se izpremeni kdaj na boljše, vidijo v vsaki izpreinembi še težje breme. Ljudem, ki govore o novem, ( prebivalci molče obračajo hrbet. Ti ljudje odhajajo kdovekam, ali pa ostanejo v tovarni in žive odločeno sami zase, če se niso mogli zliti z enolično maso predmestnih ljudi v celoto . . . Petdeset let takega življenja, iu človek umre. * \ n. Tako je žive4 tudi ključar .Mihi Vlasov, temačen človek, drobnih o^i, ki so nezaupljivo gledale izpod gostih obrvi, z nelepim nasmehom. Najboljši ključar je bil v tovarni in najjunačnejši v vsem kraju. Z vodstvom tovarne je bil zmerom navzkriž, zato je malo zaslužil; vsak praznik je koga na-ktastil, nihče ga ni maral, vse se ga je balo. Lotili so se ga naenkrat, ampak vselej brezuspešno. Kadar je Vlasov videl, da gredo ljudje nadenj, je pograbil z roko za kamen, za desko ali za kos železa, široko je razkoračil noge in molče čakal sovražnikov. Lica njegova, porasla od oči do vratu s črno brado, in kosmate roke so vzbujale strah. Zlasti pa so se bali njegovih oči — drobne in srepe so prevrtale človeka kakor jeklena svedrca, in vsak. kdor se je srečal z njegovim pogledom, je začutil pred sabo divjo, nebrzdano silo, strahu nedostopno, pripravljeno, da bije brez usmiljenja. — Poberite se. nesnage! — je dejal zamolklo. Skozi goste kocine na cbrazu so se blišč a H strašni veliki, rumeni zobje. Ljudje so se razšli poluglasno zabavljaje. — Nesnage! — je še zaklical za njimi in v ostrem nasmehu so se mu lesketale oči kot šila. Nato je izzivajoče vzravnal glavo, stopil za njimi in jih od časa do časa izzival. — No. kdo pa je življenja sit T Nihče ga ni bil sit. Mal< je govoril, in "nesnaga" — ta beseda mu je bila močno všeč. Z njo je pital tovarniško vodstvo in policijo, in tudi svojo ženo je tako klical. — Nesnaga, ne vidiš, da so hlače raztrgane! Ko je njegovemu sinu Pavlu bilo štirinajst let. ga je Vlasov hotel še enkrat zlasati. Pavel pa je pograbil kladivo in se odrezal: — Ne dotikaj se me . . . — Kaaaj? — ga "vpraša oče in se približa visoki in vitki postavi kakor senca brezi. — Dovolj mi je! — mu odvrne Pavel. — Ne dam se več . . . Na stežaj je odprl oči in zama-liliu s kladivom. Oče ga j* gledal, položil kosmate roke na hrbet in smehljaje iz-pregovoril: — Dobro . . . Potem je globoko vzdihnil in dostavil: — Eh ti, nesnaga . . . Kmalu nato je'dejal svoji ženi: — Nikar mi ne reci več za denar . . . Paška te bo redil . . . — In ti boš vse zapilT — ga je smelo vprašala žena. S pestjo je udaril po mizi in izjavil : — Kaj ti mar . . . nesnaga! Ljubico si poiščem ... Ljubiee si ni poiskal, ampak sina odsihmal skoro dve leti, do tvoje smrti ni pogledal in nikoli več ni govoril ž njim. Psa je imel, prav tako velikega in kosmatega kakor je bil sam. Vsak dan ga je spremljal in vsak večer ga j« čakal pred vhodom. O praznikih je Vlasov obiskaval gostilne. Molče je hodil in vesel» je bil, če je nabodel k' ga na svoje oči. In pes je ves dan tekal za njim z mahajočim kosmatim repom. Ko se je pijan vrnil domov, je sedel k večerji in krmil psa iz svoje sklede. Nikoli ga ni tepel, nikdar ga ni kregal in tudi božal ga ni nikoli. Po večerji je zmetal posoda z mize na tla, če je Žena ni pravočasno odnesla, predse je l>ostavil steklenico žganja. S hrbtom se je naslonil na steno in zapel z zamolklim, v srce segajoči m glasom; usta je široko odpiral, oči je pa imel sklenjene. To-žni, nelepi glasovi so se zapletali v. bradi in škropili krušne drob-tiue iz nje, ključar pa si je s tolstimi prsti pogladil brado in uravnal brke in — pel. Besedilo pesmi je bilo nerazumljivo in zategnjene ; melodija pa je spominjala na zimsko tulenje volkov. Pel je. dokler je bilo kaj žganja v steklenici, potem se je zvalil na klop ali pa je naslonil glavo na mizo in dremal, dokler ga ni tovarniška piščalka zbudila. Pes je ležal poleg njega. ) Umrl je za grižo in težko je u-miral.