Leto XXV., St Id <■ uccuujeva m. j, re.eron H i]-22 31-Ü3 31.2* 'JloCiilUlI «UC.C1 « uCcUUJeVa ulica 5. Telefon 31-26, 31-26. fcigriižinica Novo mesto. LjuDijaasia e. tU ztatuöno zastopstvo sa oclase u Italije rn inozemstvo UPI 8. A. MIlan o. .civ-uüi ca uj ubijatlsm, p<«u prj poömo- Cetovuem z*v. st. 17.740 sa aetaie kraje ■ ta. M ? ServizJo Conti Oorr fv*t 11-31]« PoStutna plačan* ▼ gotavisL Postgebühr bar bezahlt. Ljubljana, petek 4. mafa 1945 t- L Izhaja roak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo; Ljubljana — Puccinijeva ulica fit. &. Telefon «t 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi ae ne vračajo. Vojaško poročilo o položaju Srditi boji v torek in sredo — Herojski odpor berlinskih oporišč — Gibljivi obrambni boji med Labo in Vzhodnim morjem — Poulične borbe v osrčju Miinchena "Berlin, 3. maja. V torek so boljševiki ojftčili svoj pritisk na Berlin južnozapadno in južno od nemške prestolnice. Z močnim topniškim ognjem in nadaJjevardmd letalskimi napadi so dosegli v Berlinu od severovzhoda in juga vladno mestno četrt. V izgub polnih bojih za obe strani so Sovjeti poglobili svoj vdor v Wilhelmstrasse, ob kolodvoru Friedrichsstrasse in v starem mestu. Posadka, ki se je še v posrčh urah hrabro borila, m ni prekinila svojega odpora. številna oporišča in odporniška gnezda so se brannla proti neprekinjen m sovjetskim napadom. Borba jugczripadno od Berlina je bila v znaku uspešnih lastnih protiukrepov. Vkljub posegu močnih sil mavaljujočm napadalcem ni uspel nameravam! prodor. Kakor jim ni uspelo, da bi preprečili združitev naše odrezane 9. armade z glavnimi silami, jim ni uspelo, da bi vtis.MTi zvezni koridor ob trikotu Havel—Laba. Pri prodoru glavnine 9. a.rmade proti zapadu so bili uničeni številni sovjetski oklepniki, ki so tamkaj sklenili obkolitvem obroč. Med Berlinom in Vzhodnim morjem so v polnem teku gibljivo vodeni obrambni boj. Boljševiki so vdrli na širokem bojišču na črvi Kremmen.— Rostock proti zapadu. Njihovo hitro prodiranje je itmelo za posledico zvišamo aktivnost Britancev na predmestjih ob prekopu Laba—Staat. Oni so zavzeli prehodno mesto pri Beutzeroburgu ter napadli po dovozu nadaljnjih ojačemj proti severu. Obrambni boji proti sovražniku, ki se je še nadalje ojačil in ki so ga podpirali letalski napadi na bojišča itn zaledje, so še v teku. Med spodnjo Labo in Dollardom je v splošnem ostalo pri krajevnih bojih. Močnejši britanski napadli so se usmerili proti Oldenburgu n Stadeju. V južni Nemčiji so vdrli Severnoameriča- j ni med Bregenškim lesom in Donavo dalje , preti Alpam. Močnejše sile so brezmpešro j poizkušale, da bi si odprle nižino med Wettersteinom in pogorjem Karvemdel, medtem ko je sovražnik napredoval jugovzhodno od Münchena, kjer trajajo v mestnem središču ogorčeni poulični boji, ter v spodnji Bavarski po prekoračenju reke Iser v smeri proti spodnjemu Inr.u. V Bavarskem lesu se je priključil premikom širok klin, ki je usmerjen proti jugovzhodu in ki izhaja iz okolice pri Pas-satr Na zvesni črti med Labo in pri MedFsemu in Moravsko nižino na področju pri Brnu in St. Pöltenu ae je položaj le nebistveno izpremenil. Nemške čete so tamkaj vse krajevne "fipade boljševtkov v krvi odbile. Tudi v zgornji Italiji in /ia obeh straneh Beneškega zaliva so naši oddelki preprečili odločujoče napredovanje Anglocmeri-čanov, ki so napadali z močnimi silami, in to v hudih bojih ob Gardskem jezeru, v dolini reke Adiže, ob Piavi in v Istri. Odpor še med ruševinami Berlina Berlin, 2. maja. V Berlinu rdeče čete ved- o znova nalet-jo na zagrizen odpor fanatično se borečih posameznih nemških skupin. Zlasti v tako zvani vladni četrti se vodijo žilave borbe. Boijšcvkom je uspelo, da so potem, ko so iz Leipzigerstrasse in od kolodvoru Friedrichstrasse prodrli v smeri na Pctsdamerplatz. raztrgali notranji obrambni obroč. Uspel jim je vdor v staro mesto in v okolico Wiihelmstrasse. Pa tudi še sedaj, ko se trda bo ba za prestolnico Reicha bliža koncu, zadevajo boljševiki med ruševinami in razvalinami na divji obrambna ogenj. Posebno hudi so sovjetski napadii r»a nemške postojanke okrog bunkerjev v Tiergartenu im na postojanke protiletalske artilerije v Zou. Poscdke teh postojank se tudi včeraj kljub silnemu letalskemu bombardiranju niso dale prisiiliiifcl k predaji. Sovjeti so rento pripeljali težko topništvo in nastavili proti toni stolpom podobnim postojankam tud". metalce ognja, vendar pa jih niso megli zavzeti. Položaj na področju južno-zapadno od prestolnice, kjer se nadaljuje bitka med nemškimi proti vzhodu se borečimii četami in med na novo dovedenimi sovjetskimi rezervami, obeležujejo nemški protiukrepi. Prav tako je tudi na področju severo-za-padno od Dresdema pobuda, prešla zopet v nemške roke. Na Saškem bojnem področju so dosegle čete general f eldmarša i a Schör-nerja zadnje dni napadalne uspehe, ki jih tudi sovražnik ne more več zamikati. Zanimivo je, da Američani na tam bojnem področju mirujejo. Prepiri med deg©!i$ti in AmeriSani v Stuttgart« Ženeva, 3. maja. Prepiri, ki so izbruhnili med golističnimi in ameriškim*. četami v StutMgartu. imatfo gotovo politično oaadje. Razlike sc- nast/iile tudi na višjih mestih, nri čemer se cč-ivčdno nikakor ne morejo ze-dimiti. effli naj zasedejo- mesto Amorl-Vmci aH golisti. Zaskrbljenost ameriških kapitalist socialnih razmer Lizbcna. 3. maja. Poročila iz Zed ;n jenih držav dajejo slutiti, kako v tamkajšnjih odgovornih krogih z vedno večjim vznemirjenjem gledajo na razvoj gospodarskim in socialnih razmer po končani vojni. Oči-vidno po navodilu vladnih činiteljev razpravljajo listi vedno češče o tem, kaj bo sledilo, ko bo enkrat ta vojna končana. V vseh listih se pojavljajo gesla kakor: »Upaj naibcijše, pripravljen pa bodi tuoi na najhujše!« S temi in podobnimi izreki skušajo listi oočasi ohladiti lahkomiselni ootimizem. ki je zajel velik del povprečne ameriške javnosti. Pripraviti jo hočejo^ na to 'ia bo no vojni življenje trdo in težko, tršp in težje, kakor je bilo pred vojno. Senca brezposelnosti, ki se že jasno kaže povzroča ameriškim gospodarstvenikom vedno večje skrbi. Ko se bo nehala sedanja visoka konjunktura vojne industrije, bodo ob kruh milijoni delavcev in delavk, njim pa se bodo pridružili še nadaljnji milijoni demobilizirartih vojakov. Skrb ameriških plutokratov je zaradi tega obrnjena v smer, da bi Zedinjene države pri preureditvi vojne industrije na mimo-dobsko produkcijo prehitele angleško industrijo ter prve prišle na vsega mirovnega blaga" lačni' svetovni trg. Ako bi se to posrečita, bi biia ameriški industriji vsaj ov glede razvoja gospodarskih in po končani vojni za prve čase omogočena nekoliko večja zfijpoislžtev delovnih aii, tako da bi brez-posel pat ne nastopila prehitro in ne s preveliko siilo. Iz istega razloga skuša se-vemoaniemiäki kapital že v naprej onemogočiti tudi vsako dnrgo industrijsko konkurenco. Po mnenju poznavalcev razmer je treba. v tem stremljenju iskati tudi vzrek ai> tafko brezobzirno letalsko teroristično bombardiranje vseh industrijskih naprav v evropskih deželah ne glede na to, ali so bile v službi vojne proizvodnje eili ne. Strah pred brezposelnostjo je tem večji, ker je davčna obremenitev ameriškega prebivalstva dosegla že višek in so tudi državni dolgovi narasli že do astronomskih številk. Javne finance Zedinjenih držav bi zaradi tega v bodočnosti ne prenesle dodatne obremenitve z brezposelnimi podporami, tako da se ie bati, da bodo množice brezposelnih na milost in nemilost prepuščene svoji usodi. Tak položaj pa bi bil najbolj ugoden teren za komunistično ali drugačno revolucionarno delovanje. Zato je razumljivo, da narašča zaskrbljenost severnoameriških plutokratov, čim bolj se zdi, da se bliža konec vojne. Pntolbe fasikc;©Ba?