Q V
n\4


PRI.nuRSKI DNEVNIK
PoStnlna plačana v gotovini	OA„
Abb. postale i gruppo Cena 300 lir
Leto XXXV. Št. 294 (10.513)
TRST, četrtek, 20. decembra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kj9r je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MRZLIČNA POGAJANJA NA NAJVIŠJI RAVNI NA ZASEDANJU OPEČ
Pred zaključkom se večajo možnosti sporazuma o enotni ceni petroleja
Verjeten dogovor med 13 ministri o «osnovni» ceni 26 dolarjev za sodček, z «dodatki» pa bi boljša nafta stala največ 35 dolarjev
CARACAS — Ozračje med stotinami časnikarjev in opazovalčev, ki že tri dni zasedajo sprejemne Prostore hotela-trdnjave «Tamana co», ki ga straži 7.000 oboroženih agentov venezuelskih varnostnih sil, postaja čedalje bolj naelektreno ob mrzličnem pričakovanju na Mločitve ministrov 13 držav, ki Proizvajajo nafto. Že samo aejstvo, da se je 55. konferenca držav OPEČ včeraj redno nadaljevala, čeprav je predsinočnjim kazalo, da bo razdvojenost med stališči posa •bežnih članic o ključnem vprašanju novih cen petroleja povzročila Predčasen zaključek zasedanja, o renjujejo sicer pozitivno, nesoglasja so pa ostala in še trajajo.
Vprašanje večjih ali manjših po Viškov je postalo povsem očitno politično, kot je že popolnoma jasno, da je v sedanjih časih svetovne gospodarske krize petrolej postal Pravo politično orožje. Da je temu Iško priča že samo dejstvo, da so se po neuspelem zaključku predvčerajšnjega večernega zasedanja
njeno pogajali v apartmaju pred sedujočega venezuelskega ministra za energijo Calcterona Berti ja, med tem ko se ostali člani uradnih delegacij zadržujejo v veliki sejni dvorani.
Tudi po zadnjih vesteh, ki jih je moč ob strogo tajnem poteku pogajanj zbrati iz izjav posameznih ministrov, se stališča niso mnogo zbližala, tako da je še nemogoče napovedati, ali se bodo mogli dogovoriti. Izjave so namreč različne in v nekaterih primerih protislovne in nihajo med optimizmom in črnogledostjo. Če se tudi zadnji napori voditeljev delegacij, ki so prebedeli drugo noč zapovrstjo, ne bi mogli končati s sporazumom je vsekakor že pripravljen program uradnih posvetovanj v okviru tako imenovanega -»strateškega odbora* OPEČ. ki bi se mogla začeti takoj po uradnem (in neuspelem) zaključku konference.
Čeprav že samo nadaljevanje pogajanj na višji ravni kaže na vsaj minimalno možnost, da dosežejo v
Že ponoči zbrali na samem le mi- j zadnjem času sporazuma, je nalo-bistri 13 držav, ki so se nepreki-1 ga ministrov držav OPEČ vse prej
kot lahka. Možnosti sta namreč samo dve: sporazum o enotni ceni, ali pa se bo 55. konferenca zaključila tako, da bo vsaka država določala ceno po lastni uvidevnosti, kar bo še povečalo kaos na svetovnem petrolejskem tržišču. Žal je prva rešitev mnogo težja, saj so tudi včeraj članice OPEČ v bistvu predlagale vsaka svojo ceno: Sau-dova Arabija 24 dolarjev za sodček, Združeni arabski emirati 27,56, Venezuela 24 + 2 (za zagotovljene dobave), Katar 27,42, Gabon 24, Irak 27, Iran 28,5, Nigerija 30, Libija 34, Alžirija 30, Indonezija 25,50, Kuvajt 26 in Ekvador 26.
Že razpon ined predlaganimi «o-snovmmi* cenami je bil torej velik, kaj šele pri »dodatkih* po kakovosti nafte, ki je bil že predvčerajšnjim glavni kamen spotike med «zmernimi* (Saudova Arabija in manjše arabske državnice) in -»jastrebi* (predvsem Libija in Iran). V krogih konference zato pravijo, da bi mogel morebitni sporazum, ki ga ministri zasledujejo z največjim prizadevanjem, temeljiti na «o-snovni* ceni med 25,2 in 26,4 dolarja in na «dodatkih» do največ 8 ali 9 dolarjev, kar bi privedlo skupno ceno najboljših vrst petroleja na 35 dolarjev za sodček. Taka kompromisna rešitev, če se bodo sploh mogli zanjo sporazumeti, bi podražila nafto za tretjino v primerjavi z zadnjo uradno ceno 23,50 dolarja, ki jo je OPEČ določil pred šestimi meseci.
Pozno sinoči se je izvedelo, da se stališča zbližujejo na taki rešitvi, ker je Arabija popustila in sprejela »osnovno* ceno 26 dolarjev, s pogojem, da se računajo »dodatki* po strogo tehničnih, ne pa po političnih kriterjih. Dogovorili so se (že prej) tudi o ustanovitvi banke OPEČ, ki naj bi začela delovati že leta 1981 in o zvišanju sklada za pomoč nerazvitim državam na 4 milijarde dolarjev. (Iv)
ščajoča inflacija v zahodnem industrijskem svetu, predrla «streho» 500 dolarjev za unčo (nekaj več kot 31 gramov). Strah pred novimi občutnimi podražitvami nafte je sprožil val nakupov, zaradi česar je dosegla včeraj zlata kovina ceno 492 dolarjev v Frankfurtu, 495 v Kongkongu, 488,5 v Londonu, 500,26 (oziroma 13.000 lir za gram) v Milanu, 496 v Parizu in 489 v Ziirichu. Od začetka leta se je cena zlata več kot podvojila.
Povišane zavarovalnine za avtomobile
RIM — Zavarovalne premije za avtomobile bodo s 1. januarjem večje. Medministrski odbor za cene je sklenil sinodi odobriti povprečno podražitev zavarovalnin za 18,9 odstotka, pri čeme bodo tovornjaki plačevali za 23 odstotkov povišano premijo.
Karabinjerji odkrili še tri skrivališča RB
TURIN — Karabinjerji protiterorističnega oddelka generala Dalla Chiesa so včeraj potrdili odkritje še tretjega skrivališča teroristov v piemontskem glavnem mestu, v katerem so zaplenili pravo skladišče; orožja in po mnenju preiskovalcev,' tudi kopico zanimivih dokumentov. V Turinu pa se medtem širi vest, da se je v nedeljo za las izognil aretaciji znani brigadist Patrizio Pecci, proti kateremu je rimsko sodstvo že pred meseci izdalo zaporni nalog zaradi sodelovanja pri pokolu v Ulici Fani v Rimu. 26-letni Pecci je bil po mnenju sodnikov v preteklosti tesno povezan z brigadi-stoma Farando in Moruccijem, ki sta sedaj v zaporu, menijo tudi, da je trenutno voditelj voda rdečih brigad, ki «deluje» v industrijskem trikotniku Turin - Milan - Genova.
V enem skrivališču rdečih brigad v Turinu pa so karabinjerji Dalla Chiese zaplenili kopije letaka, s katerim so teroristi prevzeli odgovornost za atentata na bivšo vojašnico «Lamarmora» ter dokument, ki sta ja izdelala Curcio in pajdaši v posebnem zaporu na Asinari. Slednja okoliščina potrjuje, da so priprti »zgodovinski* voditelji rdečih brigad v stalnih stikih s teroristi iste prevratniške skupine.
Malo pred zaključkom redakcije smo iz Turina prejeli vest, da so karabinjerji v večernih urah odkrili v tem mestu, še dve skrivališči rdečih brigad in to v stanovanjih domnevnih teroristov, ki so jih aretirali v nedeljo. Po prvih vesteh kaže pa, da v skrivališčih ni bilo važnih dokumentov ali orožja.
OBISK DELEGACIJE SZDLS V BENETKAH
ZA KONKRETNEJŠE SODELOVANJE MED VENETOM IN SR SLOVENIJO
Predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič predlagal, da bi globalno zaščito Slovencev v Italiji uvrstili med teme srečanja o italijansko-jugoslovanskih odnosih s posebnim poudarkom na uresničevanju osimskih sporazumov
BENETKE — Medsebojnemu sodelovanju je treba dati še bolj konkretne oblike. Tako sta na včerajšnjem sestanku soglasno ugotovili ter obenem ponovno zagotovili svojo največjo pripravljenost delegaciji republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in socialistične stranke dežele Ve-neto.
V razmeroma kratkem času, približno mesecu dni, je bil to že drugi delovni sestanek. V palači deželnega sveti Veneta, so se za SZ DL Slovenije udeležili njen predsednik Mitja Ribičič in predsednik komisije za mednarodne odnose ježe Hartman. Socialistično stranko Veneta so zastopali deželni tajnik Ercoliano Monesi, predsednik deželnega sveta Bruno Marchetti, načelnik deželne svetovalske skupine Cesare Tomasetig, tajnik beneške federacije Fulgenzio Livieri in beneški občinski odbornik Fabrizio Ferrari.
Delegaciji sta razpravljali' predvsem o možnosti širših političnih
srečanj, ki bi bila osredotočena na odnosih med deželama Veneto ter Furlanijo - Julijsko krajino na eni Strani in republikama Slovenijo in Hrvaško na drugi, še širše področje pa bi zajemala srečanja med političnimi predslavniik alpsko - jadranskega prostora, kjer bi prišla v poštev še dežela Tridentinska, predvsem pa Avstrija s Koroško in Štajersko ter morda še Bavarska.
Skupnih točk in interesov je namreč veliko: vprašanje; prevozov, sodelovanje med pristanišči, turistično načrtovanje, dogovarjanje med bančnimi ustanovami in še bi lahko naštevali. Pri tem je treba seveda upoštevati, sta naglasili obe strani, že obstoječe meddržavne dogovore. Še zlasti je pomemben osimski sporazum, ki ga nikakor ne gre omejevati, je podčrtal predsednik SZDL Slovenije Ribičiči na ozko obmejno področje med Italijo in Jugoslavijo.
Med vprašanja, za katera se potegujeta tako SZDL kakor tudi PSI, prav gotovo sod; tudi priznanje na-
LONDON — Med britanskimi industrijskimi podjetniki je nastal v teh prazničnih dneh pravi preplah. Vzrok za to so voščilna pisma, k' vsebujejo razstrelivo in jih odpošiljajo neznanci iz Belgije. V »rej-šnjih dneh so v poštnih uradih in na domovih vplivnih mož odkrili kar precejšnje število takih «vro-čih* voščiinic, ki do sedaj na srečo niso povzročile še nobenih človeških žrtev ali materialne škode
Kuvajtski (desno) in libijski petrolejski minister: «zmerni» in »jastrebi* v Caracasu	(Telefoio AP)
Cena zlata presegla 500 dolarjev za unčo
LONDON — Cena zlata je v svojem nezadržnem vzponu, ki ga poganja gospodarska kriza in nara-
NA SOOČENJU PRED PARLAMENTARNO KOMISIJO ZA PRORAČUN
Craxi ne ve nič, Andreotti še manj
Kdo je zahteval odstop Mazzantija ? - Craxi naj ne bi razkril vseh kart
RIM — Na zasedanju parlamen-‘8rne komisije za proračun je vče-fa.i prišlo do zelo pričakovanega počenja med Andreottijem in Cra-Jjiem glede domnevnih podkupnin
za politično napako, ki bo prav gotovo ošibila sedanjo vodilno vlogo socialističnega tajnika.
Kaj sta politična predstavnika točneje izjavila? Andreotti je včeraj
Eni- to je bilo poslednje srečanje zjutraj komisiji za proračun potrdil v političnem dvoboju, ki traja že I kar je že izjavil Bisaglia. Prve dvo-••ekaj časa in ga nepredvideni do-'me o pravilnosti pogodbe ENI naj Podki stalno dopolnjujejo.	hi	Cruyi Risaff,i RivSi nrpd‘
Na včerajšnjem srečanju se je Andreotti zagovarjal tako, da je Vračal vso krivdo na notranje od-Aose socialistične stranke.
V bistvu je poudaril dve stvari' ; da so mu sum o škandalu ENI ^Udili socialisti: točneje telefon-jfi pogovor Bisaglie s senatorjem f°rmicc, v katerem je slednji zah-^val takojšen odstop Mazzantija s ^•'edsedniškega mesta ENI; 2. ko i® bil sam še predsednik ministrskega sveta, je takoj izrazil potre-
V	da se pooblastijo finančni stražiti, SISMI in zunanje ministrstvo na ugotovijo, kdo se skriva za +užbo «Sophilau». Kljub temu, da J® imel Andreotti pomembno vlogo v tej zadevi, je včeraj zatrjeval, Ra do julija letos, preden je Craxi krožil vso zadevo ni sumil ničesar. . V svojem pričevanju je Bettino ^raxi uvodoma poudaril, da glede ^pravilnosti v upravljanju ENI ni a tudi ni bil seznanjen. Vznemi-JJla pa ga je razsežnost, ki jo je Posredovanje za »podkupnine* za; H lo. Demantiral je dejstvo, da bi ^aj izjavil da so italijanski polipi vpleteni v zadevo ENI, glede pefonskega poziva Formice Bisa-Rli pa je izjavil, da je bila to o-^'bna pobuda socialističnega upravitelja. V bistvu je Craxi na tem °rumu skušal omiliti škandal, predmetu pa je minimiziral svojo vlogo
V	tej zadevi. Nekateri opazovalci ‘olmačijo to njegovo ravnanje kot Poskus kompromisne rešitve zapletov, ki bi lahko ogrožali tajništvo Pjegove stranke, drugi pa, da gre
bi izrazil Craxi Bisagli. Bivši pred sednik vlade je z namenom, da bi preveril domneve, sklical v palačo Chigi Bisaglio in Mazzantija, o tem srečanju obstaja tudi zapisnik v treh izvodih. Po izjavah načelnika komunistične parlamentarne komisije za proračun Di Giulia, je Andreotti povedal tudi, da je 31. julija senator Formica telefoniral Bisagli, ki je bil takrat minister za državne udeležbe. Formica je v Craxijevem imenu zahteval odstop Mazzantija. Tudi minister Pandolfi je le dan pred tem telefonskim pogovorom informiral Andreottija, da je prav Craxi sprožil vprašanje «o nezakonitih provizijah, ki so jih nakazali za ugoden podpis pogodbe*.