^Ves črn se je pet dni zvijal na postelji; oči je imel trdo sklenjene in z zobmi je škripal. Časih je dejal svoji ženi: — Daj mišniee . . . zastrupi.. Ona je poklicala zdravnika, ki mu je odredil vroče obkladke; dostavil pa je, da je operacija neobhodna in da ga j»1 še danes treba prepeljati v bolnišnico. —„Vrag ga vzemi . . . umrjem jaz lahko sam . . . nesnaga! — je dejal Miha. Ko je doktor odšel, mu je žens vsa v solzah prigovarjala, da s^ da operirati: on pa je stisnil pest in ji zagrozil: — Ne predrzni se ... Če o-zdravim boš trpela! Umrl je zjutraj, ko je piščalka klicala na delo. Na odru je ležal z odprtimi irstmi. obrvi pa so bile srdito namršČene. Pokopali so ga žena. sin, pes. tat in pijanec Danilo Vjesovščikov, ki so ga vrgli iz tovarne in nekaj beračev iz predmestja. Žena je plakala tiho in malo. Pavel ni jokal. Predmestni stanovalci, ki so srečali izpre-vod, so obstajali, se prekrižali in se pogovarjali: — No. Pelageja je lahko vesela. da je umrl . . . Drugi so popravljali: — Kaj umrl, stegnil se je! Ko so zagrebli krsto, so ljudje odšli, pes pa je ostal, sedel je na svežo zemljo in dolgo vohal okrog groba. Cez nekaj dni ga je nekdo ubil ... ' Dalje sledi.) DETELJICA ALI TRIJE KRANJSKI FARJI. Slike iz narodnega življenja. VI. Parne piščalke tulijo v plavžih in jeklarnah trusta za železo in jeklo. Glasovi buči jo preko "Mi-šiganskoga jezera" in naznanjajo parnikom, ki prevažajo potnike. železno rudo, premog in drugo blago, da se delavci menjajo za ponočno delo v peklih baronov za jeklo in železo. Sključeni delavci se vsipajo skozi široka vrata, noseč v roki kositraste škatljice. v katerih hranijo svojo borno kosilo. Cesta je šir« ka. povsod posuta s sajami. ki prihajajo iz ogromnih železnih dimnikov, pa s premogo-vim prahom, ki ga raznaša veter z velikanskih zalog premoga, ki so lastnina trusta. Premogov prah in saje ležijo ponekod debelo, da je poznati stopinje delavcev, ki gredo domov ali pa v bližnje gostilne. Od železniške postaje prihaja Tonček. Obraz mu je čmeren, iz o&i odseva bojazen in neodločnost. Čelo je nagubano, v srcu pa kljuje črv slabe vesti, ki se izraža na od strasti razoranem lica. Prejšni dan je dobil Tonček pismo od svojega kolega Kranjskega Janeza, v katerem ga vabi na sestanek v znano gostilno, kjer ga bo pričakoval v družbi Razširite ivoje znanje! Poučite »o o socializma! Razvedrite ti duha I — "Proletarec" ima v zvoji književni zalogi sledeče knjige in brošure. Pošljite naročilo še danet: LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI: Upton Sinclair (poslov. Jo». Zavertnik in Iv. Kaker); "Diungel". Povest iz chicaških klavnic.........................................$1.00 Etbin Kristan: "Francka ln drugo"...........'........................25 Pavel Mihalek: "Iz nliin iivljenja"...........................!!..,. ^50 "Tajnosti Španske inkvizicije". (Do»edaj izšli »amo Štirje snopiči). — 8nopič po ....................................................; / , 5 BRO&URE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO. Etbin Kristan: "Nevarni socializem".................................15 "Strahovi." (Priporočljivo)..................................... .15 "Komunistični manifest"............................................20 "Zakaj smo socialisti".............................................. '10 "Kdo uničuje proizvajanje v malem"................................. .15 "Socializem"......................................................... .10 "Kapitalistični razred" ............................................. '15 "Socijalna demokracija in kmetsko ljudstvo"..........................5 "Vojna in socialna demokracija"......................................15 "Občinski socializem" ...............................................35 •4 Moderni socializem " ..............................................10 "Naša bogatatva" ..................................................5 Po C. Clinne-ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"..................10 KNJIGE IN BRO&URE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO: Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): "Katoliiko svetovno naziranje in svobodna znanost"...............35 "Krst sv. Vladimir ja." (V verzih. Priporočljivo.) .....................25 "V dobi klerikalizma". (Priporočljivo.)