POSKUSI  BRANJA
Josip Uzarevic
Filozofska fakulteta v Zagrebu
Sanje in resnicnost Borisa Pasternaka
(Opazanje ob pesmi Sanje)
L/irski svet Borisa Pasternaka je izoblikovan po nacelu prenicavosti: najrazlicnejsi zorni koti in tudi sestavine stvarnosti ne prihajajo v konfliktna razmerja, pri cemer bi se medsebojno unicevali, temvec se prepletajo, se krizajo, stapljajo ali pa prehajajo drug v drugega. Po drugi strani — v kakovostno intenzivni razseznosti Pasteraakovega pesnistva — pa zasledimo temo 'visje faze' (A. K. Zolkovski), t. j. taksno stanje lirske gradnje, ki jo morda lahko najnatancneje oznacimo kot 'prenapetost materiala'. Vzdrazljivost, bolest-nost, halucinantnost, zanos, zapletenost in razgibanost — to so najpogostejsa in tako rekoc najnaravnejsa stanja te lirike. Sanje so eno od taksnih stanj (in pesniska tema), ki po eni strani prica o vsesplosno navzocem nacelu intenziviranja, po drugi pa — o nacelu prenicavosti (prepleta) in 'metonimijske' ali sticne povezanosti vcasih tudi medsebojno zelo razlicnih obmocij stvarnosti (sveta).
Pesem Sanje, ki je predmet nase kratke razclembe, je bila — kot tudi mnoge druge Pastemakove pesmi iz najzgodnejsega obdobja — delezna pomembnih, vcasih tudi bistvenih sprememb. Prvic je bila objavljena 1913. leta v zbirki Dvojcek v oblakih; ni imela naslova, obsegala pa je pet kitic. Predelavo je dozivela 1928, dobila naslov in bila delezna skrajsave: v koncni verziji so ostale samo stiri kitice:
СОН
Мне снилась осень в полусвете стекол, Дгузья и ты в их шутовской 1^ьбе, И, как с небес добьшшый кгови сокол, Спускалось цегдсе на руку к тебе.
Но вгемя шло, и старилось, и г'лохло, И паволокой гамы сегебгя, Загя из сада обдавала стекла Кговавыми слезами сентября.
Но время шло и стагилось. И рыхлый. Как лед, тгещал и таял кгесел шелк. Вдгу!', фомкая, запнулась ты и стихла, И сон, как отзвук колокола, смолк.
Я пгобудился. Был, как осень, темен Рассвет, и ветег, удаляясь, нес. Как за возом бегущий дождь соломин, f гяду бе1у1цих по небу бегез.
1913, 1928
SANJE
Sanjal sem jesen v polsvetlobi sip, prijatelji, in ti v njihovi norcavi gruci, in, kot sokol z neba, ki dobil je kri, se je spuscalo srce na roko k tebi.
A cas je mineval, in se staral, in izginjal, Ln ko je s kopreno okvirje srebrila, je zarja iz vrta oblivala sipe s krvavimi solzami septembra.
A cas je mineval in se staral. In krhka
kot led, je pokala in kopnela svila naslonjacev.
206
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, st. 5
POSKUSI  BRANJAi
Nenadoma, glasni, se ti je zataknilo in utihnila si, in sanje, kot odmev zvona so utihnile.
Prebudil sem se. Bil je, kot jeseni, mracen svit, in veter, ko se je oddaljeval, je nosil, kot za vozom podeci se dez slame, vrsto po nebu podecih se brez.
V pesmi je dvoje pomenskih prostorov — prostor sanj in prostor resnicnosti. Razmerje kitic je glede na ti dve stvarnosti tri proti ena v prid sanj am. Taksno razmerje sil sugerira tezo, da gre za nesomemo kompozicijo, v kateri so prve tri kitice postavljene nasproti zadnji (cetrti). Toda — to bomo skusali prikazati — bolj poglobljen pregled sestave pesmi bo razkril, daje besedilo na temeljni ravnini pravzaprav somerno, t.j. pomensko uravnotezeno in notranje enovito.