Tajnik PSI pa je na prvo vprašanje odgovoril: «Nisem vedel in tudi pe vem za kake nepravilnosti, vznemirila pa me je velika razsežnost posredovanj.* Potem ko je poudari! da ni nikoli zatrjeval, da so v zadevo ENI vpleteni italijanski pclitični predstavniki, je Craxi v zvezd s telefonskim pogovorom med Formico in Bisaglio naglasil, da ni nikoli zahteval odstop Mazzantija. »Če je Formica resnično telefoniral, je to storil izključno iz osebnega nagiba, ne pa v imenu socialističnega tajništva.* Tajniku PDUP Magriju, ki ga je vprašal o dejanskih vzrokih, ki so sprožili telefonski pogovor, je Craxi odgovoril, da je obnašanje Formice sad njegovega {»polnega nespoštovanja do Mazzantijeve osebe. 1
V tem obrambnem in omalovaže-valnem okviru pa Craxi ni razkril
vseh svojih kart, saj je izjavil, da so informacije o nepravilnostih med posredovanjem o zadevi ENI zabeležili socialistični uradi. O tem pa si socialistični tajnik pridržuje pravico, da obvesti sodstvo.
P. P.
Generalna skupščina OZN o sankcijah zoper Rodezijo
NEW YORK — Generalna skupščina OZN je sklenila, da samo varnostni svet lahko prekliče sankcije proti Rodeziji in da je vsak enostranski preklic kršitev listine svetovne organizacije. Resolucijo so odobrili s 107 glasovi proti 16, medtem ko se je 21 držav vzdržalo. Velika Britanija in Združene države, ki so že preklicale sankcije proti Rodeziji so glasovale proti odobrenemu besedilu. Resolucija med drugim tudi pravi, da je patriotska fronta Jošue Nkoma in Roberta Muga-beja edini zakoniti predstavnik ljudstva Zimbabveja.
Medtem pa je glasnik egiptovskega zunanjega ministrstva sporočil, da je Egipt dovolil britanskim in ameriškim letalom, ki prevažajo mirovne čete v Rodezijo, da pristanejo na njegovem ozemlju.
Ob imenovanju lorda Soamesa za guvernerja Rodezije, je mednarodna organizacija Amnesty International naslovila nanj poziv, naj v Rodeziji zagotovi spoštovanje človekovih pravic. V svojem pozivu izraža Amne-sty International upanje, da bi njegovo imenovanje pomenilo konec stalnih kršitev najosnovnejših člo vekovih pravic, kot so tajne usmrtitve, aretacije iz političnih razlogov ter obsodbe brez slehernega procesa ter mučenja........... -..........
NEVARNO ZAOSTROVANJE IRANSKO-AMERIŠKE KRIZE
Carter opušča pobude v varnostnem svetu in misli m pomorsko blokado proti Iranu
Washington se boji sovjetskega veta v svetovni organizaciji ob morebitnih gospodarskih sankcijah - Protiameriške manifestacije v Teheranu, zapleti v Kurdistanu in Kuzistanu
WASHINGTON - V \vashington-skih krogih so vedno bolj prepvi čani, da bo Carterjeva administracija sprožila proti Iranu pomorsko blokado, če ne bo v kratkem prišlo do razpleta glede usode talcev v ameriškem veleposlaništvu. Še prej bodo skušale ZDA prepričati varnostni svet, naj sprejme postopne gospodarske sankcije proti Iranu, ki ni upošteval razsodbe haaš-kega mednarodnega sodišča. V krogih Združenih narodov pa so prepričani, da bo VVashington sprejel to pobudo, šele ko bo dokončno prepričan, da ne bo Sovjetska zveza postavila veta na take ameriške zahteve.
Dosedanji znaki niso nič kaj obetavni. Sovjetska zveza je v vsem zapletu odigrala večkrat kar protislovno vlogo. Obtožila je Iran zaradi kršenja načel diplomatske imunitete, obenem pa opravičevala i-slamske študente zaradi dolgoletnega ameriškega vmešavanja. Tiskovna agencija TASS je obtožila ZDA, da skuša s silo in vojaškim posegom zrušiti iransko revolucijo, neka radijska postaja v perzijščini, ki oddaja s sovjetskega ozemlja, pa je večkrat svetovala, naj izpustijo talce, če hočejo ohraniti dosežke i-slamske revolucije. Tudi sovjetski delegat pri OZN Oleg Trojanovski ni do sedaj pokazal nobenega znaka, da bi SZ pristala na ameriško zahtevo o sankcijah proti Iranu.
V	takem položaju ne preostaja VVashingtonu drugega, kot da čaka na prihodnjo potezo iranskih oblasti. Morebitna pomorska blokada ne predstavlja nobenega tehničnega problema, saj imajo ZDA v Perzijsko arabskem zalivu kar dve bro-dovji, ki predstavljata največjo koncentracijo vojnih ladij po drugi svetovni vojni. Samo po sebi umevno pa bi blokada povzročila hude politične zaplete predvsem v vrstah ameriških zaveznikov, ki jim je iranska nafta življenjsko potrebna. S tega vidika so zelo nevarno bodrilne besede predsednice britanske vlade Thatcherjeve med njenim obiskom v VVashingtonu.' Velika Britanija naj bi torej podprla »pasivne vojaške pobude* ZDA, in bi skušala pozitivno vplivati pri ostalih zaveznikih.
Carterjeva administracija torej čaka na prihodnjo iransko potezo. Razne izjave zunanjega ministra Ghotbzadeha v Beli hiši sploh ne u-poštevajo več, saj jih je še vedno dosledno pobil ajatulah Homeini, potem ko so islamski študentje zagnali vik in krik. Po poročanju tujih dopisnikov iz Teherana je še najbolj verjetna možnost, da se bo kriza izostrila, da bodo končno sodili a-meriškim talcem in s tem sprožUi tolikokrat napovedane ameriške grožnje.
V	Teheranu so bile včeraj mogočne protiameriške manifestacije ob pogrebu umorjenega Homeinijevega sodelavca, teologa Mofateha in dveh pripadnikov njegove telesne straže. Množica je na pogrebu obtoževala Carterja in ameriško tajno obveščevalno službo CIA, da so zakrivili umor najvidnejšega šiitske-ka teologa. V včerajšnjem intervjuju pa je ajatulah Homeini prikazal a-meriškega predsednika, »kot leva, ki v krčih strahu skuša preplašiti lovca s poslednjim renčanjem*. Takoj pa je poudaril, da je prispodoba preth-rna, «saj Carte ■ ni lev, ameriške gospodarske in . vojaške
grožnje pa ne zaslužijo omembe*.
Za vsem tem pročeljem monolitnosti islamske revolucije, ki naj bi jo dokazovale mogočne protiameriške manifestacije, pa se skriva čisto drugačna stvarnost. Kurdska delegacija, ki se udeležuje pogajanj z »misijo dobre volje* iranske vlade, je včeraj zavrnila vladne predloge o avtonomiji Kurdistana. V iranskem Azerbajdžanu še vedno vre ljudsko nezadovoljstvo, v Kuzistanu pa se stopnjujejo atentati arabskih avtonomistov. Svet islamske revolucije zato že razpravlja o mož nosti, da bi prekinil diplomatske odnose z Irakom, ki aktivno podpira arabske avtonomiste. V vsem tem vzdušju pa islamska sodišča nadaljujejo s svojimi koranskimi razsodbami. Včeraj so usmrtili dve o-sebi, nekega razpečevalca hašiša in prostitutko, ki naj bi uvajala v svojo obrt mladoletnice. Žensko so pred usmrtitvijo javno prebičali.
Koranska logika naj bi botrovala tudi atentatu na hažatoleslama Mo-
hamada Mofateha. saj je neka organizacija. ki si je nadela ime »velika kača* v telefonskem porivu nekemu teheranskemu časopisu navedla. da so šiitskega teologa ubili na podlagi 77. sure (oko za oko in zob za zob). Neznanci so tudi napovedali. da bodo sledile nove usmrtitve vidnih predstavnikov islamske revolucije, (voc)
Na sliki (telefoto AP); najvidnejši predstavniki islamske revolucije med včerajšnjo molitvijo v teheranski mošeji ob truplih Mcfetaha in dveh pripadnikov njegove telesne straže.
V KANADI
Trudcau tudi vnaprej voditelj liberalcev
OTTAWA — Bivši kanadski predsednik vlade Pierre Trudeau bo tudi vnaprej vodil liberalno stranko, ki se sedaj že pripravlja na izredne
politične volitve, ki bodo 18. februarja prihodnjega leta. Pred časom jč namreč liberalni lider hotel odstopiti, po volilni zmagi konservativne stranke pa se je premislil, saj očitno upa, da bo po volitvah ponovno izvoljen za ministrskega predsednika. Kot znano, je sedaj na čelu vlade konservativni voditelj Joe Clark, ki mu je pred časom parlament izglasoval nezaupnico, spričo tega pa sedaj vlada opravlja le u-pravne funkcije.
OSLO — Norveška laburistična vlada Odvarja Nordlija je prejela zaupnico v parlamentu giede proti-inflacionističnih ukrepov, ki omejujejo naraščanje plač za prihodnje dve leti. Nordli je bil zagrozil, da bo odstopil v primeru, da bi te predloge zavrnili. Z zadnjimi ukrepi laburistične manjšinske vlade bi hoteli utrditi pozitivne dosežke, do katerih je prišlo po 15-mesečni navezavi plač na naraščanje cen.
rodnostnih pravic slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Veneta Tomasetig je izrecno poudaril, da je njegova stranka ponovno vložila zakonski osnutek v italijanskem parlamentu ter se obvezala, da bo pobudo speljala do konca.
Mitja Ribičič pa je predlagal, da bi globalno zaščito Slovencev v Italiji uvrstili med teme srečanja o italijansko - jugoslovanskih odnosih s posebnim poudarkom na uresničevanju osimskih sporazumov. Udeležili naj bi se ga predstavniki SZDL Slovenije in Hrvaške, delegacije naprednih strank Furlanije - Julijske krajine ter še predstavniki italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in slovenske v Italiji.
Vsekakor pa je zelo pomembno taka je bila enotna ocena ude-ležencev včerajšnjega beneškega sestanka — da tako na obmejnem italijansko-jugoslovanskem področju kakor na širšem alpsko-jadranskem pride do čim tesnejših stikov med progresivnimi silami. Tovrstni stiki imajo namreč lahko odločilen vpliv, v pozitivnem smislu, na deželne oziroma republiške in tudi državne vlade: po drugi strani pa krepijo in spodbujajo sodelovanje in dogovarjanje med raznimi gospodarskimi, kulturnimi, znanstvenimi in drugimi ustanovami.
Pri vzpostavljanju stikov in načrtovanju širokih političnih srečanj alpsko jadranskega prostora oa sla nedvomno republiška konferenca SZD Slovenije in PSI dežele Veneto pokazali veliko voljo in odločenost, kar bo, kot sta si po pozitivni ugotovitvi obetali delegaciji, že v kratkem privedlo do prvih konkretnih rezultatov, (bp)
V Nikaragui procesi proti vojnim zločincem
MANAGUA — Prav te dni so se v Nikaragui začeli postopki pred posebnimi sodišči, ki morajo soditi one, ki so obtoženi vojnih zločinov m sodelovanja s Somozovim režimom. Mario Mejia Alvarez, ki u-sklajuje delo posebnih sodišč je dejal da so slednja sestavljena iz odvetnikov in predstavnikov ljudstva.
Kmalu nov izraelski zunanji minister
TEL AViV — Uradno še tega niso sporočili, vendar kaže, da bo predsednik vlade Menahem Begin imenoval za zunanjega ministra Yi-čaka Shamirja, ki je vodja tako imenovanih jastrebov v parlamentu. Zamenjava je bila zelo težka, saj gre za nadomestitev velike o-sebnosti kot je Moše Dajan, ki j« pred meseci odstopil zaradi nepopustljivosti Begina glede palestinskega vprašanja. Izbira je bila toliko težja, ker je medtem prišlo dr sporov med raznimi strankami, ki sestavljajo vladno koalicijo, kar je prisililo Menahema Begina, da se odloči za dokaj bledo osebnost, kot je Shamir.
LIZBONA — Francisco Sa’ Car-neiro, socialdemokratski lider in zmagovalec nedavnih političnih volitev na Portugalskem ni še sestavil nove konservativno-desničarsko koalicije tako imenovanega »demokratičnega zavezništva*. Po ustavi namreč mora prejšnja vlada od-stopiti le zatem ko bodo uradno j proglašeni končni izidi volitev, od j katerih je kot znano preteklo že i devetnajst dni. Vladno politiko pa j medtem še vedno vodi bivša predsednica vlade Maria de Pintasilgo, ki je že v ostri polemiki z bodo-| čim ministrskim predsednikom glede nekaterih odlokov, ki jih je vlada sprejela po izrednih političnih volitvah.
.....................n..................i.........mm..mm,..........
PRED JUTRIŠNJIM SREČANJEM NA VRHU MED VLADO IN SINDIKATI
Pričakovanje in skepsa o ugodnem izidu
Če ne bo zadovoljivih odgovorov na platformo sindikalnih zahtev, bo enotna zveza CGIL-CISL-UIL oklicala 10. januarja novo splošno stavko
RIM — Za jutrišnje ponovno srečanje na vrhu med vlado in sindikati vlada veliko zanimanje tudi v političnih krogih in na splošno med javnim mnenjem, saj bo njegov izid bržkone bistveno vplival tako na pomiritev ali zaostritev družbenih odnosov, kot tudi na možnost učinkovitejšega ukrepanja za premostitev hude gospodarske krize. Takoj po srečanju s Cossigo bodo namreč Lama, Carniti in Benvenuto poroča-
ublažiti davčnega pritiska na dohodke od dela in na pokojnine, ki je ob avtomatičnem povišanju davčnih količnikov zaradi inflacije postal nevzdržen. Zato naj bi vlada priznala večje odtegljaje in sicer tudi na delovne dohodke iz 1. 1979. Nadaljnje zahteve zadevajo podvojitev družinskih doklad ter povišanje minimalnih in socialnih pokojnin za
25.000	lir na mesec ter nujno odobritev reforme pokojninskega siste-
li o vladnih odgovorih na že pred ma. Glede tarif za javne storitve nekaj meseci predloženo sindika'no kažejo sindikati določeno nejevoljo
platformo enotnemu vodstvu CGIL -CISL - UIL,
- Kot je znano zahtevajo sindikati
ob nedogovorjeriih poviških, ki jih je vlada že sprejela za elektriko, telefon in javne prevoze, obstaja pa
možnost sporazuma o vsaj začasni in delni razbremenitvi manj premožnih slojev. Bolj sporna ostajajo vprašanja gradbeništva in stanovanjske politike, zaposlovanja in reševanja podjetij v krizi, saj ocenjujejo sindikati predloge vlade, za katere so izvedeli na tehničnih srečanjih s posameznimi ministrstvi, kot nezadovoljive.