...............................20 DRUGE KNJIGE IN BROŠURE: •4 O konsumnih društvih ".............................................10 "Narodno vprašanje in Slovenci"......................................15 "Primoi Trubar in slovensko ljudstvo"...............................5 "Razprave VIL rednega zbora jugoslovanske socialno-demokratične stranke v Avstriji"..............................................30 "Dr. Janez Bleiweis in njegova doba"................ ................50 "Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma." ..............................................i........10 "Štiri črtice". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj iz iivljenja fajmoštra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec »veta in sedei za "nebeško kralje vstvo''..............................................12 "Kako Je lep vojaški stan." (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.).. .12 " v. Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. Nožkovega Janezka. Pismo je hladno, iz njega ne seva tista, ko-legialna prijaznost, ki jo je umel Kranjski Janez tako fino zapisati na papir. To vpliva na Tončka, da je pobit, ko se bliža gostilni. V zadnji sobi sedita Janez in Nožkav Janezek. Pred njima stoji le buteljka rislinga, običajnega konjaka ni. Oba sta nekam resna, njiju oči so odločne. Nožkov Janezek podpira glavo z desnico, gleda pa v strop, po katerem kri-žari muha. kot torpedolovka po morski gladini. Kranjski Janez drži za polno čašo vina. jo suka, vrti in ogleduje, da jo kasneje porine od sebe, kot bi bil strup v nji. Janez ne pije danes. Vino je poklical, da ne sedi za prazno mizo. Možgani mu kljujejo, vstvarjajo mi» sli. načrte, da jih zopet podirajo. V tej tihoti, ki je bila obema všeč se od vrat sem začuje znani pozdrav: "Salve!' Molčeča in tiha pivca se zganeta in pogledata proti vratam, odkoder prihaja Tonček, s počasnimi koraki in boječe . . . "Salve amice!" odgovorita oba h krati . . . Ali glas je tako hladen, brezizrazen, da se v Tončku (glasi svareč glas . . . "Bodi previden, nič dobrega te ne čaka . . ." "No. le stopi bliže", se oglasi Janezek. "Z^kaj se prestopaš tako žalostno in kislo, kot da te pričakuje krvnik, da ti zadrgne tvoj malopridni vrat ... Le bliže, bliže, amice . . . sedi no." * "Saj se ne bojim." prihaja iz Tončkivih ust. "Vest mi je čista .. . "Kot lahov koš, ki je sedem let nosil kotrabant." ga prekine Kranjski Janez in mu porine stol. "Le sedi", ga vabi Janezek . . "nedolžni angelj moj" in natoči mu kozarce vina. "Kaj pa delata take obraze, kot bi jedla kuščarje", spregovori Tonček s prisiljenim pogumom, sprazne kozarec do dna in ga po navadi bahatih pijancev povezne na mizo. "Da, da kuščarje sva jedla", "ki si jih ti smrkovee zabelil," odgovori Janez, ko se Tonček vsede. "Ali si ti blede Janez t" vpraša Tonček dozdevno porogljivo, ko mu srce pripoveduje, d* ga ne čaka nič dobrega. "Nama se prav nič ne blede", zakriči Janezek in vdari s tako silo ob mizo, da za palet» visoko odskočijo kozarci in v sobo pa po- gleda gostilničar, ker meni, da ga kličejo . . . "Kaj si pa delal pri škofu potuhneni poba T" "Nič ... jaz nisem bil pri škofu", spregovori Tonček. "Lažeš", zahrešči Janez. "Le povedita zakaj gre, pa ne razburjaj U se", poseže Tonček proseče vmes. "Ti si naju ovadil pri škofu, tožil si naju . . . zeleni smrkovee," prihaja določno iz