}2V svetlega Rdečega križa Stockholm, 3. maja. Funkcionarja švedskega Rdečega kr.ža tozno v stocknc.m-skem časopisju o britanskih letalcih, kil v nizkih -»letih napadajo bolniške vdake. bolrišnic? in prevoze ranjencev. Klrub vsem oznakam so naprave Rdečega Kriza stalno izpostavliene čestim napadom, v dveh dneh so bli izvedeni trije napadi na švedske prevoze Rdečega križa v severno-zapalni Nemčiji. Tudi švedski diplomati, ki so sedaj v Bismarckovem gradu v Friedrichsruhe, poročajo o napadih angio. ameriških letalcev v nizkih očletih. Izred- no poudarjajo da ima grad švedsko zastavo in la so jo letalci morali na vsak način opaziti. „Odvratne" Bern, 3. maja. Kratko- po izredni vesti nemškega radija o Fiihierjevi junašlc smrti je prekinila večina nevtralnih radijskih postaj svoje sporede ter prinesla najvažnejše dele nemške proklamacije. Bilo je predvidevati, da bo sovražnikov rad o tudi ob smrti tega državnika nadaljeval s svojimi huiskajočimj metodami. Vsak pošten človek, vseeno kakšne narodnosti, mora smatrati, da ie gonja sovražnikovega i-idMa v tej zgodov nski uri nai vse odvratna. Eifstt svari pred novo svetovno vojno Stockholm, 3. maja. Britanski zunanji minister Eden ie na konfrenoi v San Franciscu imel govor, ki ie bil nova potrditev pred nekaj tedni izrečenega mnenja, "iko zmešana pa je finančna politika, je možno posneti iz tega, dia govore pariški finančni krogi o inflaciji. Komplikacije okrog dunajske vlade ženeva, 2. maja. Imenovanje Kremlju poslušne vlade na Dunaju je izzvalo poetične posledice. Ameriška vlada je podala izjavo, v kateri pravi, da ne more priznati dumaiske vlade, ki jo podpirajo samo Sovjeti. S tem je postal avstrijski problem nadaljnji kamen spotike med Združenimi državama in boljševiki. Zatemnitveni čas od 21*05 do 4,50 Vojak! ob Führerjev! si Na vzhodu, 3. maja. V razgovoru z nekim vojnim poročevalcem je slavni borbeni letalec polkovnik Rudel tolmačil odgovor nemškega borca na vzhodu na vest o Fiihrsrjevi junaški smrti: »Smrt našega Fjhrerja,« tako je dejal, »je najtežje, kar nas je leihko zadelo v tem času. Mi vojaki izgubljamo z njim vzor, ki nam je bil jamstvo za bodočnost našega, naroda in naše domovine. Toda že čas, v katerem nam je bil nas Führer ohranjen, nam zadostuje, da nas napolnjuje s svojimi m slimr in svojäni duhom, da bomo v tej uri in tudi v bodočem času dovolj močni, da nadažjujemo borbo, kakor nas jo je učil voditi Führer. Četudi nam ne more več dajati zgledov, bomo vendar obdržali v spominu njegove besede ter se ravnaü po njih. Prepričan sem, da v moji cdn:cd in moji jati ni vojaka, ki bi v tem treroitku rekel: »Sedaj ne morem več« ali »Sedaj je brez izgleda.«. Ta udarec je prej utrdil vse vojake ter jih prisisil k uved-evnesti, da velja s rlaj le eno, da se borimo v Führerjevem duhu naprej, izvršujemo svoje dolžnosti in da smo zvesti našemu novemu vrhovnemu poveljniku. Upam, da tako mislijo vsi tovariši vojske in da bodo storifli svojo dolžnost, kakor se spodobi za nas Nemce in nemške vojake. S tem se bo nemškr narod, ki se je boril šest let, izkazan vrednega Führerja ter se bo v njegovem smislu boril naprej, dokler ne bo ustvarjena znosna rešitev za naš Reich ki bodočnost naših otrok ia našega naroda.« Sožalje državnega predsednika Hache Praga, 3. maja Državni predsednik dr. Hacha je poslal Führerjevemu nasledn ku velikemu admiralu Dönitzu sledeči telegram,: »Prosim Vas. spiejmite moje in protek-tioratske vlale globoko sožalje k težki izgubi. ki jo je utrpel nemški narod z junaško smrtio Führerja. želim, da bi Vam bilo dano srečno izpeljati Nemčijo iz trenutne težke kr ze v dobrobit všeh narodov«. Predsednik protektoratske vlade Blen-nert je obiskal državnega tajnika za Češko in Moravsko Franka ter mu izrekel svoje sožalie ob pril'ki Führerjeve smrti. Ob tej prliki je "podal zagotovilo protek. toratske vlade, da bo storila vse, da bosta ohranjena red in mir. Dsievpo povelje državnega tajsi ka za češko m Moravsko Praga, 3 maja. Nemšk, državni tajnik za Češko in Moravsko SS-Obergrupnen-führer in šef varnostne policije Karl Hermann Frank je izdal naslednje dnevno povelje: »Za nas Führer ni mrtev. Fiihrerju dana prisega zvestobe velja olslej za vsakega Nemca velikemu admiralu Dön'tzu. Stali mu borno ob strani ter ga ubogali. Vsakdo naj izpolni svojo dclž'irct! živel narod!« GroS Schwerin v, Krosigk, navl nemški zunanji minister Berlin. 3. maja. Veliki admiral Donitz je imenoval državnega finančnega ministra grofa Schwer n von Krosigk za nemškega zunanjega ministra. V decembru 1931. je vzbudil zanimanje pri mednarodnih finančnih pogajanjih v Baslu neki finančni strokovnjak s svojimi jasnim? p.edvajanj'. To je b1! generalni referent v proračunskem oddelku nemškega finančnega ministrstva grof Schwerin v. Krosigk. Leto kasneje ga je Papen v svoji vladi imenoval za finančnega ministra. Tega izkušenega finančnega st.rokov- _ prevzel rin v. Krosigk ie državne finance izvlekel iz okmitve vojnih let ter je z razširjanjem kredita obvladal državne fn vojne naloge tako brez trenja, da je inozemstvo mnogokrat govorilo o nemškem »finančnem Čudežu«. Novi zunanji r^ntster je star 58 let ln je po rodu iz Anhalta. Po končanem prav. nem študiju si je z bivanjem na vseučiliščih v Oxfordu m Lausanni temeljito razširil svetovno obzorje ter si pozneje kot ravnatelj oddelka za mirovna pogajanja pri številnih mednarodnih pogajanj.h, pri pripravi za konferenco v Lausanni in važnih pogajanj h v Parizu pridobil daleko-sežna mednarodna izkustva. Prve svetovne vojne se je udeležil kot rezervni oficir in je Vd ponovno odlikovan. Včeraj je novo'menovani zunanji minister govoril v nemškem radiu. Med drug'm je izjavil naslednje: »Svet bo možno zadovoljiti le. če boljševiški val ne bo preplavil Evrope Štiri dolga leta ie Nemčija s svojim junaštvom krotila rdečo poplavo s tem da je razvila in zastavila vse svoje sile. Nemči;a bi lahko rešila Evrooo boljševizma, če bi im"' zavarovan hrbet. Kakor si želi ljudstvo zunanji. tako si želi tudi notranji mir in rešitve v vseh deželah tako perečega socialnega vprašanja Svet ie v tem trenutku pred naitežfo odloč'tvijo človeške vine. Kakor bo pač ta odločitev izpalla, take bodo posledice: zmeda ali red, vojna ali mir, smrt ali življenje.