Sindikalno vodstvo se zato pripravlja z določeno skepso na srečanje s Cossigo in njegovimi ministri, ker upravičeno dvomi, da bo prejelo zadovoljive odgovore. Le v tem malo verjetnem primeru bodo namreč mogli na enotnem vodstvu CGIL ?
CISL - UIL preklicati novo vsedržavno stavko vseh kategorij, ki je že napovedana za 10. januarja. Vlada se je medtem sestala sinoči na posvet o splošnem gospodarskem položaju v državi. Na seji niso sprejeli nobenih sklepov, v običajno dobro obveščenih krogih se pa vztrajno govori, da vlada pripravlja občutne podražitve petrolejskih derivatov, zlasti bencina in plinskega olja. Od sindikatov pa naj bi zahtevala, v zameno za ugoditev neke e-rim njihovim predlogom, okrnitev draginjskih doklad, kar prav gotovo ne krepi upanja na ugoden izid ju* trišnjega srečanja na vrhu. (Iv),

Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
PRVI DEL RAZPRAVE 0 PRORAČUNU NI RAZJASNIL POLOŽAJA NA DEŽELI
Dan pred glasovanjem o najvažnejšem deželnem dokumentu je težko razbrati stališča nekaterih strank ■ Včeraj spregovorilo 10 svetovalcev • Štoka (SSk) o neizpolnjenih obvezah do slovenske narodnostne skupnosti
S posegi svetovalcev Braide (KD), Zanfagninija (PSI), Bologne (LpT), Simsiga (KPI), Barnabe (PRI), Casule (MSI), Pellisa (LpT), Štoke (SSk), Cavalla (DP) in Puppi nijeve (MF1 se je včeraj v deželnem svetu začela razprava o obračunu za leto 1978, o proračunu za leto 1980, o triletnem načrtu ter o dopolnilnem dokumentu, ki ga je deželni odbor pripravil kot nadomestilo razvojnemu načrtu. Splošna razprava se bo zaključila da nes s posegi še preostalih devetih svetovalcev, jutri pa bodo na vrsti glasovalne izjave ter glasovanje o vseh teh dokumentih.
Kot je bilo sicer pričakovati, je bil večji del včerajšnje razprave posvečen izključno političnim vprašanjem. oziroma vprašanjem odnosov med strankami večine, katerih odraz je vsekakor sedanje nejasno, krizno stanje na deželi. Osnova razprave je bil poleg tega tudi poseg deželnega tajnike KD Braide, ki je v nasprotju z dosedanjo prakso kot prvi posegel v razpravo. Predstavnik večinske stranke je praktično dejal, da je bila dosedanja izkušnja politike demokratične solidarnosti pozitivna čeprav je imela nekatere negativne prizvoke, do katerih pa je prišlo, ker niso bile nekatere stranke večine vedno dosledne s sprejetimi programskimi obvezami. Vsekakor je poudaril, da so vsi tisti razlogi, ki so bili osnova za dosego programskega sporazuma, še vedno aktualni, zaradi česar je politika demo kratične solidarnosti še vedno iz vedljiva. Nadalje je še poudaril, da se bo KD zavzemala za vrsto ukrepov, kot sta npr. reforma deželnih uradov in odbomištev ter ustanovitev komprenzorijev (praktično za veliko večino zahtev, ki sta jih med dolgo fazo preverjanja postavili KPI in PSI), kar je marsikdo ocenil kot taktični poseg, da bi stranki levice spremenili svoji stališči (v komisiji sta se vzdržali) o vseh treh dokumentih. Ob koncu svojega posega je še zavrnil vse kritike, ki so bile izrečene na račun razvojnega načrta (češ da je sad večine) in dopolnilnega dokumenta, katerega vsebina je v skladu s smernicami načrta samega.
Drugačen je bil poseg načelnika socialistične svetovalske skupine Zanfagninija, ki je sicer pozitivno ocenil odprtost deželnega tajnika KD. pri tem pa poudaril, da je ta odiprtost v praksi še zelo oddaljena. Po njegovem je treba poživiti dialog med strankami, vendar brez tistih žolčnih razprav in brez predsodkov do kogarkoli. Deželna u-prava mora narediti kvaliteten skok, v nasprotnem primeru se bo razkol med inštitucijami in prebivalstvom še povečal. Sicer pa je bil v svojem posegu zelo diploma-tičen: pustil je namreč odprte vse možnosti za tako ali drugačno re šitev krize, o čemer je sicer raz pravljalo strankino deželno tajništvo. ki se je v večernih urah sestalo v Vidmu, Vsekakor je poudaril, da v tem trenutku ne more nihče pričakovati, da bi se PSI pozitivno izrekla o proračunu, o triletnem načrtu ter o dopolnilnem dokumentu, pri zelo kritični oceni katerega se je predvsem navezal pa pripombe deželne sindikalne zvene CGIL, CISL. UIL.
V posegu komunističnega sveto valca Simsiga je bila v glavnem podana široka analiza obračuna za peto 1978, ki je praktično odraz delovanja deželnega aparata v teko čem letu. Glede na nekatere izkušnje. je med drugim poudaril svetovalec Simsig. je treba nujno preurediti deželni aparat, sicer se bo dodeljevanje nakazil dejansko zaustavilo. Le v uvodu se je komunistični svetovalec dotaknil političnih vprašanj, ko je dejal, da KPI ceni pripravljenost KD, da bi ne prišlo do razdora demokratične solidarnosti. vendar pa je pristavil, da gole izjave o dobn volii ne zadostujejo. Namignil ie tudi na sestavo nove vlade in dejal, da se je v komisiji že oblikovala neka večina, ki pa je bila le odraz volje nekaterih strank, da bi tudi same vstopile v odbor.
Republikanec Barnaba je bil e-dini predstavnik večine (poleg Braide seveda), ki je jasno povedal, da bo oddal pozitiven glas o doku mentih v razpravi. Potem ko je analiziral vzroke, ki so privedli do takega kriznega stanje, je poudaril, da bi večbarvni odbor gotovo rešil veliko problemov. Pri tem pa se postavlja vprašanje homogenosti političnih sil (eden glavnih vzrokov, da .je prišlo do takega stanja, je po njegovem mnenju heteroge nost političnih sil, ki so sestavljale večino), ki bi sestavljale nov odbor.
Kritične pripombe o vseh doku mentih v razpravi sta izrazila tudi svetovalca Liste za Trst Bologna m Pellis, demoproletarec Cavallo in svetovalka Furlanskega gibanja Puppini pa sta bila še bolj ostra in jih ocenila popolnoma negativno. Med neizpolnjenimi obvezami sta tudi omenila nekatera nerešena vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost.
To vprašanje pa je bilo vsekakor v ospredju v posegu svetovalca Slovenske skupnosti Štoke, ki se je v uvodu zaustavil ob sedanjem posebnem trenutku, v katerem se razpravlja o proračunu. Poudaril je. da se še na predvečer glasovanja ne zna, katere stranke večine bodo o njem izrekle pozitiven glas. Tako nejasno stanje je treba vse-
Z zadnjima dvema predavanjema prof. Hektorja Jogana in dr. Danijela Sedmaka ter razpravo, ki jima je sledila, se je včeraj na trgovskem tehničnem zavodu «Ž. Zois* končal tridnevni seminar za profesorje srednjih šol, starše dijakov in za neučno osebje o narkomaniji in o načinu preventivnega boja proti uživanju mamil. Kot se to dela ob koncu domala vsake družbeno relevantne pobude, bomo skušali tudi mi izluščiti nekaj osnovnih ugotovitev ob zaključku tega seminarja.
Prva in verjetno najpomembnejša je že ta, da je do seminarja prišlo, da so lahko šolniki in starši zvedeli dovolj podrobnih informacij o mamilih. Pri tem ima verjetno poglavitno zaslugo prof. Košuta, slovenski član pokrajinske komisije pri šolskem skrbništvu, ki je priredila seminar.
Drugo pomembno dejstvo je številna in vztrajna prisotnost udeležencev seminarja, ki so vsem pre-uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiaiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiM
NA VČERAJŠNJEM PREDAVANJU V KULTURNEM DOMU
Franc Šetinc o misli in delu velikega misleca £ Kardelja
Narodna in študijska knjižnica, ki je priredila predavanje, je tudi odprla v svojih prostorih razstavo Kardeljevih del
kakor razčistiti, je poudaril Štoka, po glasovanju pa bomo zahtevali, da se odnosi med strankami večine razčistijo. V kolikor bi se to ne zgodilo, bi SSk ne mogla podpirati take večine tudi vnaprej. Kar pa se tiče odgovornosti in kritik je poudaril, da jih mora vsekakor prevzeti večina, ker je deželni odbor le njen izvršni organ. Prešel je nato na konkretna vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in predvsem poudaril, da je v osimskem sporazumu določeno, da se v roku 18 mesecev reši vprašanje slovenske manjšine. Minila pa so že štiri leta, o globalni zaščiti pa ni nobenega znaka. Poleg tega je bila komisija, ki je bila ustanovljena pri predsedstvu vlade, prisiljena prekiniti z delom. Po 35 letih, je grenko pristavil svetovalec Štoka, moramo prosjačiti kot berači, da bi se nam z zakonom za-
gotovile tiste garancije, do katerih imajo pravico vse manjšine. Kot Slovenci smo dali naše predloge, je še pristavil, zato se sprašujemo, zakaj se noče ukrepati, potem ko so se s podpisom osimskih sporazumov sprejele točne obveze. Sicer pa je svetovalec SSk priznal, da je dežela naredila potrebne korake, poleg tega pa nima zadostnih pristojnosti. Na koncu svojega posega je še omenil škandalozno situacijo v ustanovi RAI-TV, v kateri prihaja do divjih lotizacij, ter označil kot naravnost sramotno, da se z začetkom oddaj tretje mreže še niso začeli tudi slovenski programi.
Tako so se torej izrazili svetovalci, ki so včeraj posegli v razpravo. Stanje je torej še vedno skrajno negotovo, nekoliko jasnejšo sliko pa bomo gotovo imeli že danes, ko se bo končala splošna razprava.
(as)
POMEMBNA POBUDA ZA SLOVENSKE SOLE
Uspeh tridnevnega seminarja o boju proti uživanju mamil
Seminar vzbudil v profesorjih, starših dijakov in neučnem osebju zanimanje za pereč družbeni problem - Upati je v njegovo nadaljevanje
Edvard Kardelj je bil takšen u-stvarjalni duh, da se bomo pogosto vračali k njemu, kajti njegova misel in delo nista aktualna le danes — še bolj aktualna bosta v prihodnosti. S to sklepno mislijo je sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šetinc poudaril vso veličino tega velikega misleca in revolucionarja, ko je o njem govoril dokaj številni publiki na včerajšnjem predavanju v mali dvorani Kulturnega doma. Predavanje je pripravila Narodna in študijska knjižnica, ki je v svojih prostorih v Ul. sv. Frančiška pripravila tudi zanimivo razstavo Kardeljevih del. Tudi razstava je pomemben prispevek za poznavanje Kardeljeve misli, kar sta med včerajšnjim uradnim odprtjem poudarila tako predsednik NŠK dr. Škerlj, kot Šetinc sam, ter istočasno priložnost, da se z delom našega velikega misleca pobliže seznani širši krog naše javnosti, zlasti pa naša študirajoča mladina.
Kardeljevega dela in ustvarjanja ni lahko strniti v kratko predavanje, zlasti če upoštevamo, da je Kardelj v 69 letih svojega življenja več kot pol stoletja posvetil številnim vprašanjem, ki jih zastavlja sodobni čas, in skušal nanje odgovoriti. Franc Šetinc mu je posvetil knjigo, ki nosi ravno naslov «Misel in delo Edvarda Kardelja*, in v njej analizira s poglobljenim občutkom misleca celotno pot njegove misli. Svoje ugotovitve in spoznanja je včeraj posredoval z dokaj jasno in izčrpno sliko. Rdeča nit Kardeljevega ustvarjanja, je dejal Šetinc, se kaže v zaupanju v ustvarjalno moč delovnih množic, v razumevanju zgodovinskih posebnosti jugoslovanskega in še posebej slovenskega delavskega gibanja ter v sposobnosti doumeti zgodovinski pomen sprememb v sodobnem svetu. Takšno rdečo nit skozi vse svoje življenje pa je ohranil zato, ker ni
jgggjpMirr i 7
al*w'gg,*'..	t
Obisk v Trstu na povabilo Narodne in študijske knjižnice, za katero je predaval v Kulturnem domu (o tem poročamo posebej), je sekretar izvršnega odbora CK ZK Slovenije Franc Šetinc izkoristil za srečanje s predstavniki izvršnega
odbora upravnega sveta Slovenske bil nikoli suženj šablon in abstrakt- ga stalnega gledališča (slika zgoraj) in za razgovor s predstavniki
nih shem, dogem in receptov. Kar delj ni le udejanil marksizma v slovenski in jugoslovanski praksi, ampak ga je razvijal naprej in ga naredil bolj dostopnega in razumljivega človeštvu naše dobe. Bistveno je tudi pripomogel k rehabilitaciji marksizma, ki so ga marsikje popa čili in zdogmatizirali.