Ze prva dva stiha zajemata vse tri poglavitne udelezence (prvine) lirskega dogajanja: Jaz — Jesen — Ti, medtem ko prva kitica izoblikuje ozracje celotne pesmi. Osnovno napetost pous-tvari razmerje lirskega Jaz do lirskega Ti; to se izrazi v drugih dveh verzih prve kitice z ucinkovito metaforo: in kot sokol z neba, ki dobil je kri I se je spuscalo srce na roko k tebi. Ljubezenska teznja, t.j. stik med Jaz in Ti, pa se vendarle ne uresnici (opozarjamo na nedovrsnost glagola spuscati se), in mucnost te nezdruzitve je prelita v podobo jeseni — casa. O tem prica dejstvo, da za verzom se je spuscalo srce na roko k tebi pride verz, ki se zacenja s protivnim veznikom a: A cas je mineval, in se staral in izginjal. Medtem ko seje torej srce spuscalo, je mineval, in se vec, izginjal (г'лохло) cas.
V tretji kitici nadalje ugotovimo, da do stika ni prislo, se vec, daje bil nanagloma in nepricakovano preprecen. Nenadoma, glasni, se ti je zataknilo in utihnila si. S tem je hkrati po(ve)dana tudi ostra meja med dogajanjem (prostorom) v
sanjah in dogajanjem (prostorom) v resnicnosti: in sanje, kot odmev zvona, so utihnile.
In ceprav cetrta kitica s prvim stavkom (Prebudil sem se) postavlja ostro locnico do prvih treh
— sanjskih — kitic (prim, zacetek prve kitice: Sanjal sem...), ni tezko videti, daje prebujanje samo nadaljevanje sanjanja. Pasternakove sanje so pomensko pa tudi casovno vedno povezane z resnicnostjo, mogoce pa je reci tudi obrnjeno. Ce na primer vzporedimo prvi verz prve kitice (ne samo prve sintagme): Sanjal sem jesen v polsvetlobi sip s prvima dvema verzoma zadnje (cetrte) kitice: Prebudil sem se. Bil je kot jeseni mracensvit... opazimo, da prostor sanj in prostor resnicnosti opisujeta (konstituirata) isto stvarnost (jesen, polmrak, svit). Se toliko bolj se ta istost (sanj in resnicnosti) izraza na stopnji lirskega Jaz in lirskega Ti, saj se v prvem in drugem obmocju 'vedeta' popolnoma enako. (Skoraj enak polozaj lahko odkrijemo v pesmi Benetke — 1913, 1928 — ali pa v stevilnih drugih pesmih, katerih tema so 'sanje'.)
Omenjeno tezo o istosti sanj in resnicnosti morda najzgovomeje potrjuje pasternakovski dina-mizem. Vendar ima ta v tej pesmi posebno vlogo. Vso pesem je namrec mogoce raziuneti kot zvocno-barvito kuliso {norcava gruca, spuscanje sokola-verza, pljuskajoca zarja, pokanje in taljenje ledu-svile, oddaljevanje vetra in brez), ki naj bi imela en sam cilj: cim bolj reliefno orisati, kako je lirski Ti obstal in obmolknil: Nenadoma, glasni, se ti je zataknilo in utihnila si. Ta verz je dejansko logicno-kompo-zicijska os pesmi. Lirski Ti spada tu v svojevrstno nad-resnicnost (ali nad-stvamost): tako ni samo 'vsebina sanj' (Sanjal sem... o tebi...), temvec lahko s svojo akcijo (oziroma nenav-zocnostjo) pretrga sanje. Z drugimi besedami
— Ti je gospodarica resnicnosti in sanj, vladarica lirskega sveta v tej pesmi.
* Pesem Sanje (Мне снилась осень в полусвете стекол) В. L. Pasteraaka je dobesedno prevedel Aleksander Skaza.
207 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39,93/94, st 5