« Zunanji minister Schwerin-Krosigk o položaj?! Berlin, 3. maja. Nemški zunanji minister grof Schwerin - Krosigk je izjavil včeraj zvečer v nekem nagovoru: »V najtežji uri Nemčije se obračam na javnost še vedt'o se trese svet od rooota orožja. Še vedno padajo nemški možje v boju za obrambo nemsike domovine. Na cestah še nezasedet o ga nemškega področja se vaji reka obupanih, izstradanih, od lov-sildh bcmjbnjikcnr preganjanih ljudi proti zapadu na svojem begu pred nezaslišanim terorjem. Na vzhodu se pomika železni za-slor vedno dalje naprej, za njim pa se prikrito očem sveta nadaljuje delo uničevanja. V San Franciscu se posvetujejo o organizaciji novega svetovnega, reda, ki bi raj obvaroval človeštvo pred novo vojno. Svet ve, da bi tretja svetovna vojna ne pomenila propada enega naroda, marveč paopad človeštva sploh. Grozovita orožja, ki jih v tej vojni še niso uporabaU, bi pršla v tretji svetovni vojni do učinka ter prinesla vsemu človeštvu smrt in uničenje. Mi Nemci smo od vseh narodov sveta najmočneje doživeli, koliko kulturnih do-brir je uničila že sedanja vojna. Z nami pričakujejo vse evropske dežele, ki jih ogrožata boljševiški teror in splošna lakota, nov red, ki bi naj dal temu delu sveta, preko katerega je šla vojna vihra, resničen in trajen mir ter možnost svobodnega in varnega življenja. Takšnega reda pa ni moči ustvariti, če bi se postavil rdeči požigalec za mirovnega sodnika- Svet se bo lahko pomiril le, če boljševiški val ne preplavi Evrope. Svet stoji v tem trenutku pred najusodnejšo odločitvijo človeške zgodovine. Od te odločitve je odvisno, ali bo VLadal kaos ali red, vojna ali mir, smrt ali življenje.« Pöfjski spor je slej ko prej per$c Nove Churchillove izjave v londonski spodnji zbornici — Problem emigrantov — Sovjetsko-Jublinska pogodba je kršitev jaltskih dogovorov — Curzonova linija kot definitivna meja poljski vojaki, ki se z orožjem bore v sklopu zavezniških armad. Mučen vtis na angleške politične kroge so vzbudile tudi vesti iz lubiinske Poljske, da se tam prirejajo po navodilih Moskve številna množična zboovanja, na katerih se poveličuje sklenitev prijaleljske ln zavezniške pogodbe med sovjetsko zvezo in poljskim lublinskim odborom. To pogodbo smatra jo v angleških kakor tudi v ameriških diplomatskih krogih za kršitev jalt-skega sporazuma in za enostransko izvršeno dejstvo, pred katero hoče Moskva postaviti oba svoja zapadna zaveznika. V zvezi s poročili o razpravah in raznih izjavah na konferenci v San Franciscu so načeli nekateri angleški listi tudi vprašanje definitivne meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Po nekaterih informacijah je angleška vlada pripravljena priznali Curzonovo linijo kot definitivno mejo med Sovjetsko zvezo ki Poljsko. To bi pomenilo velik uspeh Sovjetske zveze, v angleških krogih pa pričakujejo v zameno večjo popustljivost s strani Moskve v vprašanju preosnove lublinskaga poljskega odbora v kompromisno poljsko vlado. Li«a pripominjajo, da stoji begunska poljska vlada v Londonu še vedno odklonilno nasproti priznanju Curzonove črte za definitivno mejo in da utegne ta angleški korak, ako bi bil res storjen, zanesti med poljske emigrante in s tem tudi med poljske čete še večjo zagrenjenost An zbeganost Stockholm, 3. maja. Po poročilih švedskih listov iz Londona stoji poljrko vprašanje še vedno v ospredju zanimanja angleške politične javnosti. Zanimanje ni osredotočeno samo na vprašanje, kdo bo zastopal Poljake na konferenci »za svetovno varnost« v San Franciscu in ali jih bo sploh kdo zastopal, temveč tudii na razmere v Poljski sami ter posebej še na odnošaje med Poljaki, ki bivajo na po sovjetskih četah zasedenem poljskem ozemlju, in Poljaki v emigraciji, h katerim spadajo tudi pripadn.ki poljskih čet, ki se bore v vrslah angloameriških formacij. Skoraj nobene seje ang'eske spodnje zbornice ni, na kateri ne bi bilo postavljenih par vprašanj, tičočih se Poljske. Tudi na seja v torek so nekateri poslanci razpravljali o poljskih zadevah in so med drugimi sprožili vprašanje poljskih emigrantov. Očitki v tem pogledu so bili tako ostri, da se je čutni Churchill prisiljenega tako) povzeti besedo. Dejal je med drugim, da se mu zdi nemogoče, da bi bili Poljaki v emigraciji od kogar koli prisiljeni, tla se proti svoji volji vrnejo v domovino. Napovedal je, da so v tej zadevi že v teku pogajanja med zavezniki, vendar pa ni hotel podati nikakih podrobnejših izjav. Dal je le izraza svojemu prepričanju, da bodo pogajanja dovedla do zadovoljivega kompromisa, ki bi omogočil večini begunskih Poljakov, da se vrnejo v svojo domovino. Na pripombo konservativnega poslanca Bowerja, da se iz nemškega vojnega ujetništva osvobojeni Poljaki ne morejo vrniti na Poljsko iz strahu pred re-p rezali jami lublin skega režima, ie odgovoril Churchill, da je tak strah neutemeljen ker stoje ti vojaki enako pod zaščito vrhovnega poveljstva zaveznikov, kakor oni Veliki admiral Kari Donitz Führerjev naslednik, novi državni poglavar Reicha in vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil Karl Dömitz se je rodil 16. septembra 1891 kot sin inženjerja v Berlinu. Z 19. letom je vstopil v mornarico. Prva svetovna vojna ga je zatekla kot mladega oficirja na krovu križarke »Breslau« na Sredozemskem morju. Leto pozneje se je javil za službo podmornicah in je ves. čas potem ostal zvest temu orožju. Po svetovni vojni je bil Dönitz rie-kaj časa poveljnik torpednega 6>lna, pozneje šef polflotilje, neto admiralski štabni oficir in naposled poveljnik k:i iž-rke »Emden«. Ko je Nemčija 1. 1935. zopet obnovila svojo poimorniško flotiljo, je bil takratni korvetni kapitan Dönitz imenovan za poveljnika pod mor. d. kega orožja, ki je v tej vojni; pod njegovim vodstvom izvojevalo tako bist, ene uspehe. Führer mu je za uspešno izgraditev in vodstvo podmornic izkazal priznanje s tem, da gu je januarja 1PJ3 povišal v čin velikega edmira.la ter ga istočasno imenoval za vrhovnega pove!jnika vojne moriuiarice. Letalske izgube v sedasp vc§ ni Lizbona. 3. maja. V Angliji so sedaj uradno sporočili, da so uničiti angleški lovci cd prič et ka vojne do konca aprla tega leta G977 letal osnih ril t:i da so britanski bomibniSkS oddelki uničili v istem času 934 osnih letal. Istočasno s- sporočili, da je izgubilo britansko letalstvo 7977 bombnikov, 2898 lovcev ir, 554 obalnih letal. Švicarski konzul uhlt od angSsfkih bcanb Berlin, 2. maja. Kancler švicarskega konzulata je sporoč 1: Angleška letala so z razstrelilnimi bombam in strojnicami napadla grad Friedrichsruhe, na kate em je vidno plapolala švicarska zastava, švicarski konzul je bii ubit, njegova žena pa tako težko ranjena, da je kmalu nato podlegla poškodbam. Razen tega so bil ubiti 4 'nameščenci graščinske uprave. Generalni konzul in njegova žena sta se med te-ror'stičnim napadom pravkar vrnila s sprehoda s knezom Bismarckom. Knez in kne-ginja Bismarck sta ostala nepoškolovana. Ostalüi mrtvecev še niso mogli rdentifici-rati. število žrtev, pripadnikov švicarskega konzulata v Hamburgu, še n; znano. O tem terorističnem napadu na bivališče nekdanjega nemškega kanclerja sta bili obveščeni nemšk poslaništvi v Bernu in Stockholmu. Reichsstatthalter Hamburga Gauleiter Kaufmann je