Janez-kovih ust. "Jaz tožil T Ali se vama sanjat spregovori Tonček ponižno, po njegovem obrazu se pa razlije potuhnena ponižnost in udanost I. . . "Če je va s kdo tožil, so vaju tožili socialisti in svobodomi-sleci . . "Ne boš," mu seže Janez v besedo. "Ce bi socialisti zvršili 0-vadbe, bi ovadili najprvo tebe, ki si največje zlo, da, največja kuga med nami." .j. "Pustita me vendar izgovoriti", začne Tonček. Povedati sem vama hotel, da so tožili mene pri škofu, in da sem dobil tudi velik nos." "Molči, lump vseh lumpov . .. naju ne boš," se zadere Janez. "Dvorni kaplan mi je povedal vse. "Jaz nisem, pa nisem," taji trmoglavo Tonček. "Ti nisi T . . . ti? So eno zini, pa te vsekam, da boš mački botra rekel," reče Janezek, vstane in dvigne svojo pe^t, da bi jo Tončku položil na izdajalska in lainjiva usta. "Nikar Janezek," tolaži Janez in prime Janezka za roko. "Ne delaj tukaj škandala. V gostilni smo. Kaj bodo rekli ljudjef Potrpeti moramo drug z drugim . . Tonček plane kviško, kot bi ga sunila tajno jeklena zmet in beži v kot, kjer gleda potuhneno iz pod čela in pričakuje nadaljnih dogodkov. Janezek se zopet vsede in govori nekaj o smrkavih in ušivih paglavcih, ki zaslužijo, da se jih z vrbovo šibo našvrka po zadnjem delu telesa. Le Janez je miren in hladnokrven: na obrazu mu kraljuje zadovoljnost, duša njegova se pa veseli Tončkove bojazni in strahopetnosti. "Tonček." spregovori Janez poredno. "Res si zaslužil, da te za zvršeno podlost preuhava. Za enkrat ti je odpuščeno. Ako pa še enkrat kaj takega zvršiš, pa ne čakaj, da prideš nama v roke. Poberi šila in kopita, pa hajd če« I veliko lužo nazaj, tje, odkoder ti pribežal v Ameriko." 4 PROLETA KEC Is Tončkovih ust te je izvil glo bok vzdib . . . vzdih veseljs, dm je sfera tsko ugodno končala za njegs ... in bliža se zopet mizi, da bi ae vaedel. 14Vzemi klobuk in poberi ae!" zaukaže Janezek in pokaže s prstom proti vrstam, ko opazi, da hoče Tonček zopet priseati k mizi. 44 Za take potuhnenee kot ai ti, ni prostora v najui družbi." Le nerad odhaja Tunček. Pa kaj hoče. Janezkova krepka pest mu še vedno akače pred očmi, mu žuga in preti. Janezka tudi pozna On ve, da ne pozna ftpaaa . . . gorje tistemu, ki ga vjezi in na katerega pade njegova pest. Ja nez se smeji, ko stopa Tonček preko praga, in kaže s prstom za njih: 44 No, ta le fantiček, ne bo delal več škode. Zdaj Janezek ga bova pa pognala do jutra," in izpraznil je čašo do dna. kot da je to znamenje za začetek neakon Čnega kroka --- POZOR SODRUOI AGITATORJI! Jugoslovanska delavska tiskov na družba, ki izdaja "Proletar-ca", je izdala posebne naročilne karte (subscription cards) za naročanje lista. Pet takih kart ae proda za $6.00. Vaaka karta velja za celoletno naročnino na list "Proletac«o". Opozarjamo sodru-ge lokanlne zastopnike in agitatorje za naš list, da si vsak naroči po šest kart. Karte morajo biti pri npravi lista plačane v naprej, t. j. s naročbo je treba obenem po. slati tudi denar.. Zastopniki jih potem razprodajo med rojaki, ki še nimajo našega Ijsta. Vse navodilo je tiskano na U. S. postkarti, kjer je že priprav, ljeno za izpisek naročnikovega naslova tako, da je treba potem kar. to samo vreči v poštni nabiralnik. Popnst pri naročbi kart • naročnic, ki znaša, če ae jih vzame pet $150, je namenjen agitatorjem za eventualne stroške. Zapomnite ai: vaaka karta velja » celoletno naročnino na "Prole-tarca"! • So drugi! Pričakujemo, da ae odzovete v polnem številu, Vsak zaveden sodrug, kteremu je " Proletar ec" pri srcu, bo naročil pet kArt. To je najlažji in najenostav-nejši način, pridobiti nove naročnike. Mi smo pripravljeni izdajati list na osmih straneh kakor hitro imamo 2000 dobrih naročnikov Od vas je torej odvisno, da se to čimprej zgodi. Vzemite zalogo kart danes in jih imejte vedno pri sebi, kadar greste iz hiše. Karte so gotov denar