Izhajajoč iz Kardeljeve misli, da «nič, kar je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako sv^to, da ne bi moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še uolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško*, je Šetinc ugotavljal, kako je Kardelj dojemal razvoj samoupravljanja, ne zgolj kot proces decentralizacije, temveč kot ustvarjanje novih temeljev, da lahko delovni ljudje v okvirih samoupravne demokracije gradijo novo strukturo družbe. V tem okviru pa mora socialistična in demokratična misel nenehno iskati nove poti in odkrivati nove oblike demokracije, ki u-strezajo potrebam in interesom svobodnega razvoja socialističnih proizvodnih odnosov in ki bodo sposobni povezati posamezni interes s skup nim, osebne svoboščine in pravice z odgovornostjo za enakopravnost drugih ljudi."Pri tem se je Šetinc tudi navezal na prakso, ki jo uvaja Jugoslavija in ki je rezultat teh misli.
Predavatelj je nato orisal glavne etape Kardeljevega ustvarjanja, ki se kažejo zlasti skozi njegove spise. Predvsem se je zaustavil pred temeljnim delom «Razvoj slovenskega narodnega vprašanja* in dejal med drugim, da knjiga riše pred našimi očmi eksistenčno podobo našega naroda, njegov boj za obstanek, za svoboden prostor pod soncem. Predavatelj je tudi citiral Kardeljevo misel, da ima vsak del slovenskega naroda dolžnost, da se samostojno bojuje za svobodo na svoji zemlji in da ima hkrati pravico, da terja tudi pomoč vsega slovenskega naroda. V zvezi s politiko narodnih manjšin je bil proti avanturam in proti iluzijam, da je mogoč obstoj in napredek manjšine brez boja njenih pripadnikov v tisti državi, kjer živijo in kjer se morajo vključevati v tokove boja za demokratični prerod te države, (dk)
Primorskega dnevnika, agencije Alpe - Adria in Založništva tržaškega tiska (spodaj). Tovariš Šetinc,
katerega je spremljal sekretar komisije CK ZKS za množična občila in glavni urednik Ljubljanskega dnevnika Milan Meden, se je živo zanimal za pereče probleme naše gledališke hiše, kot bivši vodilni in še danes aktivni časnikar pa seveda tudi za vprašanja, vlogo in politiko naših sredstev množičnega obveščanja tako v okviru manjšine same, kot v vlogi povezovalca enotnega slovenskega prostora in soustvarjalca dobrososedskih odnosov.
davanjem vneto sledili in sodelovali na razpravah in na torkovi okrogli mizi. Seveda pa ne smemo tudi prezreti njihove želje (dokument bodo poslali šolskemu skrbništvu), da bi se o mamilih na šoli še govorilo, da bi se ta pobuda še nadaljevala in se tudi razširila.
Kako naj bi se to storilo, je objasnil v enem od svojih posegov rojanski ravnatelj prof. Pečenko. Od vseh šolskih komponent, so bili na tem siminarju odsotni ( ne po 3voji krivdi) dijaki; prav njim bi morali torej v prihodnosti posvetiti večjo pozornost, mogoče z organiziranjem posebnega seminarja tudi zanje.
Izbor predavateljev in tem, ki so jih ti obravnavali —- včeraj je bil govor o vzrokih narkomanije pri mladini (prof. Jogan) in o uživanju mamil in alkoholizmu pri nas (dr. Sedmak) — je tudi odločilno pripomogel k uspehu seminarja. Sedaj je le upati, da bo imel leta svoje logično nadaljevanje v še potrebnih podobnih pobudah, (šč)
Drevi v Zgoniku sestanek za poimenovanje šol v Zgoniku in Saležu
Drevi bo ob 20.30 v prostorih zgo-niške osnovne šole javni posvetovalni sestanek, ki ga sklicuje medraz-redni svet osnovne šole s celodnevno zaposlitvijo Salež - Zgonik. Pogovorili se bodo o postopku za slavnostno poimenovanje šol v Saležu in Zgoniku, ki bosta, kot znano, na osnovi ministrskih odlokov nosili ime po Lojzetu Kokorovcu - Gorazdu oziroma po 1. maju 1945. Zaželena je prisotnost vseh krajevnih družbeno - političnih dejavnikov in sploh občanov, saj šola dejansko zadeva od blizu vse krajevno prebivalstvo.
—bs—
Tiskovna konferenca o zastrupljanju zraka
V dvorani pokrajinskega sveta bo jutri, 21. decembra, ob 12. uri tiskovna konferenca o nadzorovanju onesnaževanja ozračja. Tiskovno konferenco bo vodil ravnalj kemijskega oddelka pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso dr. Gabucci, spregovoril pa bo tudi odgovorni za probleme ozračnega onesnaževanja v istem laboratoriju dr. Severi.
Prvi deželni kongres upokojencev v CGIL
V Huminu .je bil te dni prvi deželni kongres sindikata upokojencev CGIL, Udeležilo se ga je 141 delegatov, za državno tajništvo je bil prisoten Di Blasio.
Govor je bil o potrebi po preure ditvi pokojninskega sistema (povi Sanje minimalnih in socialnih pokojnin, trimesečni režim draginjske doklade itd.), o zdravstveni reformi (upokojencem naj se odpravi «tiket» na zdravila) in o pomoči ostarelim.
Po izvolitvi vodilnih organov so bile izglasovane resolucije proti o-boroževanju, proti zamudam pri izplačevanju pokojnin ter o decentraliziranem organizacijskem preustro-ju sindikata.
• Tržaška avtontmna federacija KPI priredi danes, 20. t.m., ob 20. uri na sedežu na Stari istrski cesti št. 66 zborovanje
VČERAJ NA POBUDO ZDRUŽENJA TRŽAŠKIH KRONISTOV
Priznani baritonist Piero Cappuccilli prejel nagrado «Zlatega sv. Justa 1979»
Posebno priznanje tudi dekanu Časnikarskega zbora Mariu Nordiu
Piero Cappuccilli
V sejni dvorani občinskega sveta na tržaškem županstvu je bila včeraj nekaj po dvanajsti uri svečanost ob podelitvi «Zlatega sv. Justa 1979» slovitemu baritonistu Pieru Cappuc-cilliju. Ugledni someščan je ponesel svoje umetniške vrline ter z njimi prestiž italijanske operne tradicije
tmiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiimiiiiniiuiiiiiitiiititiiiiiiiimiiiiiiitmiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii
PO ŠKOFOVEM POZIVU PROTI PREKINITVI NOSEČNOSTI
daleč preko državnih meja, nastopil je v vseh najbolj slovečih opernih gledališčih sveta, povsod je požel nedeljeno odobravanje.
Ravno zaradi teh njegovih zaslug, ki so seveda tudi dvignile ugled našega mesta v inozemstvu, se je združenje tržaških kronistov odločilo, da se Cappuccilliju oddolži z visokim priznanjem. Nagrado «Zlatega sv. Justa* podeljujejo kronisti osebnostim, ki delujejo na znanstvenem, umetniškem in kulturnem področju. Tokratna izročitev nagrade je bila trinajsta.
Zlati kipec, ki pooseblja tržaškega patrona in ki ga je izdelal domači kipar Tristano Alberti, je baritonistu izročil predsednik združenja kronistov Ranieri Ponis, ki je naglasil, da je petdesetletni slavljenec eden najbolj cenjenih opernih pevcev v svetovnem merilu. Cappuccilli je bil sicer že v preteklosti deležen podobnih priznanj: leta 1971 je prejel zlati pečat mesta Trst iz
13.	stoletja, lansko leto pa v Bus-setu «zlatega Verdija*.
Odprto pismo napredne mladine msgr. Bellomiju
ZKMI, ZSMI, PDUP iir Mladinski odbor SKGZ za od-pravo lakote na svetu in proti oborožitveni tekmi
Tržaški italijanski dnevnik je v I oceno poziva, menimo pa, da
svoji ponedeljkovi številki priobčil —1—1-----------------------------
pismo škofa Bellomija župnikom, v katerem jih poziva, naj se v svojih mašnih pridigah zavzamejo proti državnemu zakonu štev. 194 o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. Msgr.
Bellomi označuje v pismu splav kot pokol.
Zaradi škofove poteze so deželni tajnik ZKM( Nico Costa, predstavnik PDUP Marino Calcinari, pokrajinski tajnik ZSMI Alessandro Coc-cia, Pavel Slamič v imenu Mladinskega odbora SKGZ in pokrajinski tajnik ZKMI Roberto Cosolini naslovili Bellomiju pismo sledeče vsebine.
Brali smo vaš poziv kristjanom proti zakonu 194 v obrambo pravice do življenja. Nočemo se spuščati v
Danes na Goldonijevem trgu
Javni shori KPI proti draginji
Tržaška avtonomna federacija KPI priredi danes, 20. decembra, od 15.30 do 19. ure na Goldonijevem trgu ljudsko zborovanje, ki naj izzveni kot poziv vladi in krajevnim upravam, naj ukrepajo proti draginji. Med zborovanjem bo zbiranje podpisov k peticiji, naslovljeni vladnemu komisarju, predsedniku pokrajinskega odbora in tržaškemu županu.
Ob tej priložnosti bo KPI seznanila javnost z resolucijo, v kateri zahteva zamrznitev cen in o kateri bo stekla razprava prihodnje dni v tržaškem občinskem svetu. Letošnja stopnja inflacije se bliža 20 odstotkom, toda nihče — od rimske vlade do deželne uprave in tržaške občine — ni ničesar storil, da bi zavrl nebrzdano naraščanje cen, ki prizadeva v prvi vrsti naimanj premožne plasti prebivalstva.
•llllllllllllllllllinilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlllllllllllllllinilllllllllllll
SRHLJIVO ODKRITJE GASILCEV V DREVOREDU DANNUNZIO
IZ OBUPA JE UMORIL ZEN0 IN NATO ŠE SEBE KER $0 GA POZVALI, NAJ ZAPUSTI STANOVANJE
Tragedija zakoncev Breazzano ima globoke korenine v težki stvarnosti najemnikov
Stanovanjska stiska je tako v Trstu kot po vsej državi velika, zato vsak domneven ali resničen glas o izgonu toliko bolj prizadene najemnika, ki se v trenutku znajde z odpovedjo v rokah, istočasno pa tudi v brezizhodni situaciji, kje in kako naj si poišče novo stanovanje. Novi zakonski odloki o stanovanjih so že povzročili marsikatero nevšečnost tako med stanovalci in oblastmi, kot tudi med stanovalci in lastniki stanovanj. Tragedija, ki se je včeraj odigral av Drevoredu D’Annunzio 22, pa je presegla vsako misel, kaj se lahko zgodi, da komu napovedo izgon. Ildo Breazzano je z debelim kuhinjskim nožem zabodel ženo, z drugim nožem pa še sebe in tako s smrtjo rešil problem negotove bodočnosti.
57-letni delavec v Arsenalu Udo Breazzano je bil doma iz Foggie, žena 51-letna Ondina Bencina por. Breazzano pa iz Trsta. Živela sta v ličnem trosobnem stanovanju v petem nadstropju stanovanjske hiše v Drevoredu D'Annunzio. Bila sta brez otrok in sta živela v popolnem soglasju med sabo in ostalimi sosedi, s katerimi sta se sicer malo družila, z nekaterimi pa sta le bila v stalnem vsakodnevnem stiku. Prijazna gospa iz četrtega nadstropja, h kateri sta zakonca Breazzano večkrat zahajala, nam je opisala Ildov značaj kot zelo dober in plemenit. V isti sapi nam je tudi povedala, da je imel svojo ženo zelo rad in je večkrat poudaril, da bi mu bilo brez nje težko živeti. Med vojno je bil Ddo v koncen-
tracijskem taborišču in je prišel domov močno pretresen od nečloveške izkušnje. Odtlej je bil nekoliko živčen, včasih pa se je počutil dokaj slabo, ker je bil leta 1971 operiran na želodcu. Včasih je sumil, da ima raka. Že prej omenjeni sosedi pa je pogosto dejal: »Odkar so me odprli in zaprli, nisem več tak kot prej.*
O ženi Ondini pa sosedje tudi niso znali povedati žal besede. Živela sta tiho, kot bi ju sploh ne bilo v hiši. Prav Ondinina sestra Miranda je zasumila, da mora biti pri sorodnici nekaj narobe, ker ni odgovarjala nn telefon in ker je ves dan ni bilo na spregled. Ko pa je prišla včeraj popoldne na obisk, ni nihče odprl vrat in je bilo v stanovanju vse tiho. Tedaj se je prestrašena zglasila pri bližnjih, ki so poklicali 113, ti pa gasilce, ki so vdrli v stanovanje in odkrili tragedijo. Na kraj nesreče je prišla ekipa letečega oddelka, ki so jo sestavljali podčastnika Cucciardi in Badaluco ter agent Troncone. Preiskovalcem se je nudil srhljiv prizor. Žena Ondina je ležala v sprejemni s tik glavnega vhoda, mož pa ležal v kuhinji. Agenti so našli na mizi listek, s katerim je Ildo Breazzano razložil svoj umor in samomor. Agencijo, ki je zastopala lastnika hiše, mu je bila namreč sporočila, da mora stanovanje, v katerem prebiva, kupiti ali pa ga v
roku enega leta zapustiti. Za najemnika pa je bilo to prehudo, kajti zapisal da je že dvakrat v življenju začel popolnoma znova, zato da je lahko prišel do strehe nad glavo. Zdaj pa se ne čuti, da bi se še ;nk> ..t lotil od kraja.
Zato je sklenil, da konča sebe in ženo, ker se mu je ob spominu na grenko preteklost začela odpirati črna prihodnost, iz katere ni videl izhoda in tudi najbrž ni imel sredstev, da bi si lahko pomagal.
Ob tej tragediji se maramo zamisliti, kajti umor in samomor zakoncev Breazzano ima globoke korenine ne samo v težki stvarnosti najemnikov, ki z lastniki stanovanj nimajo urejenega statusa, temveč tudi v obuop človeka, ki se je znašel na pragu upokojitve (torej mirnejšega in vedrejšega življenja) brez perspektive mirne starosti. Izkušnje taborišča in vojne pa sta ga najbrž pahnila v še večji brezup.
Tragedija se je odigrala že v torek ponoči, kajti oba sta bila že v spalnih srajcah in so ju tako tudi našli. Sosedje pa so nam povedali, da niso slišali in ali opazili ničesar nenavadnega. Mrtva so ju odkrili šele včeraj zvečer, ob osemnajsti uri.