izrekel konzulatu svoje globoko sožalje. Bern, 3. maja. švicarsko časonisje prinaša pod velikimi naslove sporočilo o terorističnem napadu na švicarski generalni konzulat, ki se je nahajal v gradu Friedrichsruhe pri Hamburgu. Kovo severnoameriško izkrcanje na Oklnavi Stockholm, 3. maja Glavni stan severnoameriške mornarice javlja o novem iz. krcanju na otoku Okinavi. Severnoameri-čani so dc-segl;. krajevne uspehe. Delegacija mednarodnega Rdečega križa v Pragi Praga, 3. maja. V Pragi je s soglasjem pristojnega nemškega mesta pr čela delovati delegacija Mednarodnega komiteja Rdečega križa. Delegaciji pripada dolžnost skrbet! za voine ujetnike in ranjence v okviru ženevske konvencije. LOnd°n, 2. maja. Vodilni liberalni spodanrsfkj poVtfik n bivši indijski fl: mfeii^er je v nekam angleškem časopisu dejal, da bo Anglija po vojni postala sila drugega in tretjega reda, 6e jI ne bo uape-101 da reši svoje povojne pröbienie, V trdnjavi železnega križa Breslava, 3. maja. Mesto Breslau Je bilo že pogostokrat središče viharjev in na njenih kamnih je pisano že mnogo zgodovine. Pred 700 leti, ob vdoru Mongolov, so se borili pogumni prebivalci tega mesta, stisnjeni na malem otoku, že enkrat proti silni premoči ter se branili junaško vse dotlej, dokler se ni poplava zopet izgubila na stepah vzhoda. Sedaj doživlja zidovje tega starega mesta zopet velike čase. Z vozov cestne železnice — velik del teh voz so porabili za barikade, a na tistih ki še vozijo, ni nobenih sprevodnikov in nihče tudi ne pobira voznine — se blešči izpod šlezijskega orla ponosen znak. Leta 1813. je ustanovil pruski kralj tu na mestnem gradu red železnega križa v znak priznanja najhrabrejšim v takrat se pričenjajoči osvobodilni vojni zoper Napoleona Nekaj korakov dalje, pri »Zlatem žezlu«, so se takrat gnetle množice prostovoljcev, ki so se vpisovali v čet-niške lovske oddelke, vsi ti Lützowi, Kör-nerji in Friesl, z njimi kmetje, študentje in profesorji, med njimi tudi stari »oče telovadbe« Jahn. Isti duh prostovoijstva vlada v mestu tudi danes. Tuljenje sovražnih granat odmeva v nerednih presledkih nad mestom in se lovi po ulicah. To je postalo že nekaj vsakdanjega in le kadar udari kje v bližini, prt-hiti takoj pomoč, ranjenci se odpremljajo in škoda popravlja Rdeče barvani poštni avtomobili razvažajo kruh. Preskrba mesta je zagotovljena. Kajti preskrbi trdnjavske posadke in čet, äjih krog ščiti mesto, velja trenutno sleherni gib rok v mestu. Pod pojmom trdnjavske posadke je častno zastopano tudi vse civilno preb:valstvo. Kot skala stoji vse za političnim ln vojaškim vodstvom. Vodja hišnega bloka ima prav toliko veljave kakor podoficir. Z zaupanjem zro vsi na Gauleiterja, ki je oficir in ki je bil Rommelov adjutant. Njegova povelja in njegovi pozivi izhajajo sredi iz mesta, katerega se tičejo. Vsakdo ve, da bo to poslednji mož, ki bi se umaknil z barikad. Vsakdo v tem mestu, ki ga je njegov Gauleiter proglasil za trdnjavo, ve, zakaj mora biti vprav Breslava valobran t tem viharju. V istem znaku, ki ga ima od leta 1813. dalje v svojem grbu, hoče tudi sedaj prestati poslednjo veliko bitko. Preskrbi te narodu maščobe! Vsem kmetovalcem in obdelovalcem orne zemlje Največja in najgloblja vrzel v prehrani »ašega prebivalstva so maščobe. Po vojni se nikakor ne bo na mah v tem pogledu obrnilo na bolje, temveč bo pomanjkanje maščob še večje. V vaših delovmh rokah, kmetovalci ln obdelovalci orne zemlje, je usoda vsega naroda. Vaša sveta dolžnost je zato, da preprečite to preteče gorje in posadite kar največ oljnih rastlin. Splošna narodna dolžnost je, da posachte na vsak košček zemlje, kjer je to le možno, oljne rastline. V našem podnebju se najbolje obneseta sončnica in buča. Sadimo ju lahko med okopavine, ob robovih njiv, na parobkih gred, ob ograjah plotov, na naspih, skratka na vsakem kotičku, ki bi ležal sicer zanemarjen in neploden. Vsak kilogram semenja sončnic ali buč nam vrže sto in še več kilogramov semenja. Pomnite, da dobite za vsakih sto kilogramov semenja, ki ste ga dolžni kot pridelovalci oddati, štiri litre olja, za vsakih nadaljnj'h sto kilogramov oddanega semenja pa celo osem Mtrov olja. Vsi drugi pridelovalci, ki nimate predpisov za oddajo, prejmete po osem litrov olja za sto kilogramov oddanega oljnega semenja. Kmetje in obdelovalci orne zemlje, narod bo upravičeno ter jal od vas hrano, predvsem pa maščobe! Zato naj bo vaša zavedna dolžnost, da posvetite vso skrb pridelovanju oljnih rastlin. Tako boste lahko dali odgovor vašiim sonarodnjakom: V najtežji uri smo izpolnili v polni meri svojo dolžnost. Pokrajinski prehranjevalni zavod. * Protiletalska artilerija uspešno posega V borbe na kopnem. Poročajo, da se je o ... rila že pri Hannovru in v Gornii šlezijl, dobro izkaaml tudi v borbah na kopnem. Večkrat je prepit.ci ... -vražnika pri Moravski Ostra vi in mu s tem onemogočil napredovanje. * Uspešni ostrostrelci so pripadniki neke ljudsko. grenadirske divizije, ki se bori pri Oderborg-u. Listi poročajo, da je od avgusta lainsskege. leta ta divizija dosegla svoj tritisoči odstrel. Samo ostrostrelci omenjene divizije so uničili bojno moč: treh sovjetskih polkov. IZ LJUBLJANE u— Novi grobovi. V 35. letu starosti je zapustila svojce vdova po banovinsikem tehničnem svetniku ga. Davorina Kotlu š e k. Pogreb bo v petek ab pol 10. iz kenele sv. Antona na Žalah. pokopališče k Sv. Križu. — V 69. letu starosti je preminila ga. Helena Modre. Na zadnji poti. jo bodo spremili v petek ob po!_ 18. izored evsugelijskega pokopališča. — Umrl je" poštni zvaaiionik v pokoju g. Ivan M e r-v i č K večnemu počitku ga !>odo spremili . v soboto ob pol 9. iz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. — Naj v miru počivajo! Užaloščenim sorodnikom LzareKaano naše iskreno sožalje. u— Tragična smrt ljubljanskega zdravnika. V četrtek ob 11. dopoldne so pokopali na pokopališču pri Sv. Križu zdravnika ur. Jožeta Šekulo, ki ie postal žrtev tragične nesreče. Na križišču Bleiweisove ceste in šubičeve ulice se je v torek okoli 17. ure primeril hud karambol. Trčila sta dva avtomobila. Po hodniku korakajoči zdravnik dr. .Tože Sekula je nost:U žrtev te nezgode. Dobil je tako težke poškodbe, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer je podlegel ranam. Dr. Sekula, ki je učakai starost oi let, je bi! do meseca aprila 1941 zdravnik v Mariboru, nato pa se je preselil v Ljub-liano, kjer je deloval kot zdravnik ZSZ. /Zapustil je soprogo in tri hčerke. u— Ga. Julija Murgelj, roj. Souvanova je v torek dopoldne po kratki bolezni v 85. letu izdihnila na stanovanju rodbine zeta Branka Kozinca in je bila pokopana v četrtek ob 10. dopoldne pri Sv. Križu. Pokoj-r.ica je bila hči posestnika male graščine pri Ločni blizu Novega mesta, bila vdova po treh zakonskih možeh in je rodila do svojega 49. leta že trinajst otrok. Bila je izredno bistra, podjetna, vsakomur uslužna in do zadnjega vedra, ljubezniva žena, v zgled no skrbna mati, vzorna babica in kot zavedna Slovenka znacajna, svojim prijateljem zvesta duša. Prikupna in priljubljena zaradi svoiho vrlin ostane nepozabna