za Vas in za " Proletaroa", in sicer vedno. Upravništvo. Sodrugi! Koder hodite, kjer se mudite in kamor se obrnete — ne pozsbite na "Moža z batom", IZLET V LJUBLJANO, Kakor ae je v zadnmi tednu sporočilo, priredi 4'Austro-Americana" s parnikom 4 4 Martha Wa sliiugton" dne 29. julija izlet v staro domovino. Vozni listek stane iz New Yor ka v Ljubljano in nazaj v New York samo $77.78 in pa le $73.78 za one, kateri so amerikanaki državljani. Izletniki, kateri se bodejo udeležili tega izleta bodejo imeli sle deče ugodnosti: 1.) Vozili se bodejo v kabinah tretjega razreda in ne v med k rov ju. 2.) Dobivali bodejo posebno hrano na brodu. 3.) Spremijeval jih bode posebni urednik Austro Američane (Slovenec) kateri bode pazil na postrežbo in red. 4.) Posebni vlak iz Trsta v Ljubljano. 5.) Na razpolago izletnikom bode godba na brodu. 6.) Vozni listek za nazaj je veljaven za leto dni in ako izletnik zeli ae voziti v drugem razredu to tudi lahko stori, ako doplača raz liko v ceni. Kdorkoli ae zeli vdeleziti izleta ali bi rad kaj ves pojasnil naj se zgla«i (v slovenakom jeziku) pri: AUSTRO-AMERICANA. 2 Wa shington St., New York. N. Y. ali pa pri naših pooblaščenih zastop nikih. Sodr. John Petrich je gl. zastopnik "Proietarca" za Youngs-town in okolico. Pooblaščen je pobirati naročnino, kolektati oglase in ursditi sploh vse posle tičoče te agitacije lista. Direktorij. Priporočajte in širite jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki: "Proletarec", "Radni-čka Straža", 44Svjetlo", "Narodni Glaa". Izmučen. Vi ste gotovo opazili, da se ob i em letnem Času vedno počutite utrujene da do cela izmučene. Razvidno je, da rabite kake vrate okrepeila in tonika. ki vas nabavlja zopet sposobne zs delo. !£ot takovo sredstvo vam nudi-nvo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ono spodbuja prebavne organe k večjemu delovanju, jih obenem ojaČuje ter jim dae ustrajnoat. Za moremo vam priporočati ga v boleznih želodca in drobovja, kakor tudi v boleznih krvi in živcev ter v vseJi ne-rednoetih vašega zdravstvenega stanja, ki. so združene z zgirbo teka in telesne jakosti, s pomanjkanjem energije in z izmučenjem. Mi ga zamoremo nadalje priporočati v boleznih jeter in obisti, za revmatizem in gotove vrste glavobola, kadar se pokaže potreba. da je treba povse izčistiti celi sestav. V lekarnah. Jos. Triner. 1333— 1339 So. Ashland Ave. Chicago, Illinois. NI te bolj vesele misli nego [j 4,jaz imam v banki DENAR" Začnite z vlogo danes. 3% obresti. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje, lin-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih censh. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th 81 Chicago. 111. L STRAUB URAR 1010 W. 18th 8t Chicago, OH Iumi reéjo salofo ar, venSic, no» ia drugih drago t In. Isvrtoje Mi vaakovrataa popravila v tej stroki f calo oiski ObiAéka gat POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR »I-1st All., Milwaskss. «it. Im» iiftibol)« ptjote to vodiu pripravita pri-»rutlt, ix) imoralb otaah —Lokalal Is potujotl n>|aki dobrodoélil Or. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik sa notranja U Isoravoitka preiakava brezpJafeo—pk isti ja le sdavila, 1M4-9S Bina Ialaua Ava. Chicago. Za daa ara: Od 1 da I l«o(*>] Od 7 do 9 sveéar. I s vea Oklaaf« iive*i bolniki aaj pUefe alo* Za dobre fotografije dohropoznanemu fotografu, ki izdeluje vaakovratne In nafflnefAe slike: otroke, druiine, skuoine, ženitve in druitven« skupine. Fotografira tudi zvečer po nsročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. € «A VOGALU 14. PLACB. TBLBTON C Alf AL «7. USTAMOVLJZVO 1SSS Skladlft*e čevl|ev za dame, moike in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove Čevlje pc meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila se priporoča si. občinstvu JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Csstre Ave.. CMcsro. 