Na kraj tragedije sta prišla tudi dr. Petrosino in dr. Padulano, dežurni namestnik državnega prav-dnika pa je bil dr. Staffa. Zapisnik je sestavil dr. Russd. (ris).
ta
zakon jamči tako ženskam kot zdravnikom svobodo, da ravnajo po lastni vesti; pravico do takšne svobode ima vsakdo.
Toda ne pišemo vam v zvezi s splavom: prav gotovo ste seznanjeni z vsak dan bolj dramatično stvarnostjo lakote na svetu, ki jo trpč cela ljudstva in cele države, zlasti pa otroci, torej najbolj šibka in najmanj zavarovana bitja, ki pomira-jo, ker nimajo zadostne hrane, ki bi jim zagotovila fizičen in psihičen razvoj (podhranjenost prizadeva namreč tudi razumski razvoj).
Znano vam je tudi, da je mir danes v nevarnosti. Vsak dan se trošijo milijarde v blazni oborožitveni tekmi za strahotnimi instrumenti smrti; ko bi takšne instrumente u-porabili, bi z zemeljske površine popolnoma izbrisali človeški rod. In vendar uporabljajo države svoja sredstva in dobrine za kopičenje'd-rožja, namesto za polnjenje žitnih silosov.
Italijanska vlada je odobrila sklep o namestitvi raket z jedrsko konico NATO v Evropi in v Italiji ter se tako podredila logiki ravnovesja v terorju. Če bodo te rakete zares nameščene, bo ta hudo resna okoliščina prav od blizu zadevala Trst in vso Furlanijo - Julijsko krajino: nosilke smrti bodo .-tale na preži ob severovzhodni meji, na njih bodo tičali jedrski naboji in v primeru nove vojne gotovo ne bodo ostali neizkoriščeni.
Kaže, da grozni svarili iz Hiroši-me in Nagasakija nista pomagali. Apeliramo na vas, da se pridružite nam in tolikim cerkvenim osebnostim in vernikom, ki so se te dni zgrnili po trgih in cerkvah v o-brambo miru, proti oboroževanju in raketam.
Na koncu svojega poziva ste dejali: »Čakanje na Jezuščka naj zajame tudi vse otroke, ki pod materinim srcem čakajo, da zagledajo luč sveta in spoznajo ljubezen bratov.* Pridružite se našim besedam, naj čakanje zajame tudi otroke, ki te ljubezni niso spoznali, ki v trenutku ko vam pišemo, umirajo od lakote; zato, da bomo tem o-trokom in tistim, ki se rojevajo, zgradili svet miru in pravičnosti.
Odbornik De Rota sprejel delegacijo UDI
Tržaški občinski odbornik De Rota je sinoči sprejel delegacijo Zveze žensk Italije - UDI, ki mu je izročila peticijo z več tisoč podpisov občanov proti draginji. Peticija vsebuje zahtevo po zamrznitvi cen najnujnejšemu blagu — prehrani, zdravilom, kruhu, oblačilom itd. — kakor tudi storitvam, kot so javni prevozi, ter še najemnin, in to ne le ob priliki božiča, ampak tudi za naprej.
Odbornik se je obvezal, da bo te zahteve posredoval danes dopoldne občinskemu odboru.
Razna obvestila
Sestanek taborniške skupine Šumečih borov, bo jutri, 21. t.m., ob 18. uri, v Kulturnem domu na Proseku.
Med včerajšnjo slavnostjo, kateri so prisostvovali številni predstavniki krajevnih in deželnih oblasti, j® bil častnega priznanja deležen tudi dekan tržaških časnikarjev Mario Nordio, ki praznuje letos 70. jubilej časnikarskega poklica. Še zlasti se je proslavil kot gledališki kri; tik, sicer pa ga javnost visoko ceni zaradi njegovega odprtega duha, prežetega z globokim humanizmom;
Sest grafikov v Pokrajinski umetnostni galeriji
V Pokrajinski umetnostni galerijj na Trgu Vittorio Veneto 4 so sinod ob 18. uri odprli razstavo z naslovom «šest grafikov za raziskovalno delo». Pobudo za razstavo je dalo Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture v sodelovanju z umetnostno revijo »L«' sterisco». Na razstavi razstavijoi° svoja dela trije italijanski in trije slovenski grafiki iz našega kulturnega prostora:	Bruno Chersiclo,
Franco Vugo, Livio Shiozzi ter Marjan Kravos, Lado Pengov in Edvard Zajec. Chersicla, Shiozzi in Zajeo pričujejo o ideološki fazi raziskovanja strukturnih vprašanj, Pengov< Kravos in Dugo pa razvijajo bolj tehniko in njene ekspresivne možnosti v vse bolj prefinjenih izvedbah• Tako je avtorje in njihovo koloka-cijo v sodobni grafiki označil Tulli® Regente v eseju (slovenski prevod je oskrbel Marko Kravos) v spre-nem katalogu razstave, v katerem so še biografski podatki o vseh šestih umetnikih in pa podatki o njihovi razstavni dejavnosti. Priloženih je tudi šest grafik v formatu razglednice.
Razstava, katere ogled toplo Pr•' poročamo zaradi njene vsebinske aktualnosti pa tudi zaradi njene sporočilnosti v smislu zbliževanja dveh sosednih kultur, ki se izražata f istem kulturnem prostoru, toplo priporočamo. Razstava bo odprta do
6.	januarja 1980.
Urnik trgovin za praznike
Tržaško združenje trgovcev javlja obratovalni urnik trgovin ob prm' ki skorajšnjih praznikov.
V	$OBOTO, 22. decembra, bodo lahko odprte ves dan tudi tiste trgovine, ki bi sicer zaradi tedenske-ga počitka obratovale okrnjeno; prodajalne zelenjave in sadja bod# odprte od 7.40 do 13. in od 16.3* do 19. ure, mesnice ravno ta! » *** barnice pa od 8. do 14. ure.
NEDELJA, 23. decembra: vse tr* govine bodo lahko obratovale P° delovnem času, ki velja za delavnike, le pekarne bodo zaprte; ribarnice bodo obratovale od 8. d#
14.	ure.
PONEDELJEK, 24. decembra: vse trgovine bodo smele biti odprte ve* dan.
TOREK, 25. decembra (božič)1 zapora vseh trgovin, razen cvetličarn, ki bodo lahko odprte do «• ure.
SREDA, 26. decembra (praznik)-vse trgovine i odo zaprte, le pekarne in mlekarne bodo lahko obratovale do 13. ure.
Namesto cvetja na grob Francke Puntar vd. Puntar daruje Erik* Emili 5.000 lir za ŠD Kras.
Namesto cvetja na grob Francke Puntar vd. Puntar daruje Alj°s8 Čok 10.000 lir za ŠD Kras.
Namesto cvetja na grob Tonij* Piccinija in Tereze Škrlavaj dar# jeta Angelca in Zvonko Malalan 1 tisoč lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Terez škrlavaj daruie Silvana Malalan
5.000	lir za PD Tabor.	. .
V	spomin na mamo ob obletnic
smrti daruje Anica Udovič 50-^ lir za Društvo upokojencev.	,,
V	spomin na prijateljico Ernest, no Špes daruje Zdenka Šavli
lir za Društvo upokojencev.	,
Ob peti obletnici smrti moža M. tota daruje žena Pia Rauber 10-^y, lir za TPPZ in 10.000 lir za Primorec.
Beatrice Jamnik daruje 12.500 n* za Zvezo vojnih invalidov NOV.
Namesto cvetja na grob Karj® Miliča darujejo Vito, Niko, Pepi l. Antek 70.000 lir za Sklad Čuka.	..
Namesto božičnih in novoletni® voščil daruje Marjan Starc 10.0WU lir za ŠD Konto vel.	...
Namesto cvetja na grob Marij® Ukmar in Vladi ja Cibica daruje d1?; žina žužič 10.000 lir za Mladin®10 krožek Prosek - Kontovel.
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga žena in teta
JUSTINA ROŽNIK por. FURLAN
Pogreb bo jutri, 21. decembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalujoči mož Angel, nečakinja Livija z možem Marijem ter vnuka Giorgio in Nataša, sestra Vera z možem in sestrična Marija z družino.
Dolina, Dekani, Bertoki, Koper In West Virginia, 20. 12. 1979


Gledališča

VERDI
Danes ob 20. uri šesta uprizoritev opere Lea Delibesa «Lakme». Abonma red G.
AVDITORIJ
, Namesto običajnega nedeljskega »oncerta bo priliodnjo nedeljo ob ‘1. uri nastop baleta Verdijevega gledališča, ki ga vodi koreograf Alfredo Kollner. Nastop bodo ponori tudi naslednjo nedeljo. Vstop Wca stane 500 lir.
Danes, 20. t.m., predstava gleda “šča črni teater iz Prage: «Teden fanj». Parter 6.000 lir, galerija 3 bsoč, abonenti 50 odst. popusta, študentske skupine 2.000 lir. Rezervate pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zadnja ponovitev.
ROSSETTI
Danes, 20. t.m., ob 20.30 (ko-dec ob 22.50) red «prvi četrtek* “irandellovo delo «1 giganti della Hjontagna*. Gostuje turinsko stalno Sledališče. Režija Mario Missiroli. v abonmaju odrezek št. 4. Rezer-''acije pri osrednji blagajni za vse Predstave.
ŠOLA
ifll GLASBENE ..11 MATICE
Danes, 20. t.m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Ma i-na 29
NASTOP GOJENCEV KLAVIRSKEGA ODDELKA
Vljudno vabljeni!
PD LIPA, PD PRIMOREC in PD SLAVEC
prireja,o gostovanje
SPD VRTAČA iz Sloven - Plajberka
na avstrijskem Koroškem z Nušičevo komedijo
NAVADEN ČLOVEK
IN NASTOPJ DUA: SESTRI VELIK NASTOPI: v soboto, 22. t.m., ob 20.30 v Bazovici, v nedeljo, 23. t.m., ob 16. uri v Trebčah in ob 19. uri v Riemanjih. VABLJENI!
PD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca
priredi v sredo, 26. decembra (sv. Štefan) ob 17.00 v gledališču France Prešeren
KULTURNO-ZABAVNI VEČER
SODELUJEJO: mladi iz GORICE in NOVE GORICE, člani gledališke skupine KUD iz SEŽANE, člani domače dramske skupine ter mešani pevski zbor «F. PREŠEREN* in tamburaški ansambel pod vodstvom Draga Žerjala.
VABLJENI!
REPENTABRSKA OSNOVNA ŠOLA «A. GRADNIK*
s sodelovanjem glasbenega odseka PD Kraški dom prireja v soboto, 22. t.m., ob 11. uri v novi šoli na Colu
BOŽIČNICO
Ob tej priložnosti bo • občinska uprava predala namenu dve novi učilnici.
Vabljepi
Šolske vesti
V okviru poimenovanja osnovne šole pri Sv. Jakobu po Josipu Ribičiču bo v soboto, 22. t.m., ob 10, uri v Marijinem domu, Ul. Risorta, uprizoritev Ribičičeve igrice «Pri Sv. Petru*. Slecita srečolov in božičnica. Nastopajo otroci šentjakobske o-snovne šole. Starši in prijatelji toplo vabljeni.
Državni poklicni zavod za industrijo ih obrt' sporoma staršem, da bo roditeljski sestanek daneš, 20. decembra, ob 18. uri, na sedežu šole.
Kino
Razstave
Jutri, 21. decembra, ob 18. uri bodo v razstavišču «Ccntro-Barba-can» na Trgu Barbacan 4, odprli razstavo pod naslovom «Božič z, u-metniki' in kritiki*. '
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1980
Celoletna...............................  38.000	lir
Polletna .	. ■......................... 25.000	»
Mesečna.................................. 5.000	»
Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38,000 lir se lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo pordvnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj.
NAROČNINE SPREjpMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6
Tel- 7?m
Uprava: Gorica, Ul. XXIV. ma|a 1 Tel. 833-82
Raznašalcl Primorskega dnevnika
Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: tek. račun štev. 1192
«.r*r*T«jr\| rv
V PETEK SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Napovedujejo ostro razpravo o načrtu zahodne obvoznice
Proti tej cesti sta vložila ugovor Italia Nostra in kolegij arhitektov in geometrov
Goriški občinski svet se bo po novno sestal v petek. Kot na poprejšnjih sejah bo tudi jutri na dnevnem redu razprava o ugovorih proti spremembam urbanističnega načrta. Vse kaže. da bodo tokrat na dnevnem redu ugovori proti za-padnj obvoznici, torej cesti, ki jo je v varianto vnesel inž. Roberto Costa. Dva sta ugovora, ki so ju vložili proti izgradnji široke ter v viaduktih zamišljene ceste med solkanskim pol.jem in varianto 56. Vložila sta ju društvo za varstvo narave Italia Nostra ter kolegij arhitektov in inženirjev. Medtem ko Italia Nostra nasprotuje izgradnji tega kolosa predvsem zato, ker bo predstavljal travmatičen poseg v naravo na levem bregu Soče, so arhitekti in inženirji proti iz tehničnih razlogov. Ne morejo namreč razumeti, zakaj naj bi gradili tako cesto, ki bi bila speljana po mostovih, ko pa je vendar njena funk-
cija v bistvu zelo omejena. Povezala naj bi bodočo obrtniško cono, ki jo nameravajo odpreti na solkanskem polju (prostor pri «ka-zermetah*) s cesto «56 bis*. Izgradnja te cone je še v povojnih. Po politični odločitvi bo tam, toda nihče ni povsem prepričan, da je bila izbira kraja najboljša. Marsikdo pripominja, da bi bila za takšno cono prikladnejša industrijska cona. Nekateri pa so sploh mnenja da določene obrtniške dejavnosti sodijo v mesto ali vsaj blizu na selij.
Zahodna obvoznica je po volji občinske uprave postala objekt, ki se gradi z denarjem iz osimskega sporazuma. Tudi predstavljajo jo kot objekt, ki je v korist izvajanja tega sporazuma. Celo to dodajajo, da je proti osimskemu sporazumu tisti, ki tej obvoznici nasprotuje.