ne le v krogu velikega sorodstva, temveč tudi pri vseh, lü so ž njo občevali: Naj v miru počiva! u— Smrt uršulinke Kolumbe Oblakove. Dne 1. maja je umrla po clolg: in mučni bolezni uršulhinka Kolumba Oblakova, rodom Ljubljančanka, ki je delovala kot učiteljica celili 35 let na uršulinski šoli. V tej dobi je celih 23 let vodila z veliko marljivostjo in spretnostjo uršulinsko ljudsko šolo, mladi učiteljski naraščaj pa je uvajala v skrivnosti vzgojnega poklica. Imela je velik dar za jezike in je gladko govorila slovenščino, nemščino, in francoščino. Zadnjih 10 let je pokojnica bolehala na ledvični bolezni, v torek pa jo je smrt odrešila trpljenja. Pokopali so jo včeraj na pokopališču pri Sv. Križu. u— 60 letnico ie praznoval te dni gosp. Ante Kovačič, lastnik izdelovalnice peči v Rožni dolini, predsednik obrtniškega odseka Združenja industrijeev in obrtnikov ter eden izmed naših najbolj znanih vsestransko delavnih podjetnikov. Tudi mi mu želimo še mnogo zdravja in mnogo novih uspehov v bodočnosti. u— Ustanove Kollmanna Roberta so raz-piscine, in sicer za ubožne slepce 18 mest v skupnem znesku letnih 15.290.— lir in za ulx>žne ljubljanske trgovske uslužbence 12 ruest v enakem znesku. Prošnje je vložiti do vštevši 19. maja 1945. Vse podrobnosti so razvidne iz razpisa, objavljenega v Službenem listu, in iz razglasa, ki je" nabit na občinski deski mestnega županstva v Ljubljani. u— Sv. Florijan goduje šele današnji petek in ne včeraj, kakor je bilo zapisano v pomotoma uvrščeni četrtkovi številki. Če je kdo izmed čitateljev dan prej kakor bi rnoral prišel k svojemu znancu aäi znntnki čestitat, mu gotovo niso zamerili, on pa tudi nam ne bo štel v zlo pomote, ki se nam je primerila. u— Natečaj za izvirno operno delo. Državno gledališče v Ljubljani razpisuje natečaj za celovečerno izvirno operno delo, ki do danes še ni bilo Izvajano. Nagrada za najboljše delo znaša 25.000 lir. Partituro in klavirski izvleček je predložiti upravi državnih gledališč v Ljubljani pod značko, ime avtorja pa v zaprti kuverti najpozneje do 1. septembra 1945. Dela bo ocenila posebna komisija, sestavljena iz glasbenih strokovnjakov. u— D^r^vali so Pri upravi »jutra«: za slepo mJadlino inž. Anton Diitriih 600 Ur v počaščen je spomina. Josipa Skalarja, dr. Antona šapla in inž. Janka MaSkovška, Bruna Volkaajeva 200 lir v počastitev spornimi Karla Benedika in neimenovana 420 lir v počastitev spomina Antona Ausse-nega. a— Slovenskim legionarjem transportnega zbora Speer, ki pripadajo gradbeni in dovozni četi ter drugim tu stacioniranim, se pleča izolačuje dnevno do 10. t. m. v hotelu »Metropol« (Miklič). — Rajuh, vodja gradbenega voda. u— Učite se strojepisja. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji se pričenjajo 5., 7. in 8. maja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer dogovorno po želji. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Iz Novega mesta Evidenca obrtnikov. Vsi obrtniki, ki spadajo v okoliš novomeškega obrtniškega po-vei jeništva, zlasti pa krojači in šivilje, naj predložijo čim prej pover jeništvu združenja v Novem mestu obrtne liste v pregled. Naš kino, ki je bil zadnji čas večkrat prekinjen zaradi koncertov in drugih prireditev, je zopet odprl svoja vrata. V nedeljo je predvajal film Pevec — potepuh«. Dvorana je bila seveda razprodana. Vina je zadnji čas zopet precej na razpolago. Ampak sedaj se je zgodil vendar enkrat čudež v naši metropoli. V gostilnah je zmanjkalo — gostov. Marsikdo se namreč vendar premisli plačati za »pristni« cviček 160 lir za liter. Pred takimi cenami so kapitulirali celo najvnetejši cvičkarji. In zato je sedaj vina dovolj. Zadrega za usnje se očituje v tem, da mnogi Novomeščani nosijo lesene cokle v raznih kombinacijah. Priznati je treba, da so nekatere zelo okusne in če ne bi delale ropota, bi človek nikdar ne rekel, da so to leseni podplati. Pa še ta nedostatek so znali nekateri premagati z raznimi nabitki iz usnja ali gumija. Uspela prireditev za pionirje. 16 članski salonski orkester, plesni orkester in pevski kvintet so v okrilju akcije Poli priredili zabavni koncert za narodne pionirje, ki se je vršil v četrtek in petek 26. in 27. aprila v dvorani Prosvetnega doma. Obakrat je bila dvorana polno zasedena.. Petkov trg je bil slab. Posebno primanjkuje sveže zelenjave. Pričakovati pa je, da je bo kmalu dovolj, saj je zadnji dež zadosti namočil presušeno zemljo. Slana. Po poročilih, ki prihajajo iz bhžnie in daljne okolice, je slana povzročila škodo le na višje ležečih krajih. Hujšega je bilo obvarovana koščičasto sadje, ki ima že debele sadove in mnogo listja, ki je obvarovalo plodove. Več je škode v vinogradih. Kmetje, posebno vinogradniki, zažgo zvečer velike ognje z močnim dimom, ki se vleže na zemljo in tako precej obvaruje trto pred slano. Mnogo eparjenih trt se bo pa še popravilo. Iz Trsta V Trstu je umrla ga. Antonija šuligoje- va, ki zapušča soproga, sinove, snahe in druge sorodnike. Pokopali so jo v torek dne 24. t. m. — Nadalje je umrla Mar ja Go-dina, stara 68 let. Avtomobil je podrl motociklista. V tržaški ulici Rossetti je neki tovorni avtomobil podrt 24ietnega Lueiama Del piera, ki se je vozil na motociMu. Mož si je poškodovan kole.io ter so ga morali oddati na kirurški oddelek tržaške bolnišnice. Nezgoda pri sekanju drv. Tapetnik Franc Giombi iz Ulice Orlani v Trstu ce je pri se-kanuj drv vsekal v levo nogo ter je moral oditi na zdravljenje v bolnišnico. — Prav tako se je ponesrečil pri pripravljanju drv uradnik A. Vecchio. Padel je z drevesa ter se je ranil na kolenu. živilske nakaznice so ukradli neznanci postrežnici Mariji Centranijcvi v Trstu. — Prav tako je pričla ob živilske iZk- iznice Alojzija Lebarociva z Vrdsle pri Trstu, ki je staila r ta Ponterossu v vrsti, da hi kupila nekaj zelenjave. Tatvina na tramvaju. Nezn-airi tatovi so te dnii okradli na tržaškem tramvaju nekega moškega ter mu odnesli 4.000 ur go- Poziv Vsi v Ljubljanski pokrajini bivajoči obvezniki rojstnih letnikov 1914 do 1926, ki doslej iz kakršnega koli razloga še niso bili pri naboru za obvezno vojno službo v smislu naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem področju »Jadransko primorje« št. 3 z dne 29. novembra 1943, se pozivajo, da se v svrho nabora brezpogojno javijo v dneh 7., 8. in 9. maja 1945 ob 8. uri v nabornem uradu v Ljubljani na Poljanski cesti št. 2/1. V navedenih dneh se morajo zglasiti v nabornem uradu tudi vsi oni obvezniki omenjenih rojstnih letnikov, ki so zaposleni pri organizaciji »Poli« — ne glede na to, ali so že bili pri naboru ali ne. Kdor se nabora ne bo udeležil, bo po obstoječih predpisih najstrože kaznovan. Pokrajinska uprava v Ljubljani (Naborni urad) tovšne. Te.a Cipriami je prlšSa med tramvajsko vožno db 1.200 lir. Služkinji Elizabeti Mandelovi so «Jdiiovi uika*! i denarnico z 1.450 lirami, uradniku Arrivndu De Ca-neM pa so uamoviöi izmaknili 435 iir goiovii-ne in osebne dldkuimente. Iz Hrvatske Dnevi hrvatske gledališke umetnosti. Od 1. do 8. t. m. je hrvatsko državno gledališče proslavilo teden hrvatske gledališke