111. "NATURALIZAOIJ8KI ZAKON" as imenuje knjižioa, ki je namenjena za tiste rojake, ki že-ls posuti državljani Zed. driav. Zakoni za naseljence so čadalje bolj strogi, trsba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kte-ri ae razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri iodr. Fr. Pstri-6u, 1830. So, Center Ave., ^Chica. go, Dl. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri 4'brezžičnem brzojavu".' Odkar je oaemurni delavnik poatal zakon in ae množe brezžične poata je, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih valužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vaem, ki dokončajo šolo a povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu za vodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Inatitute, Cincin nati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbis, S. C., Ds venport, Is., Portland. Ore. POZOR D] Id is niso dobili d*i v upravniitvu je nic B., katere čakajo pošljejo tistim delnica še niso oglasili zanje. Naj Hi■ to vh.rj p^j da bo stvar glede delnic Odbor J. Jak« važno "Ali sem že poslal ročnino na "Proletart Ös net — Podpirajte (B^ pis je! Naročaju, čitaju 'Proietarca'! Priporoéajv skim delavcem ' Radničko SUra navada je zdraviti revmatizem, trganje po udih, neural-Ifijo, zvin jen je itd. z Dr. Richter-jevim 44Pain Expeller". Pravi Pain Expeller ae dobi^tfi® v A-meriki v aleherni lekarni za 25 eentov steklenica in ae spozns po varstveni znamki a sidrom. Pri rupovanju je treba na to paziti. lelne "Nobby oblete" .jissss po zmerni cent za odraščene in mladniti Najnovejše mode. S.WCorner 26 ** ¿Ceni m I PsikJh% Rudolph Layer. lastnik. prva slovenska ALOIS VANA — izdelovatelj — . sodovice. mineralne vode in raz-1 Vlliama ÍD nib neopojnlh p(jač. 1837 Bo. Pisk 81 Tel. Canal 1404 A A a a Slovencem in Hrvatom priporočam avoje moderno brivnieo. FRANK ZORNJAK, 837 So. Centre ave.f Chicago. Dl. kjor m toil dobra vina ia lnpcrth_ pivo. Prodaja vina na ralon« ia aa AnL Schnabl, esr. Trvabsl! its. ii 21. Str., Wmp, NAJBOLJŠA KUHINJA! Bllllards, Pool Table, Prenočila za potnike. Jedi pripravljene pe domače. Odprlo po dnevi in po noči. P. Perič. 1412 Vi. 18. SI.. Chicago. IU. T'l,fon: c°na! stm Naznanilo. Občinstvu naznanjamo, da je naia pomladanska zaloga moAkih in dežkih oblek z novo zalogo spopolnjena in sicer z novim in zadnje mode blagom najboljSe kakovosti. Pridite in poglejte! al. J. DVORAK & CO. 1853*55 Blue Island Ave. edini izdelovalec unijskih oblek in prodajalec na zapadni strani Chicage. NAREJENE OBLEKE, želimo tudi seznamiti občinstvo s nato veliko zalogo po meri narejenih oblek, zadnje mode v mestu za svoje blago jamčimo, ker vemo, da je viak nai odjemalec zadovoljen, kdor na« obitče. ČEVLJI! Pridite in ogleite si naAo veliko zalogo unijskih čevljev ' i-kak< vseh vrst in tovosti. J. J. DVORAK, lastnik. » 9 ■ W 'O W VVW AVSTRO-AMERIK ANSKA K ČRTA. Najpripravnsjla in najeaoejia paro brodna ¿rta aa Slovence in Hrvate. ' Regularna vožnja med New-Yorkom. Trstom In Reko. Brai poitni in novi parobrodi na dva vijaka: - Martha Washington. Laura. Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Yorka ob sredi h ob 1 popoldan in is TrsU ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vai parniki imajo breziiini brzojav. električno razsvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornarjji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naie zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. Gen'i Atf's. 2 Washington St., Ne« York. Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chicago, m. Najboljše in najfinejše oblaka so po niiid ceni na prtfcf pri H. SCHWARTZ, 16—18 N Halsted St., Chicago Velika saloga klobukov, čepie, éa» ▼Ijev, perila in koviekov. Kdor kupi za pet dolarjev, d«M darilo. = Dolžnost vsakega socialista H podpirati svoje časopisje. Agitt rajte sa •'Proietarca". Pridobiti mn nove naročnike. Industrial Savings Bank IgZdravljenie v 5 dneh m£*| 2007 Blue Island Ave.f Chicago, IU. Vlog čei pol miljona dolarjev.' Odprto v soboto od 6 do 8 L ure zvečer It doesnt pay to netflect your Health--- BOLEČIN Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varieoceli, 8tructuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmoinost, vodenico in bolezni tičočih se moftkih. 1 Ta prilika je dana slasti tistim, ki so izdali le velike svote zdravni-i ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jazi če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in ' potem obolite zs nekaj tednov T Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas refti bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi ao natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte ae ponaredb in pazite na sidro in nafie ime. m r AD. RICHTER O CO.. tlft Pastrl St.. New York. N.Y. Dr. Richt*i>r«« Oong« PllaU oUJUJo. (TU. 1'iiim® jt- u»uh z i lis 11 iiBiun. ki bo izdan ze veiiKc svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuep " edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. Popravite VaAe zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvoto in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških, C« je upanja v vaši zadevi, vam pojasnem, kako se treba zdraviti. Ozdravim positivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE mo&ke bolezni Zfuba sifona, i* letni v ledicah in J-trik zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, slaboet, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA nadulo. Bronchitia, srčne bolezni ia pljučne zdravim po moji najno-vejii metodi Zastrapyen|e in vseh. drugih kotnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd. 2enske bolezni beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, po-d ju in druge organske i bolezni zdravim za stal- Največja trgovina z žganjem, vinom in smodkami na debelo. Vse blago prve vrste! Dve prodafalne: JOSEPH H. MILLER et Comp., »17 Woodland in 6030—6032 St. Clair sve. Cleveland, Ohio. Telefon: Cujahoga C. 4254 R in Princenton 2002. Blago poftiljamo tudi izven Cleve-landa. Pišite slovensko! Cene nizke. Potrežba točna! v VVaukeganu! Če k očete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Market Street. Nankegan. Pri njem« je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča. POZOR! SLOVENCI! P0Z0M ■ S A L O O N 1 s modernim kegljiščes SvaSe pivo v eodčkih ia bmUlf^d ia droge raaaovratae pijače ter oaijAs sasodke. Potniki dobe talno prša» ftitte sa niabo eao Postrežba toe&a in iabaouL v»em 81oveaeeai ia drugim 81ovaaflS ae toplo priporoča MARTIN POTOKAR, ' 1626 So. Centr* Ave. Chica|i Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St., La Salle, in To« rae, goatiiai podzajtM pájalS; pnprvroA* rojakom aa M, A. Weisskopf, M. D, Ixknisn zdravnik. Urad nje od ft—11 predpoldas in od 6—9 zvečer. 1842 So, Ashland Ave. Tsl. Canal 476 Chieago, DL (PreitkiTis)« brezplačno) 1,0 Zdravljenje sa stalno, Je, kar ieU vsakdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moie zahteve so dostopne in primirne napram na tančnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olajšajte bolečine (Nasveti zastonj ) DR. ZINSy 183 ** ta*!»'*ki^k Chicago Odprto: 8 zjutraj do 8 «večer. Ob nedeljah od 8 ajutr. do 4 pop. dobra, domaČa gostilna v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalrsve Urfl vino. piv« in t*»nj« t>rv» vrst«. Smodkr prv« kvaliteto ao no prod«j. 7* mnofnbmjm po*t m pripori« rojakom v Clrvflamin, p« potnikom letnik J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika In | popravlja. Cene zmerne. , 1 J. Kosirnik, 3708 W. 26tH St. Tel. I*anwdale 1761. ChlcafS. LOUIS RABSEL moderno urejen salun RA 460 BRAID AVE., KENOSHA, fit Telefon 1199.