Kako je s tem vprašanjem, najbolje ve povedati občinska uprava,
Nazlonale 15.30 — 22.15 «Cindarella 2000 — il primo film di pornofan-tascienza*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ariston Zaprto.
Ritz 16.00—22.15 «La patata bollen-te». Renato Pozzetto, Edwige Fe- j nech, M. Ranieri. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. [
Eden 16.30 «Indagini su un delitto perfetto*. G. Guida L. Manna, A. Celi.
Excelsior 16.00 «Bocca da fuoco*. S. Loren.
Grattacielo 16.30 «Senza buccia*. L. Čarati, O. Karlatos.
Fenice 16.00 «Sbirr , la tua legge e lenta... la mia no!» M. Merii, M. Merola.
Mignon 16.00—22.15 «Chen il pugno che uccide*. Barvni film.
Filodrammatico 15.30 — 22.00 «Gola profonda*. Barvni film. Prepn vedan mladini pod 18. letom.
Cristallo. Zaprto iz tehničnih razlogov.
Moderno 15.00 Glasbeni film — «Dal rock al iock».
Aurora 16.30 «Vampyr». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capiiol 16.30 »Bogart il giustiziere di Chicago*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «La vedova allegra*.
Volta (Milje) Zaprto
Aldebaran 16.00—22.00 «Amarsi?... Che casino!* nm„.
A !\ /!	i"M CA K ! A M A /""V \K 4/TA
/"Ai v 1 j V....A I •CA"\;	...A ' AAC


: ... ................. . .
: : : : : : : : : /\ /: :
: : : : :•** .• *•../
. .. .. . • . .*
: •. :■ •• .•
zmagaj pri Svetem Jakobu
1. nagrada
FIAT RITMO 60L 5p.
2. nagrada ■'
TV-COLOR PHONOLA 26”
•V
3. nagrada	•>,
STROJ ZA POMIVANJE POSODE CANDY P440
4, nagrada	5. nagrada	rezervna	nagrada
Pralni stroj	Radio i registratorjem	Prenosni radio
IGNIS AWF 710	HITACHI 4000	PHILIPS 091
Če kupuješ pri S. Jakobu v pooblaščenih trgovinah, dobiš listke za loterijo zastonj
SAN GIACOMO fef NEGOZI ADERENTI

Včeraj - danes
anes ČETRTEK, 20. decembra
SVETOZAR
ice vzide ob 7.42 in zatone ob 23 — Dolžina dneva 8.41 — Lu-vzide ob 8.18 in zatone ob 17.43. Jutri, PETEK, 21. decembra TOMAŽ
eme včeraj: najvišja temperatu-7,8 stopinje, najnižja 3 ob 18. i 7,8, zračni tlak 1004 mb pada, ter 18 km na uro vzhodni!; - seve-Pzhodnik s sunki burje do 32 km uro, vlaga 61-odstotna, nebo poučeno, morje razgibano, tempe tura morja 11,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
ElODILA STA SE: Davide Delbel-in Sara Zanchiello.
UMRLI SO: 79-letna Maria Mii ti vd. Tarquini, 79-letna Teresa erlavaj, 65 letna Maria Soravia . Dinatale, 90-letna Regina Dvor-s, 73-letni Gtorgio Balbi, 47-letm ireo Kufersin 88-letna Gioseffa issalacqua, 86 letna Lidia Prelaz L Cusma, 82 letni Giuseppe Trevi-n, 821etna Argia Longarolli vd, isca, 77-letna Irene Steffich, 81-
letna Maria Lorenzutti por. Serino, 59-letni Marino Manzin, 75-letna Giustina Rutar vd. Cernivani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg -Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Soncioi 179, Ul. Revoltella 41.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Carripo S. Gia-como L
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance TNAM in EN PAS od 22 do 7. ure: telef. štev 732 627
«5* SLOVENSKO STALNO.x GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
V. Mejerhold in Jurij Bondi
A L I N U R
mladinska igra v dveh delih
Danes, 20. t.m. ob 15.30 jutri, 21. t.m., ob 15.30
ETBIN KRISTAN
KATO VRANKOVIČ
igra v treh dejanjih v soboto, 22. t.m, ob 19.30
GIUSEPPE BERTO
NEZNANI BENEČAN
igra v dveh delih
V nedeljo, 23. t.m., ob 16. uri Izven abonmaja r- Popust za abonente SSG
ANGELO BEOLCO-RUZANTE
POMJENKI
Danes, 20. t.m., ob 20.30 v Slovenskem centru v MILJAH Ul. D’Annunzio 62/1 Jutri, 21. t.m., ob 20.30 na sedežu PD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 29.
.......................................i.iiiimiii.m.iii.iiMimuiumiiiiui
NA POBUDO MLADINSKIH ORGANIZACIJ
NA GORIŠKEM SO USTANOVILI ENOTNO MLADINSKO KOMISIJO
Sestavljajo jo predstavniki SKGZ, SSk, SSO, ZKMh ZSMI - Prvi predsednik je Niko Brešan
V ponedeljek je bila ustanovljena I zato pa bodo nekoliko bolj počivali v Gorici Enotna mladinska komi- j neposredno po praznikih. V tem in
sija (EMK) za goriško pokrajino, katero sestavljajo strankarske in politične mladinske organizacije, ki vključujejo v lastnih vrstah slovensko mladino.
Enotno mladinsko komisijo sestavljajo naslednje skupine: mladinski odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, mladina Sveta slovenskih organizacij, mladinska sekcija Slovenske skupnosti, Zveza komunistične mladine Italije in Zveza socialistične mladine Italije.
Osnovni namen, zaradi katerega je bila komisija ustanovljena, je skrbeti za tesnejšo povezavo in sodelovanje med zgoraj navedenimi mladinskimi organizacijami in z drugimi mladinskimi demokratičnimi silami v goriški pokrajini ter s socialistično mladino v Sloveniji. Skupni cilj pa je preučevati vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. • v ■ ' w«i-
EMK se bo stalno in enotno zavzemala za uresničitev zahtev Slovencev v Italiji in v prvi vrsti za globalno zakonsko zaščito. V tem o-kviru je naloga komisije, da izvede vrsto skupnih pobud in tako obvešča in osvešča slovensko in italijansko mladino na Goriškem o naši narodnostni problematiki in zahtevah. Komisijo sestavljajo naslednji predstvniki članic, kateri so bili predlagani s strani pokrajinskih tajniških vodstev: ZKMI: Da-njel Jarc in Boris Peric; ZSMI: Walter Reščič in Diego Marvin; mladinska sekcija SSk: Ileana Sirk in Milan Jarc; mladinski odbor SKGZ: Igor Komel in Niko Brešan; mladina SSO: Marko pukovec in Milena Rustja.
Na ponedeljkovi prvi uradni seji je bil izvoljen za predsedujočega člana EMK Niko Brešan. Mandat predsedujočega člana traja tri mesece in izmenično pripada predstavniku ene izmed petih skupin.
Na sestanku so nato obravnavali najvažnejše pobude, ki jih bo morala komisija izpeljati v naslednjem obdobju.
prihodnjem tednu bodo zato trgovine poslovale po nekoliko neobičajnem urniku, nekaj težav bo v avtobusnem prometu in drugih storitvah. Pa poglejmo, lepo po vrsti, kaj so nam na združenju goriških trgovcev sporočili za prihodnje dni in kako bo z avtobusnimi zvezami'.
Ker pade božič na torek, bodo go-riške trgovine odprte tudi v nedeljo,
23.	t.m., ter seveda v ponedeljek,
24.	t.rp., ko se bo treba oskrbeti s kruhom in mlekom tudi za naslednja dva dneva, kajti trgovine' bodo ponovno odprli šele v četrtek, 27. decembra.
S pokrajinskega avtobusnega podjetja so nam sporočili, da njihovi avtobusi ne bodo vozili 25. decembra in L januarja. To velja za medkrajevne avtobusne proge, medtem ko bodo avtobusi občinskega podjetja v Gorici na božič in novo leto vozili po prazničnem voznem redu, •razen na progi št. 6. (med glavno p?što
Marsikdo bo v prihodnjih dneh poskrbel tudi za ureditev pričeske, zato ne bo napak, če zabeležimo še, kako bodo delali v brivskih in frizerskih salonih, V soboto, 22. t.m., bodo saloni odprti med 8.30 in 17. uro, v nedeljo, 23. decembra, pa bodo brivci počivali, kajti čaka jih obilica dela v ponedeljek, ko bodo delali med 8.30 in 19. uro in to neprekinjeno. V torek in sredo bodo brivnice zaprte.
Urnik trgovin za prihodnje dni
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 23. t.m., sprehod po Krasu, in sicer na Medvednjak. Zbirališče na Oberdan-kovem trgu ob 8.45. Pri openskem tramvaju ob 9. uri. Zamudniki se nam lahko pridružijo na postaji openskega tramvaja ob 9.45. Vljudno vabljeni vsi planinci.
GODBENO DRUŠTVO
NABREŽINA
priredi v nedeljo, 23. decembra
KONCERT
v občinski telovadnici. Začetek ob 16.30
Pred nami so božični in novoletni prazniki. Tisti, ki si to lahko privoščijo, se bodo podali v zimskošportna središča, velika večina pa bo te dni izrabila za zasluženi počitek. Čas neposredno pred prazniki je običajno namenjen večjim nakupom, kljub temu, da je kupna moč tribajste plače iz leta v leto manjša. Skratka, trgovci imajo v teh dneh obilo dela,
Koncerti
Bertov «Neznani Benečan» danes v goriškem Avditoriju
ki je varianto urbanističnega načrta izdelala in ki bo tudi pojas-i nila razloge, ki so narekovali tako veliko delo. Kar nas zadeva lahko razumeno, da gre za cesto, ki je ostala od prvotne obvoznice med Rdečo hišo, mejo in Sočo, s katero so nameravali ob državni meji postaviti takšno cesto, ki bi ločevala, ne pa združevala obe obmejni mesti. Zamisel o izgradnji «sa-nitarnega pasu* je oropadla, ostala pa .je cesta, ki utegne postati zelo koristna za prebivalce severnega dela mesta, da bodo imeli boljše zveze z južnim delom in z avtocestnim priključkom. Ne nazadnje jo bodo uporabljala tudi obrtniška podjetja, ki .jih bodo v tem kraju odprli. Sicer te odločitve na občini ne bd sprejeli.
Pobuda pokrajinskih svetovalcev
Dnevni red RPI o šolskem okraju
Pokrajinski svetovalci KPI so predložili dnevni red, s katerim naj pokrajinski svet opredeli svoje stališče do vprašanja enotnega slovenskega šolskega okraja. Izhajajoč iz dijaške stavke in resolucije poslanske zbornice od 21. novembra letos je potrebno spremeniti dekret od 31. maja 1974. leta (št. 416), ki se nanaša na ustapovtev ter preureditev skupnih teles za otroške vrtce, osnovne in srednje šole. Pokrajin-sk svet naj pozove ministra za javno vzgojo, da se v okviru revizije omenjenega dekreta ustanovi enotni slovenski šolski okraj, v katerega naj se vključijo vse slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Izvede naj se demokratično sodelovanje šolskih krajevnih in družbenih slovenskih šol, da se zagotovi skupna uprava slovenskih šol ter se doseže neposredno sodelovanje v obstoječih šolskih okrajih.
Podpisniki uvodoma omenjajo razpravo v deželnem svetu o razdelitvi deželnega prdvočja na šolske okraje, med katerimi je bila poudarjena potreba po ustanovitvi avtonomnega okraja, ki bi zaobjel vse slovenske šole.
Ker ta zahteva ni bila uresničena, slovenska šola ni sodelovala na volitvah 1977. leta in zato nima svojega predstavnika ,v skupnih telesih.
NA P0BI®(>*OB€INSK.E- UPRAVE
V Gradišču proslavljajo 500-letnico trdnjave
Osrednja manifestacija bo v nedeljo, 23. decembra Ob tej priložnosti bodo izdali tudi spominsko kolajno
Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo danes, 20. decembra, gostovalo v Avditoriju v Gorici z dramo italijanskega avtorja Giuseppa Berta «Ni znani Benečan*. S tem delom so.člani našega ansambla že nekajkrat nastopali v Kulturnem domu v Trstu, z njim so gostovali tudi v okolici Trsta in Gorice in povsod so bili deležni s strani publike toplega sprejema.
Zgodba o človeku, ki je na smrt bolan in skuša svojemu odhodu, svojemu slovesu od sveta dati dostojanstven videz; umiranje v Benetkah, v mestu, ki se tudi samo neusmiljeno pogreza in hiti svojemu neizprosnemu koncu naproti; sugestivna glasba iz 18. stoletja: in še zadnje srečanje Njega in Nje, ki se po tolikih letih medsebojnega mučenja končno Je najdeta; vse to priteguje publiko s posebno silo in jo kar najtesneje povezuje z odrskim dogajanjem. Večen problem smrti, ..i’ je vodilna nit tega dela in s katero se On ves čas spoprijema.
V deželnem avditoriju v Gorici bo jutri ob 20.30 nastopila pianistka Maria Zambon. Izvajala bo Gold-bergove variacije J. S. Bacha. Koncert sodi v okvir glasbenih večerov, ki j.' prireja goriška občinska uprava v sodelovanju z združenjem glasbenikov naše dežele.
Razna obvestila
V zvezi z izvajanjem zakona IVA kateremu bodo podvrženi s 1. januarjem 1980 tudi kmetovalci, ki so v letu 1979 presegli 10 milijonov lir bruto dohodka, priredi Slovensko deželno gospodarsko združenje informativni sestanek, ki bo jutri, 21. t.m., ob 19.30 v gostišču pri Sirku v Krminu.
Radio Trst A bo danes ob 14.30 v oddaji «Na goriškem valu* prenašal pogovor s predsednikom odbora za gradnjo Slovenskega doma v Gorici Gorazdom Veselom ter tajnikom Slovenske prosvetne zveze Markom VValtritschem.
Nastanek in razvoj Gradišča, tega mesteca na bregu Soče, na pol poti med Gorico in Tržičem, je tesno povezan s strateškim položajem kraja samega. Najbrž je bila tu že v srednjem veku utrjena postojanka, kar bi se dalo sklepati iz imena samega, poseben vojaški pomen pa so kraju pripisali Benečani, ki so ga na novo utrdili in o-premili z visokim obzidjem.