umetnosti. V obeh zagrebških gledališčih so vpri-zarjali izključno dela hrvatskih avtorjev, in sicer Rabadanovo dramatizacijo romara šenoe »Zlatarjevo zlato«, Fotezovo najnovejše dramsko delo sčetvorka«, Lhotkovo opero »Faust«, Mesaričevo komedijo »Gosposko dete«, Zajčevo opero »Nikola šubič Zrinjski«, Freudenreichov igrokaz »Grani-čarji«, Midžorovo opereto -Sanje male Loa-ne«, (Šotovčevo opero »Ero z enega sveta«, Nikoličevo dramo »Za boljše ž vljenje«, Go-tovčevo opero »Morano-r, Fotezovo komedijo »Stric«, Ogrizovičevo »Hasanaginico« in Mesaričevo »Tudi v našem mestu«. Na ustašlii gospodarski podčastniški šoli je bila v soboto 24. marca slovesnost napredovanja prvih gojencev. Ustaška gospodarska podčastniška šola se je začela pred 6 meseci kot gospodarski tečaj, v začetku letošnjega leta pa je bila preustrojena v redno podčastniško šolo. Svobodno krHanje v Zagrebu je po odredbi policijskih oblasti z dne 26. marca dovoljeno od 4 zjutraj do 9. zvečer. Ob 20.30 morajo biti vsi lokali, kinematografi in gledališča zaprti. Velikonočne procesije v Zagrebu so se vršile po vseh župnih cerlrvah. Prebivalstvo se jih je udeležilo v velikem številu. Zagrebški mestni parki so letos spremenjeni v vojne vrtove. Iz nrvatskh listov povzemamo, da je mestna občina v Zagrebu nekatere svoje parke dala letos v obdelavo potrebnim družinam. Temu namenu bodo služili park na Zrinjevcu, gledališki park in še nekaj drugih. Otroška igrišča ne bodo spremenjena v vojne vrtove. Naročnina za hrvatske liste je bila ne-davno v sorazmerju z dmgimi cenami zvišana. Posamezna številka »Nove Hrvatske« stane 60 kun, mesečna naročnina 1600 kun, za državne in samoupravne uradnike ter ustaške funkcionarje pa 1200 kun. BELEŽNICA KOLEIJAI? . Petek, 4. maja: Florjan, Cvetko. DEŽLIINE LEKARNE Tr. Piccoll, Dunalska c 6: Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste - Zaloška c«wta 47. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DP.AMSKO GLEDALIŠČE Petek, 4. maja. ob 17.: Grillparzer: Ljubezni In morja valovi. Red C. Sobota. 5. maja., ob 17.: S. Lager! of - B Begovič: Gösta Berlin^. Rci Sobota. Nedelja, 6. maja ob 17.: St. Majcen: Matere. Izven. Cene od 40 Ur navzdol. OPERNO GLEDALIŠČE Petek, 4. ma.ia: Zaprto. Sobota. 5. maja, ou 17.: Wober: čarostrclec. Red D. • Oddajmška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PETEK, 4. MAJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.30—7.30: Prenos Osrednjega nemšicega sporeda. 7.30—7.40: PoroMla v slovenščini. 7.40—9 00: Prenos Osrednjega nemškega spo.-eda. 9.00—9.10: Poročila v nemščini 9.10—12.00: Prenos 0=redujr-ga nemškega sporeda. 12.00—14.00: Prenos Osrednjega nemškega sporeda. Vmes od 12.30 tio 12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini. 14.00—14.10:' Poročila v nemščini. 14 10—15.00: Prenos ösrtdnjcg] nemškega spo-eda. 15.00—15.30: Klavirska glasba — igra Ma-jan Lipr. šek. t^.30—10 00: Mali koncert -Sodelujeta sltistki Elza K" ;ovac in nipnts: Marjan Llpovšek. J c 00—17.00 Prenos Osrednjega nemškega sporeda. 17.00—17.15: Poroči-'a v nem-š-Mnl in slovenščini. 17."'5—17 30- Glasbena med-ipra. 17 30—18.00: Kmečki tro. 18.00—18.45: Pre-ros Osrednjega nem?k«,«'e. sporeda. 18.45—19.09: Iz naše .a leposlovja — Jaklič Helena: HmnlJče'-: (odlomek). 19.00—19.30: Freacs Osrednjega nem-fkrga s; orsda 19.j<".—19 4t. Poro*"- s'-iver: -i ni. 19.45—20.00: Prenos G radsjega nem?-:, sporedi. 20.00--2'"115: Poročila r neraS&n 20.115 do 22.00' Prenos Osr?d \1e~a :>?mJ' - n sirnred- 2'' 01 do 22 15: PoroJi> v nem&tni. 32.15 24.60 Preno» O.-redr.jepa nemškefe spored . i "j Obvestila „PREVODA« DELITEV ŽIVIL V MAJU 1. V mestu Ljubljani ter v občinah Ježu ca in Polje: a) Osnovna živilska nakazn ea brez pre-tiskanih črt ali z eno riimeno pretiskano črto: 1860 g krušne moke in 15 g kvasa na prvih dnevmh odrezkov z datumi od 1. do 15. maja ali cd 1. do 15.5 dnevno po 150 g kruha. 10C0 g riäa in 1000 g graha skupno na vseh 31 dnevnh odrezkov za živila za juho; 1.5 del olja na vseh 31 odiezkov za maščobe; 2.50 g sladkorja na vseh 10 odrezkov za sladkor; 250 g soli na cba odrezka za sol; 53 g kvasa na oba odrezka za kvas (prejmejo samo potrošniki, ki niso prejeli odrezkov za moko); 125 g kavnega nadomestka na odrezek »3 — Maj«; 50 fj udla na oba odrezka za milo. b) Dodatna živilska nakaznica za otroke do 3 let starosti (DoMa) (brez pretiska alii z eno pre-i iskano zeleno črio): 250 g sladkorja na. odrezek »Mlad. a 602«. 2. V vseh ostalih' podeželskih občinah: a) osnovna živilska nakaznica s pretiska. nima dvema, rumenima črtama: 1000 g riža na prvih 16 dnevnih odrezkov za živila za* juho z datumi od 1. do 16. maja: 250 «; sladkorja na vseh 10 odrezkov za sladkor; 200 g soli na cba odrezka za sol: 125 g kavnega nadomestka na odrezek »3 — Maj« (prejmejo samo potrošniki, ki so prejeli odrezke za moko); 53 g kvasa na oba odrezka za kvas (prejmejo samo potrošniki, ki ni*o prejeli odrezkov za moko); 1 škatlico vžigalic »Cerini« na odrezek »6 — Maj«. Delitev vžigalic. V Ljubljan" znotraj in zunaj bloka odpade na 'nižinsko nakaznico na odrezek »7—A« po 2. na odrezek »7—B« po 4 in na odrezek »7—C« po 6 škatlic vžiealic. v občinah Ježica in Polje na osnovno živilsko nakaznico za maj pa po 1 škatlico na odrezek »9—Mai«. DELITEV JAJC * Potrošniki mesta Ljubljane dobe na odrezek 6 maj« osnovne živilske nakaznice brez pretiska" ali z 1 pretiskano rumeno črto po 1 jajce od 5. do 10. t. m. v naslednjih mlekamicah: Antonič-Lupinc, Dolenjska cesta 48; Eonča Ivanka, Ciril-Metodova št. 69; Horvat Fani, Lingarjeva 6: Klopčar Zofka. .Tegličeva 10; Košak Antonija, Lepo-dvorska 29; Kranjc Marija» Novi trg 1: Roš Barbara, Rimska e^sta 2; Rupena Rozalija, Jernejeva 2; štefancijoza Marija, Gosposvetska 3 0; Guzelj Marija, Klunova 8; Gruden Jakob. Celovška 101: Janežič Josipina. Poljanska 3: Vidmar Ljudmi'a, Ciglarjeva št. 12; Fratnik Katarina. Sv. Petra ces. 33: Vokač Roza, Breg §; Vodnik Alojzija, Tržaška cesta 26. Mlekarnice dvignejo jajca v petek. 4. maja, od 7. do % 10. ure v Maistrovi ulici 10. Odrezke morajo prinesti nalepljene po 100 kosov 11. in 12. t. m. Potrošnike pa opozarjamo, da je čakanje nepotrebno, ker je blaga za vse dovolj. PRODAJA MESA V soboto 5. maja dobijo meso samo bolnik na dodatne ž viiske nakaznice za meso, bolnišnice in sanatoriji. PO GOSTINSKI?! OBRATIH NABRANE ODREZKE živilskih nakaznic bo mestni preskrbovalni urad prevzemal v petek in soboto 4. in 5. maja v I. nadstropju nekdanje Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10. Tam bodo ti obrati dobili tudi nakazila za oddane odrezke tako, da pridejo na vrsto: v torek dne 8. maja gostinski obrati z začetnicami A do Č, v šredo 9. maja z začetnicami C in D, v petek 11. maja z začetnicami E in F, v soboto 12. maia z začetnicami G in H, v ponedeljek 14. maja z začetnicami I, J in K, v torek 15. maja z začetnico L, v sredo 16. maja z začetnicama M in N. v četrtek 17. maja z začetnicami O, P in R, v petek 18. maja z začetnicami S. Š in T ter v soboto 19. maja gostinski obrati z začetnicami U do ž. Zzi'^nfs tsSlc z« športne avice Prezident general Rupn k ie 'zdaI odre '.bo glede spremembe izvršilnih določb štev. 2, k naredbi za zagotovitev tekstilne oekrbe z dne 9. septembra 1914. V teh izvršilnih določbah se v čl. 3 pod zaglavjern »F. Nogavice« v tečki d) IV. 3 »Športne nogavice« spremeni besedilo, k: se odslej glas : a) za odra?'" nad 36 let za 1 par 4 točke doslej 7 točk); b) za lečke in deklice od 5. do 16. leta 2 toč.kj (doslej 5); c) za otroke cd 1. do 5. leta 1 točka (do3lej 2>. Ta. odredba je stop la v veljavo z dnem izdaje, t. j. s £5. aprilom 1945. C^vestHa s^rtatffcžKts! z^S R"rmes, odsek za boks. V četrtek jo pri izplačevanju vstopnin izgubil blagajnik odseka svojo denarnico z dokumenti in gotovino. Pošten športn k, ki je denarnico našel, se naproša, da io vrne ali izgubitelju ali upravi društva. Kino Sloga. 25 odstotkov gotovine lahko obdrži. Prosimo najdi-te'ja. čimprej vrne dokumente, ki so v današnjem času vsakomur nujno potrebni. Upi avn žšK H e r m e s a. Bert Oehlmanm , R NE SAMO ZA ZLATO Roman Ko jo je pogledal, so biie njene oči polne vroče hvaležnosti. In to je biio nekaj, kar je navdajalo Baraya s čedalje večjo zmedo... • Mr. Corner sam je bil tisti, ki je prišel Barayu v hotelski veži naproti. »Ne zamerite mi tega obžalovanja vrednega pripetljaja, Mr. Baray. Reči morem samo toliko, da se take reči v moji hiši doslej niso godile. Ves prepaden sem biL Po hitrosti, s katero sem storil svoje ukrene, lahko presodite, kako mučna mi je bila stvar!« Mr. Corner drugače ni bil zgovoren mož. Da. Baray ga je poznal prav za prav samo kot redkobesedneža. Tembolj se je začudil njegovemu dolgemu govoru. »Niti slutim ne, za kaj gre,« je rekel. »Kaj se je pa zgodilo?« »Se ne veste?« Corner je bolestno skrem-žil obraz. »Meni, Mr. Baray, usoda z ničimer ne prizanese. Nu prav, če je tako, vam moram pač sam povedati. Vaš prijatelj, Mr. Overbeck, je pred eno uro zalotil hišnega slugo v vaši sobi, ko je pravkar z veti-ihom odpiral neki kovčeg. Razumeli boste, da moje ogorčenje — —« »Torej vlom?« »Ukradel ni ničesar, toliko je Mr. Overbeck hvala Bogu že dognal. Ne, do tega. da bi mogel krasti, nepridiprav sploh ni prišel. Pri tisti priči sem mu pokazal vrata, v moji hiši ni prostora za take ljudi Znova vas prosim, da mi oprostite ta pripetljaj. Ponovilo se kaj takega nikakor ne bo. To bo moja skrb.« Baray je mahnil z roko. Spričo zatrdila, da ni nič ukradenega, je bila stvar mnogo nedolžnejša, kakor se je zdelo na prvi mah. Vendar se mu je zdaj mudilo k Overbeck»!. »Lepe reči slišim, bogme.« Z zlovodjmm nasmehom je stopil v sobo. »Hišnega slugo misliš?« »Da. Pravkar me je spodaj ustavil Mr. Corner--c »To ni še nič v primeri s temle.« Overbeck je bii čudno razburjen. »Bi hotel prečit at i ? List je sicer že vee ko leto dni stan, a prebrati ga je vredno. Poročilo sem začrtal z rdečim svinčnikom.« Baray je stopil k mizi. Rdeče začrtano poročilo ? Da, tu je bilo ... »Petnajst mesecev ječe za Kidderyja«, je bil nadpis. »Nu, kaj pomeni to?« Baray je za strmci v časnik. Nato pa vobče m počakal odgovora; oči so mu zletele po vreticah. Sodni poročevalec je opisoval ooravna-vo proti bivšemu mornarju Kiddervju, ki se je moral zagovarjati zaradi telesne poškodbe. V neki zloglasni krčmi se je bil spri z dragimi gosti in znatno pošuodoval dve osebi. Čeprav je bil obtoženec ameriški državljan, so ga bila morala britanska sodišča že prej dvakrat kaznovati zaradi enakega dejan>a. Glede na nepoboljšljivost, ki je bila s tretjim takim slučajem več ko zadostno dokazana, so ga obsodili na leto dni in tri mesece ječe. Rečeno je bilo, da bo obsojenec najbrže v Dartmooru odsedel to ka_zen. Baray si je potegnil z roko po čelu. ; Kiddeiy?« Obrnil je list in pogledal datum. številka je bila res že ved ko leto dni stara. »Kaj pomeni to?« se je osupel obrnil k Overbecku. To pomeni, da so naju nizkotno vodili za nos!« Baray je poročilo še enkrat nrečitaL Overbeek je imel prav. Tisočkrat prav. Kako bi mogel Kiddery potovati z Mr. Fla-kejem v"šanghaj, če je sedel v Dartmooru v ječi? Strela božja ... Z dolgimi koraki je stopal Baray po sobi sem ter tja. Ali je kaj takega sploh mogoče, se je vpraševal. Tako daleč more segati človeška porilot-t? Ali--in vtem se je ^irzrrril. »Kje si dobil ta list?« Overbeck se je srdito zasmejal. >PosiaIi so nama ga. S pošto.« »S pošto? Kdo je--?« »že kdo.« »Torej brez navedbe pofiiljalca?« »Brez navedbe,« je Overbeck potrdil. »Ta .nekdo" želi ostati neimenovan. Biti pa mora nekdo, ki z nama nima sLaliih namenov. In pred vsem mor a ta .nekdo' vedeti, da sva bila strahovito naplahtana.« »Stoj!« je zaklieal Baray. Stvar utegne biti tudi drugačna. Kiddery sedi v ječi. Ni treba, da bi bil ta Kiddery br-ezpogojno tisti Kiddery. k: je odpotoval z Mr Flakom na Daljni vzhod!« Over-iyck je osupnil. »Misliš, da hi utegnila biti dva. ki se pišeta Kiddery?« »Zakaj ne? cez pol ure bova wdefa. kako je stvar. Takoj moram---« Kaj mora. pa ni izrekel. Preveč se mu je mudilo. Del je klobuk na giavo m zdirjal iz sobe. • Taksi je pripeljal Aleksandra Baraya v Scotland Yard. Dokaj ča.«a je tr ajalo, preden je prišel do uradnika, ki mu je mogel postreči s podatki. »Zalcaj želite jetnikov opis?« je bilo prvo sumnjivo vprašanje. Da, zakaj? Z resnico Baray ni mogel miti na dan, katjr s tem bi se Mi položaj le še bolj zapletel. KINEMATOGRAFI KINO MATICA: »Žena mojih sanj«. Ob 15.. IT. KINO SLOGA: »Kobrhi etclovi hčerki« ob r?. in 19. uri. KrNO UNION: »Sinček na počitnicah«, Hans Moser. Predstave ob 17. in 19. url. Denifs zadnjikrat.. POSTREŽNICO sprejmem od 7. do 15. ure z dobro oskrbo in plažo. Naslov v Jutru. ^__9729-la GOSP. POMOČNICO pošteno, sprejmem v dobro in stalno službo. Javiti se od 2-^4 popoldan v Koblarjevi ul. St. 3. 9777-la PERICO sprejmem s celodnevno oskrbo. Novi trg 1-1. 9809-le OBLEKO moško, dobro ohranjeno, prodam. Ka-elov v Jutru. 9742-6 LIMONO v čaju in limonado dobro nadomešča limonin ekstrokt »Citrol«. — Stekleničko prinesite s seboj. Dro-gerija Anton Kane, židovska ulica 1. 9604-6 PL4ŠČ Hubertus za 15-letnega dečka, žensko modro obleko, stensko preprogo ter 2 m tekača. vse dobro ohranjeno, deloma novo. prodam. Naslov v Jutru. 9701-6 VOZIČEK ročni, z nosilnostjo 300 d j 400 kg, prodam. Gruden Ivan DraboSniakova 5. 93C6-5 OBLEKO volneno, novo in svileno, črno, z vzorcem, predvojno blago. zamenjam al', prodam. Naslov v Jutru. 9727-6 OBLEKO belo, iz čiste svile, novo in kostum za srednjo postavo, Mara Sajovlc, Mestni trg 8. 9744-5 SPAL NICO iz orehovi-ne, z žimnicami, polnjenimi s pravo žimo, prodam, čeme. Ljubljana. Pleteršnikova 25. 9699-6 BLAGO črtasto, za srajce in svilo za pidžame, zamen ;am za posteljno pregrinjalo in predpo-steljnika, ev. dam protivrednost in tudi prodam. Naslov v Jutru. 9746-6 KREDENCO kuhinjsko, prodam. Breg 18, priti. 9739-6 FOTOAPARAT znamke »Voigtländert na plošče 6x9, prodam. Naslov v Jutru. 9738-6 KOLO moško, prodam. Vošnjakova 7, skladišče. dvorišče. 9737-6 KOLO športno, poceni nrodam. Sv. Petra c. 78-11. hiSnik. 