Letos poteka 500 let, odkar je bila zgrajena gradiščanska utrdba, na vzhodni meji Beneške republike. Ta jubilej namerava občinska uprava še posebej slovesno počastiti. V prejšnjih mesecih se je v okviru proslave petstoletnega obstoja utrdbe že zvrstilo nekaj priložnostnih kulturnih prireditev, osrednja manifestacija pa bo na sporedu v nedeljo, 23. decembra.
Na slavnostni seji se bo sestal občinski svet, zgodovinar, profesor Carlo Mor bo prikazal zgodovinsko ozadje ustanovitve gradiščanske trdnjave, predvajali pa bodo tudi dokumentarni film o nastanku in razvoju Gradišča, ki so ga pripravili študentje in profesorji akademije Brera pod vodstvom Davida Broia-nija. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi spominsko kolajno. Po-
Mladinski besedni umetniki
|s*.k v
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel 228 1 24: Bazovica; tel 226 165; Opčine:	tel 211,601.
Prosčk: tel .225-141; Božje polje. ‘Zgonik: tel 225 596; Nabrežina- tel 200 121; Sesljtm: tel: 209 197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
OBVESTILO SINDIKATA
SLOVENSKE ŠOLE
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča vse tiste, ki se nameravajo udeležiti natečaja za otroške vrtnarice, ki ga je razpisalo šolsko skrbništvo, da bo v prvih dneh januarja pripravljalni tečaj za pismeno nalogo, ki bo 16. januarja 1980.
Vpisovanja za pripravljalni tečaj so na vseh didaktičnih ravnateljstvih do konca decembra.
Pohitite z vpisovanje, ker samo z vašo številno udeležbo omogočite praktično izvedbo tečaja.
Na pobudo SPZ j se slovenski pisatelji in pesniki Tone Pavček, Jože Snoj, Leopold Suhadolc in Polenca Kovačeva te dni mudili na Goriškem ter so svoja dela brali šolskim otrokom. V torek dopoldne so bili na šolah v Doberdobu in So-
vodnjah ter na dveh osnovnih šolah v Gorici (v Ul. V. Veneto in Brolo). Popoldne so bili v Domu Andreja Budala, kjer so svoja dela brali otrokom iz Štandreža. Včeraj dopoldne so se srečali z dijaki slovenske nižje srednje šole «Ivqn
Trinko*, kjer jih je predstavil za stopnik Slovenske prosvetne zveze Zdenko Vogrič. Popoldne pa so odpotovali na Tržaško.
Na sliki so umetniki slovenske besede na osnovni šoli v Ul. V. Veneto.
leg svečanega sporeda, ki se bo pričel ob 10. uri v občinskem gledališču, bo v popoldanskem času nastop pihalnih orkestrov, na sporedu pa bodo tudi nekatere športne prireditve.
Izleti
se živo odraža tudi med občinstvom in ga sili k razmišljanju in presojanju te življenjske drame.
Delo je zrežiral Sergej Verč, v njem pa nastopata naša igralca Mira Sardoč in Stane Starešinič. Kostumi so delo Marije Vidau, sceno je izdelal Klavdij Palčič. Za prevod je poskrbela Lelja Rehar.
■^SsS“
GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v Trstu
v sodelovanju s Slovensko oro-svetno zvezo in Zvezo > .en-ske katoliške prosvete
GIUSEPPE BERTO
NEZNANI BENEČAN
igra v dveh delih
Danes, 20. decembra, ob 20.30 v deželnem Avditoriju v Gorici
Izven abonmaja — Popust za abonente SSG
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Lo stesso gior-no il prossimo anno*. A. Alda in
E. Byrtin. CORSO 17.00
passage*. A.
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence smučarskega tečaja, da bosta avtobusa v nedeljo, 23. decembra, vozila po sledečem redu: prvi avtobus bo odpeljal s Kor-na ob 7.30, drugi pa iz štandreža ob 7,20 in iz Sovodenj ob 7.30. Povratek bo tokrat približno pol ure kasneje kakor običajno.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
- 22.00 «Casablanca Quin in M. Dowell.
Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «11 porno show della 7a strada*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.39—22.00 «H corpo della ragassa*.
PRINCIPE 16.30-22.00 «A1 di lš del
bene e del male*.
A or« Gorica in okolico
SOČA (Nova Gorica) 18.00-20.00 «Koma*. Ameriški film.
SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 «Pest velikega zmaja*. Hongkon-ški film.
DESKLE 19.30 »Ljubezenska romanca*. Japonski film.
~ -	
BOŽIC...	
v trgovini ELIO «IN»	
DO KONCA DECEMBRA BLAGO PO	IZREDNIH
IN SKORAJ NEVERJETNIH CENAH	
ŽENSKE IN MOŠKE ŽAMETNE KAVBOJKE 250/R	LIR 9.900
OTROŠKE ŽAMETNE KAVBOJKE	”	8.900
OTROŠKE ŽAMETNE HLAČE Z NARAMNICAMI	"	9.900
VOLNENE ZENSKE OBLEKE	" 14.900
ŽENSKA KRILA IZ SUKNA	" 11.900
ORIGINALNE SUPER JORDANS KAVBOJKE	
(že oprane)	"	9.500
ORIGINALNE SUPER RIFLE KAVBOJKE	" 11.900
MOŠKE IN ZENSKE PLETENINE	"	4.000
ŽENSKI IN MOŠKI	
ŠPORTNI ŽAMETNI JOPIČI 250/R	" 21.900
ŽENSKE IN MOŠKE HLAČE (širok model)	"	9.900
iN SE VELIKO DRUGIH ARTIKLOV PO CENAH . ELIO «IN»	
Ce želite kupiti darila in prihraniti denar	
OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLACNEJSO IN	
NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA	SVETU!
Poskusiti ne stane nič,	
kupiti pa pomeni... skleniti dobro kupčijo!	
ELIO «IN» MO	DE
Ulica Formica 28	
GORICA	
KNJIŽNA
POLICA
Knjige lahko dobite v
Uiaiki
ULICA SV. FRANČIŠKA 20 34133 - TRST
ali jih naročite v GORICI
V tem romanu je avtor slikovito upodobil utrip ljubljanskega predmestja Zelene jame, proletarskega in polproletarskega življenja v predvojnem in vojnem času, mlade ljudi, sebe in svoje vrstnike. Zato izpričuje pripoved skozi optiko mladoletnika, ki je takrat očitno z živo zavzetostjo in svojevrstno privrženostjo vpijal tedanji čas in spremljal razgibano dogajanje okoli sebe. O-hranjal pa je vselej odprt odnos do dogajanja, v katerem se je prvotno predmestje 'jelo rušiti in se v vojni razčlenilo v usodno za* ostrenost. — Izdala Mlpdinska knjiga v Ljubljani v -zbirki Nova slovenska knjiga, 179 strani, cena platno 230 dinarjev.
na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Drevored XXIV Maggio 1
Janez Kajzer:
PRAVA
MOŠKA DRUŽBA
France Pibernik:
0DZV0K
je slovenska knjižna noviteta, ki v njej igra glavno ali karakteristično vlogo petdeset različnih ljudi, v njih družbi še kakih tristo drugih. V tej gomazeči, vrveči, poplesujoči množici se giblje avtor, ki skrbno pazi, da vse poteka v mejah skladnosti in siceršnje zmernosti. Gre za galerijo sodobnih portretov? Morda. Vendar bo bolje, da si vzamete kaki dve urici časa in knjigo preberete. Skriva namreč navodila, kako postati član prave moške družbe. Bi vam to prišlo prav? Ce ne ta hip — pa čez sedem let, kot pravi pregovor. — Knjigo je izdala Mladinska knjiga v Ljubljani v zbirki Nova slovenska knjiga, 176 strani, celo platno 238 dinarjev.
Demitrij Rupel:
PRIJAZNO ŽIVLJENJE
To delo predstavlja zanimivo novost na našem knjižnem trgu, novost, ki je v več pogledih vredna pozornosti. Že prva (da ne o-menjamo drugih* je presenetljiva: spričo oblikovne in vsebinske raznorodnosti zbranih besedil se avtor spoprime po vrsti z novelo, humoresko, scenarijem, feljtoni-stičnim zapisom pa esejem in celo z intervjujem. Tudi pomenljivost in globina pristopa avtorja je značilna, ..ot beremo v spremni besedi na ščitnem ovitku, «po teži, usodnosti in zavezujočnosti teme, po načinu, kako jo pisec položi v zapise«. — Izdala Mla-venska knjiga, 204 strani, celo platno 290 dinarjev.
Knjiga pesmi v prozi s tremi razdelki — vsak ima po sedemnajst pesmi — je zgodba o odhodu pesnika iz domačega kraja ali, kot sam pravi, balada za domačijo. Pa ne samo njegova! Zgodba o izgnanstvu iz srečnega sveta, o izgubljeni materini varnosti, sožitju z naravo, z ljudmi, njih svetom, je tudi zgodba vseh nas, zgodba, ki jo pesnik piše tudi v našem imenu. In zato z njim prizadevno iščemo «k ra j razvezujočih rešitev«, med tem ko spominske podobe bledijo in ostajajo le metaforično sredstvo. In prav v tem spreminjanju konkretnega v irealno metaforiko pa v poantiranju in izbranem jezikovnem izrazu je France Pibernik pravi mojster. — Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani v Zbirki Nova slovenska knjiga, 115 strani, cena celo platno 250 dinarjev.
OSEMNAJST PESMI PLUS DODATEK
V lej peti. oz. četrti samostojni zbirki avtor vztraja pri konkretnem umetniškem ubesedovanju vsakddnjih izkušenj iz vsakdanjega življenja. In mu konkretni Svet ni samo nekakšna pretveza ali alibi za izrekanje višnjih resnic ali spoznanj, ampak že njegov obstoj zadošča, da ga upesni v skladu z njegovim znanim demokratičnih credom «vse je pesem«. Posebno zanimivost predstavlja Dodatek, šest pisem, ki sta jih med septembrom 1975 in februarjem 1976 izmenjala avtor ih France Pibernik. — Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani v zbirki Nova slovenska knjiga 11? strani, cena celo platno 210 dinarjev.
Marjan Rožanc:
LJUBEZEN
PRVI ZVEZEK ZBORNIKA DOKUMENTOV MANJŠINSKE KONFERENCE V TRSTU
Govor pokrajinskega odbornika Bojana Brezigarja ob predstavitvi zbornika
Prejšn|l petek |e tržaška pokrajinska uprava predstavila javnosti prvi zvezek zbornika s posegi na mednarodni manjšinski konferenci, ki je bila pred petimi leti v našem mestu. Med drugimi |e o pomenu konference in o današnjem stanju na področju manjšinskega varstva spregovoril pokrajinski odbornik za vprašanja kulturnega in gospodarskega razvoja slovenske manjšine Bojan Brezigar. Njegov govor objavljamo v celoti (drugi del bo objavljen v jutrišnji številki), ker se nam zdi, da gre za zelo nazoren prikaz sedanjega položaja manjšin v Evropi in še posebej položaja naše narodnostne skupnosti.
Marsikomu se bo zdelo nenavadno, da objavljamo dokumentacijo neke konference pet let po koncu te konference. Toliko jih je namreč minilo od leta 1974, ko je postal Trst za pet dni, v pasji vročini, ki se je marsikdo od nas spominja, glavno mesto manjšin. To je bila prva mednarodna konferenca o manjšinah v Evropi s prisotnostjo več sto raziskovalcev, znanstvenikov, opazovalcev vlad in predstavnikov manjšin.
Poročila in posegi na tej konferenci so bili sad večmesečnega in v nekaterih primerih celo večletnega dela in raziskav.
Ti teksti so še vedno aktualni. Tržaške konference so se aktivno udeležili raziskovalci vse zahodne Evrope in Jugoslavije, ki so obogatili razpravo s svojimi izkušnjami, tako na teoretični ravni kot tudi, kar zadeva poznavanje posameznih manjšinskih stvarnosti. Od takrat se je žal le malo spremenilo. O Italiji bi lahko rekli, da je stanje ostalo nespremenjeno, razen kake deželne pobude ki so jo osrednje oblasti takoj zaustavile. V Evropi se nahajamo pred novimi stvarnostmi v Španiji, v Belgiji in na Švedskem. Predvsem v Španiji, kjer je prišla rast demokracije do izraza tudi v zvezi z odnosi do manjšin; v Belgiji, kjer oblasti še vedno iščejo najprimernejšo rešitev, da najdejo izhod iz težke narodnostne situacije v državi; na Švedskem, kjer je nova zakonodaja zajamčila posamezniku, da se lahko izreče o narodnostni pripadnosti.
Mnenja smo, da je tržaška konferenca postavila temelje za rešitev teh vprašanj, da je dokumentacija, ki je bila tam zbrana še vedno aktualna in da bi lahko objava te dokumentacije prispevala predvsem k poznavanju manjšinske stvarnosti, stvarnosti, ki je marsikdo še ne pozna. Vprašali nas boste, zakaj je minilo toliko časa. To vprašanje je upravičeno in terja jasni odgovor.
Leta 1974 je po koncu konference neka zasebna založba predlagala objavo obširne antologije s poročili, ki so založniško najzanimivejša. Izbor gradiva, ureditev in izdelava uvoda je bila poverjena profesorju Tulliu De Mauru, ki je v kratkem času končal svoje delo. Vse ostalo gradivo bi morali objaviti v več zvezkih, ki naj bi jih izdala tržaška pokrajina. Takrat je bil govor tudi o reviji, ki bi tudi po koncu objave vse dokumentacije nadaljevala z obravnavanjem manjšinskih vprašanj.
Zasebna založba se je iz svojih razlogov odpovedala pobudi. Gradivo so vrnili pokrajini. Tudi druge pobude, zvezke, ki naj bi jih
izdala pokrajina, ni bilo mogoče uresničiti. Od leta 1974 se je pokrajinski odbor trikrat spremenil in štirikrat se je spremenila politična osnova, ki je podpirala odbor. Imeli smo upravne volitve leta 1975 in nato volitve še trikrat. Podpisani so bili osimski sporazumi in priča smo bili vsemu, kar je tem sporazumom sledilo. Obveza, da se ohrani vse gradivo s konference je tako počasi plahnela.