9745-6 OBLEKO moško, črno, za srednjevisoko postavo iz predvojnega blaga. dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 8. do 10. Naslov v Jutru. 9707-S KOLO moško, nemške znamke, brez gum. predam. Ogled od 8. do 10. Naslov v Jutru. 9708-6 OBLFKI svileni, novi in žalni klobuk s pajčoia-;'cm. prodam. Naslov v Jutru. 9712-6 SLIKO umetniško, oljnato, od znanega umetnika. prodam. Naslov v Jutru. 9713-6 SUKNJIČ moški, s telovnikom ln kitaro, prodam ali zameniam za protivrednost. Poizvedbe od 19. do 20. ure. Komac Dana. Rimska 11-1. 9719-S ČEVLJE moške in ženske. št. 38. ssrednjo peto, prodam. Naslov v Jutru. 9706-6 PIS. STROJ, portabl, dobro ohranjen, prodam. Naslov v Jutru. 9740-6 KLOKE krasen, bel, primeren za birmanko, prodam. Naslov v Jutru. 9695-6 KOLO moško, prodam. Židovska steza 2-1. — Ogled med 12. hi 14. uro. 9726-6 NAKOL prekle fižolov-ke, prodam. Karlovška c. 17. 9721-6 ŠIPI 53x43 in 60x44 ter 3 m svile za perilo., prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 9722-6 RADIOAPARAT »Minerva«, 3+i, prodam. Gerl, Bernekerjeva 30. 9723-S ČEVLJEV več parov, damskih poletnih, št. 37 ln 38 in krasne goj-zerje, ugodno prodam. Naslov v Jutru. 9725-6 BLAGA 3 m, za moško obleko. s kompletno podlogo, prodam. Hočevar, Vraaov trg 4. 0755-8 GRADL. Mm,» žim-niee, predvojno blago, prodam. Marija Bernik, Stent trg, klobočarna. OBLEKO deško za 13 do 16-letr.o, volneno in aktovko usnjeno. za lji:dsko šolo, prodani. Muzejska 7-IV, levo. 9753-6 ČEVLJE otroške, št. 25. ter dve knjigi I. in II. del »Wissen und Können«, prodam. Oi^ed od 12. do 15. ure. Naslov v Jutru. S760-6 OBLEKO črno, moško, ze srednjevisoko posta-vo, iz prvovrstnega blaga, skor-a; novo. prodam ali zamenjnm za protivrednost. Vrhovče-va 3-n, desno. 9751.-S KOLO moško, nrodam. Miklošičeva 8, dvorišče levo. 9749-S RADIOAPARAT 4 -f 1. odličnega glasu, prodam. Povšetova 71, II. 7561-6 OBLEKO črno. moško (primemo za kostum) in 2 beli halji (za magistre, frizerje). prodam. KnaJljeva 3-II. 976E-6 APARAT sa vkuhavanje s kozarci, prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. Ogled od 10. do 14. 9772-6 KOSTUM eleganten, siv, z rdečkastimi črtami, modre čevlje št. 38. 2 m kotenine in 3 m vzor-častega blaga, prodam. Naslov v Jutro. 9768-6 VOZIČEK športni, au-tomodel, preäit, prodam ali zamenjam za dam-•ko kolo. Stari trg 28-1 dsano. 9430-6 PRSPBOOO 8 m, prodam. Vrtača 9, pritličje. 9812-6 TRICIKEL sa otroka do 3 let. prodam. Naslov r Jutru, saoa-fi *.' -s ^ *f-'CX«t • • NOTE Lenb: Polonaise, kupim. Ponudbe Ju.'.ru pod »Takoj t. 9710-7 POZOR . Kupuicm in pio dsiar» rshl'ei» čevl;e. 7.:-rrcniTi ve^'c ir m.in,sr številke Klarer Vošivsfcnv-ul:c:( 4 041 S- »FITRCST* nove fgo-vir.a. kupi jedilne '-er-vise, vinske servise jedilne pribore r>o~am-zno. nože. ž''re, vilice 'n vse st?k enr- nre^rr" te ir. rrzr!" '">o'"'še pred Pleča takoi S*r! tarieva šc. 2. 9613-7 PREDMETE - upor.ibr.e pohištvo. spalnic;. n;t. visoke omare, otorp2 ne, poste'iice. slike n po sameznč komide pohišfra : posteljnino. r;uhe kap.ie ode:e. žimnice. blazine brisače, moško in damsko perilo ter oblek»; prtrr • se: bosanske, rekoče. Hno- lei porcelan : krožnik' kavne, iedilne in likerske servise — kupi treevina »0«rW«. Mestni tr£ ? 0*10 T OMARO dvokrilno, *elc s ploščami ln lep kauč kupim ali dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Praktično — moderno«. 9778-7 POSTELJO otroško, dO-bro ohranjeno in let>o. kupim. Ponudbe Jutru pod »Postelja«. 9811-7 2VEPLO v koflh ali prahu, kupim. Ponudbe Jutru pod »Ž»»plo«. 9313-7 SESALEC sra prah, kupim. Ponudbe Jutru pod »Gospodinjstvo«. 9804-7 CAMPOLON kun m — | Crožen. Gosposka S-! ! 9796-7 i i 'T; /L,TE damske im«, •*>po:tre. St. 10. zamenjam za nrotivredn.-.<:t. j Naslov v f)7<1-" s I (..'BTjEKO n<-vo rrW:o. r-avo. za srednjeročno po:. F^TT -PE^NOSr ti m 7"> dobro mofiko ^Wev-o ali blapo. Na«!, v -Ti'tru. 9791-3 NFKA.7 STVARI zamenjam za pro »'vrednost. prj»slov v Jutru. 9790-8 C>PLEKO mošV-o rrei-vojro. za srpdnleveliko postavo, zamenjam zs koto. Istotsm prod? to deške obloke za 7—10 let in nizke čevlje št. 35 deklico. Vero.Tko-v% 22-n. Šiška 9765-8 KOŠNJO 1300 kv. m. sena. otave m nekaj detelje na Malem grabnu ob Ljubljanici, zamenjam za oves- ali kurjo pičo. Mllčinskcga 3, vrr tp 3. 9767-8 ELEKTRONKO AZ1. odn. AL4 zamenjam zh elektronko AF3. Na?lo\ r Jutru. 9301-8 J51't .'.ÄV.- fev : I DEŽNIK mi Je bil po- §.V:f .f 4T» rž..v'irÄ. motoma zamenjan v . 'V. f ^ rarfplln v franč-ftl-nr ski '•ESI NO PLAČO ln dve tržni m^ ži je 'z-ruw :evaa dekl'ci od gW do Marico — Poštenega najditelja prosim da Mjdeno vrne v upravo .Tu'ra. 5798-37 r.edeljo v frančiškanski cerkvi pr! ma*.' ob 9V»-Dotičnega prosim, da l.-rega vrne na naslov Ha nnhar D, Beethovnova 13-11. kjer dobi svojfga. 9814-37 umu LOKAL za trgo\ino, v centru, iščem. Ponudbe Jutru pod »Manufaktu-18«. 9736-17 in prodam 1-901 Up iz orehove korenine, skoraj nov, I v -'J 3delno kuhinjsko krcdenco prodar Poru'dba Jutru pod 502. ZAHVALA. — Vsem. ki so .se nas spomnili v fa'o.'tr.em trenutku smrti našega nepozabnega. ljubljenega • Ina. TANKA MAlKOV KA in nrsm dolr?»a!i. ki>::o radi so ga imeli, se iz vse:- srca zahvaljujemo. Ljubljana. 2. maja "H5. Meta MačkovSek r imenu otrek in os „lega sorodstva ZAHVALA. — V-em, ki ste spremili našega dragega moža. očeta in brata MULE JA MATEVŽA na njpgcvi zadnji poti in mu poklonili cvrtje, se najlskreneje zahvaljujemo. Ljubljana, Bled, 4. maja 1945. žalujoča žena z otroci ZAHVALA vsem, ki ste c-b nenadomestljivi 1%-ub. našega predobrega L U I N KRISTIJANA sočustvovali z nami, ki ste ml priskočili na pomoč z denarjem, ki ste mi izrekali sožalje. Maša zadušnica bo v ponedeljek, 7. maja. ob pol 7. ur: zjutraj v farni cerkvi v Trnovem. žalujoči ostali iiHHnmHHMMnt. Za uredništvo: Milan Zadnek. — Za izdajatelja: Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran. — Za inseratni del: L&ibomjr Volčič. Ä T ▼ Umrla je v 69. letu naša ljuba mama. I stara mama ln tašča, gospa ■ GELEN A MODRE Pogreb bo v petek. 4. t. m., ob pol 6. Hrt izpred evsngeljskega pokopališča. Jesenice, Ljubljana, 2. maja 1945. Žalujoči: Ludvik, sin: Ana nor. Palme Irma por. Trinker, hčerki, ter ostalo sorodstvo BnWBBMHHWWMWWMM Zapustil nas Je v 68. letu st&rostt naS ljubljeni mož. oče itd., gospod MERVIC IVAN, pošt. zvan. v pok. Pogreb bo v soboto. 5. t. m., ob pol 9. Vrt % Žal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu. žalujoči: Frančiška, žena; Marija por. Roso. Milka por. Znpan. hčerki, ter ostalo sorodstvo r Zapustila na? Je v 35. letn n?Sa zlata P ' mamica, hčerka sestra ln svakinja, gospa I KOTLUSEK DAVORINA, vdova po banov. tebn. svetnika Pogrob bo v petek, 4. t. m., ob pol 10. tnl ■ žal. kapele sv. Antona, k Sv. Križu. žalujoči: Ladko in Natika, otroka, ter ostalo sorodstvo Z A H V A L A. — Vsem. ki ste nam izrazili sožalje in ki ste se udeležili maše a&dušnice aa našim preminulim FERDO NTKLSBACHER-JEM izrekamo najlepšo in iskreno zahvalo. LJubljana, dne 2. maja 1945. žalujoči ostal! ZAHVALA Iskrena zahvala vsem, kl ao počastili apomtn moje pokojne matere CECILIJE KORUN, roj. Ljubljana, 3. maja 1948. Dr. Mitu