Sedanji pokrajinski odbor, ki je bil sestavljen pred nekaj več kot letom dni, je ponovno prevzel pobudo in je imel za potrebno, da se objavijo dokumenti konference. Delo je bilo zaupano prof. Tulliu De Mauru in skupno z njim smo izdelali načrt, s katerim povzemamo idejo o objavi vrste zvezkov, ki bodo šteli približno 200 strani vsak. Prvi zvezek vsebuje osnovna poročila, nadaljnji trije pa izbor referatov in pisanih poročil v treh komisijah. Gre seveda za prvi izbor, da se ohrani število strani, ki je bilo predvideno, vendar pa ostaja obveza in in namen, da objavimo vse gradivo. Menimo, da imamo na razpolago vse in, če bi kaj manjkalo, upamo, da bomo to lahko prejeli. Vsekakor pa razpolagamo z referati tistih, ki so posegli s kratkimi govori, a so izročili svoja poročila in imamo referate nekaterih, ki zaradi pomanjkanja časa sploh niso mogli poseči, ampak so izročili besedilo svojega posega tajništvu konference. Prednost smo dali tem dokumentom, ki so za javnost novost.
Danes predstavljamo prvi zvezek. Vendar. pa smo že pripravili
nadaljnje tri zvezke. Drugi je v tisku, tretji in četrti pa sta pripravljena in manjka samo nekaj prevodov. Kar zadeva finansiranje razpolagamo s potrebnimi sredstvi za prve tri zvezke za nadaljnje pa bomo morali poskrbeti s proračunom 1980
Prvi zvezek vsebuje delo prvega dne: osnovne referate in posege, ki so z njimi povezani, pozdrave predstavnikov oblasti in u-vodni nagovor predsednika pripravljalnega odbora Micheleja Za-nettija, ki je bil takrat tudi predsednik tržaške pokrajine. Imeli smo tudi za potrebno, da zaprosimo prof. De Maura, naj pripravi uvod, v katerem naj oceni sedanje manjšinsko stanje v Italiji in v Evropi tudi zato, da postanejo besedila, ki jih objavljamo, v mejah možnosti, bolj ažurna. Nekatera besedila namreč ne odražajo več sedanjega stanja, kljub vsemu pa jih — ker gre pač za objavo dokumentacije — objavljamo v celoti, četudi so nekateri avtorji nakazali nujnost sprememb ali dopolnil.
Kar zadeva spremembe dejanskega stanja bom obravnaval le našo stvarnost. Tu mislim na tržaško pokrajino in na deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino, na slovensko narodnostno skupnost, ki živi in dela v tej deželi.
Od leta 1974 do danes predstavlja veliko novost osimski sporazum. Gre za dokument, ki bi ga navidezno lahko imeli za obrobnega, glede na dejstvo, da je treba etnične in jezikovne manjšine zaščititi na osnovi načel ustavne listine in ne na osnovi mednarodnih sporazumov, kajti gre za italijanske državljane, nad katerimi izvaja država svojo suverenost. V tem specifičnem primeru pa obstaja še en mednarodni dokument, londonski memorandum, ki vsebuje v prilogi posebni statut z nekaterimi določili o zaščiti slovenske manjšine, ki živi v tržaški pokrajini.
(Nadaljevanje sledi)
PD PROSEK - KONTOVEL — pokrovitelj SPZ
vabi na koncert pevskega zbora
KOČO RACIN iz SKOPJA
v soboto, 22. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
iitiiiiifiiiiiiitinitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiutiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiui
Patronat KZ - INAC svetuje
ŠE TA TEDEN JE ČAS 2A PREDLOŽITEV PROŠENJ ZA PLAČEVANJE PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV
Drugje ostajajo vprašanja odprta; v Franciji osrednja oblast noče izpustiti vajeti iz svojih rok; v Veliki Britaniji predstavlja Severna Irska verjetno najbolj dramatično stanje vse Evrope.
Omeniti je treba tudi vprašanje manjšin na drugih celinah: mislim na Kurde, ki so se borili, ker so verjeli v boljšo prihodnost, a se nahajajo danes v stanju, v katerem oblast, centralizirana bolj kot kdajkoli prej, odreka Kurdom vsakršno možnost, da se izražajo lmfa4i(ir,odnostna..skupnost. In niso sirote le maVijšine, ampak celotni narodi; in tu ne mišlim toliko na identiteto, ki jim je nbčejo priznati. Palestinski narod lahko gleda na svojo bodočnost le kot dogovor med državami, ki nimajo nobenega interesa in torej nobenega namena, da bi mu priznale vsako pravico; ali hmerski narod ki izgublja svojo suverenost iz razlogov strateške nadvlade na področju, ki ga že desetletja pustošijo brezkončne vojne.
V Evropi danes nastajajo nove manjšine. Stotisoči izseljencev iz Afrike in iz Azije so se preselili v države zahodne Evrope; nekatere sta prisilili k temu lakota in pomanjkanje dela, druge politična stvarnost. Tako moramo reševati druga manjšinska vprašanja, ne da bi rešili svojih: na primer palestinskega ali vietnamskega, ki smo ga ustvarili in pri tem propagirali našo človečnost, ampak kateremu smo za enkrat dali le zatočišče v begunskem taborišču in učitelja, verjetno poprečnega, ki za silo melje nekaj angleščine.
Vendar nočem dalje govoriti o tem. Gre le za namig na situacije, ki H lahko postale predmet široke razprave brez konkretnih sklepov, ali bi bile lahko nredmet drugačne razprave zato, da se problemi rešujejo na primeren, bolj pravičen in bolj človeški način.
Prispornjlp za
DIJAŠKO MAIICO
Vpr,:«Tako prejšnji četrtek kol iKtfeeteij&vnem brah v dnevniku' o novostih za plačevanje prostovoljnih prispevkov. - To zanima,, tetko mene kot žM^čiphtrr^TtfrŽČi}, da se meni ne splača tega plačevati. Sem namreč komaj nekaj let vpisan kot samostojen obrtnik, prej pa sem dobrih 12 let delal pod gospodarjem. Poleg tega i-mam tudi 18 mesecev vojaščine, ki se mi zdi, da se štejejo za pokojnino. Po mojih računih je vsega skupaj približno 14 let, če dodamo še prispevke, ki jih plačujem kot obrtnik, pa imam že danes več kot 15 let in imam torej zagotovljeno pravico do pokojnine. Zato se mi zdi, da bi dejansko metal denar proč. Moja žena pa verjetno pride v poštev, ker ima le dobra štiri leta dela. Vsekakor se obračam na vas, da mi da-te pravilen nasvet.» M. D.
Vprašanj in pisem podobne vsebine, kot je to, ki smo ga danes objavili, je bilo v teh dneh precej. To je povsem na mestu, da se širši krog zainteresiranih zavarovancev zanima za svoj zavarovalni položaj in pravočasno uredi vse potrebno, da si ustvarijo čimbolj-še zavarovalne pogoje, ki jim dajejo pravico do boljše pokojnine, ki jim jo bo INPS pričel nakazovati kar pet let prej kot sicer. Na osnovi zakonskega predloga ministrskega sveta naj bi ne bilo mogoče več plačevati prostovoljnih prispevkov za dopolnitev pokojninske dobe, če bo dovoljenje za plačevanje le*te"h pričelo veljati po 31. 12. 1979. To pa pomeni, da morajo vsi zainteresirani bivši podrejeni delavci predložiti na IN PS ustrezno prošnjo do vključno 28. decembra tega leta, ker bo v
tem primeru avtorizacija veljala od prve sobote dalje, se pravi od 29. 12. 1979. Tako bo zadoščeno novemu pogoju. Kdor.,pa bo, vlo- : žil prošnjo naknadno, bo sicer lahko še plačeval prostovoljne prispevke. ki pa ne bodo več veljali za dopolnitev pokojninske dobe. temveč le za odmero višjega zneska pokojnine. Naj navedemo specifičen, ekstremen primer: kdor bo uveljavljal 14 let in 11 mesecev pokojninske dobe, ne bo mogel na noben način doplačati še tistega preostalega meseca, da bi tako dosegel 15 let dobe in bo prisiljen nekje se zaposliti. Zato pozivamo vse bivše podrejene delavce, da v teku tega tedna vložijo prošnjo na INPS, ko pa bodo dobili dovoljenje, ne bo postalo obvezno plačevanje prostovoljnih prispevkov, temveč bo to prepuščeno njihovi svobodni izbiri. Marsikdo bo tako dobil dovoljenje, ki ne bo nikoli zapadlo, zgodilo pa se bo lahko, da se ga ne bo zavarovanec nikoli poslužil, če ne bo to potrebno. Vendar važno je, da si vsakdo zaščiti hrbet, da se ne bi nato bridko kesal zaradi predstavitve prošnje z nekajdnevni zamudo. Možnost, da vložijo prošnjo, imajo vsi bivši podrejeni delavci, ki trenutno niso nikjer zaposleni, ali pa so vpisani kot samostojni delavci (kmetje, obrtniki in trgovci) in jim je kljub temu omogočeno, da si vzporedno doplačujejo prispevke pri splošnem obveznem zavarovanju.
Sedaj pa bi bil že čas, da o-bravnavamo vaš specifičen pri,-mer. Takoj vas moram popraviti da vse vaše ugotovitve niso točne. Čeprav je zavarovalni zavod INPS tisti, ki upravlja tako sklad
podrejenih delavcev kot samostojni obrtniški sklad, pa je zaenkrat zakonodaja za • obe kategoriji zavarovancev nekobkrrdrugačna. Ni namreč vseeno, pri katerem skladu nekdo uveljavlja pokojnino. V vaših okoliščinah je brez nadaljnjega ugodnejša upokojitev kot podrejeni delavec, ker bi dobil minimalno starostno pokojnino s 60. letom (kot obrtnik komaj pri 65. letu) in ta je nekoliko višja kot obrtniška. Vendar pa morate imeti vsaj 15 let prispevkov, ne da bi upoštevali obrtniških prispevkov. Simbolični prispevki za obdobje služenja vojašlcega roka so polnoveljavni, tako da vi dejansko uveljavljate 14 let pokojninske dobe in nujno potrebujete avtorizacijo INPS, da doplačate le še eno leto, da vam dozori pravica do starostne pokojnine, če bi pa ob upokojitvi hotel združiti zavarovalne prispevke, potem bi v vašem primeru aplicirali zakonodajo, ki velja za obrtniške pokojnine, se pravi, da bi prišel do še nekoliko nižje pokojnine celil) pet let potem, kot bi lahko v primeru, da bi doplačal še eno leto.
Kar pa zadeva vašo ženo, ji svetujemo, da v vsakem primeru vloži zadevno prošnjo. Zadoščati mora le enemu pogoju, ki je bistvene važnosti (in kar ne izhaja iz vašega pisma); vsaj eno izmed njenih štirih let delovne dobe je moralo biti plačano v zadnjih petih letih. Če je n.pr. vaša gospa prekinila delovno razmerje pred recimo šestimi leti, potem ne izpolnjuje enega izmed temeljnih pogojev. Kdaj je bil plačan zadnji zavarovalni prispevek ni pomembno edinole v primeru, da skupna zavarovalna doba presega pet let.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Program o energetskem varčevanju
13.00	Dan za dnem
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	Remi, risami film
17.25	Vlakec
17.50	Aiuto supernonna, risanka
18.00	Program o energetskem varčevanju
18.30	Koncentracija
19.00	DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Happy days
Giornalista spericolato, TV film
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Tilt, glasbeni program, ki ga vodi Stefania Rotolo
22.00	Dolly
22.30	Sindikalna tribuna
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika.
Drugi kanal
12.30	Kako, koliko
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Centomila perche
17.00	Program za mladino Peter, risanka
17.05 Simpatiche canaglie Ciuf, ciuf, TV film 17.25 Nadaljevanje prihodnjega nadaljevanja
18.00	Človeška znanost in napredek
18.30	Iz Parlamenta in DNEVNIK 2 — Športne vesti
18.50	Dober večer s. .. Peppinom De Filippom
vmes risami film iz serije «Atlas Ufo Robot» Vremenska slika
19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Thriller
Predvidene smrti TV film
21.50	Primo piano
22.50	Finito di stampare
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
18.30 Nocoj govorimo o. ..
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 — Dežele
20.00	Malo gledališče Podreccove lutke, nocoj govorimo o. . .
20.05	A fatica
21.00	DNEVNIK 3 — Tednik
21.30	DNEVNIK 3
22.00	Malo gledališče Podreccove lutke (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.10 — 10.00 — 10.30 TV v šoli
16.25	Šolska TV: Električni štedilnik
17.25	Poročila
17.30	Jakec in čarobna lučka, o-troška serija
17.45	Dediščina za prihodnost, dok. 18.35 Obzornik
18.45	Tehtnica za natančno tehtanje
19.15	Risanka
20.00	Tretja razsežnost
22.05	TV DNEVNIK
Koper
19.45	Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke
20.15	TV DNEVNIK
20.30	Hiša skrivnosti, film: Režija: Guy Green Igrajo: Michael Craigh, Julia Arnall
22.20 Dokumentarna oddaja
Zagreb
22.40	Jazz na enkranu
17.15	DNEVNIK
17.45	Otroštvo mladosti
18.15	Energija vetra
19.30	DNEVNIK
20.00	Aktualna oddaja
20.50	Nikola Tesla, TV nad.
21.50	Akcije 21.55 DNEVNIK 22.10 Glasbena oddaja
ŠVICA
18.00	Program za najmlajše
18.05	Program za mladino
18.50	DNEVNIK
19.00	Mladi
19.30	Svet v katerem živimo
20.30	DNEVNIK
20.40	Sciuscia, film
TRSTA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Vprašanja sodobne družbe«; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.05 Iz arhiva: «Evgen ali vrnitev«; 10.05 Radijski koncert: 11.35 Jugoslovanski pevci; 12.00 Mikrofon v razredu; 12.40 Sedem not; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Otroško okence; «Tomi na obisku«;
14.30	Na goriškem valu; 15.00 Mladi pisci; 15.35 Rock revival;
16.00	Glasbeni trenutek doma in drugje; 16.40 Diskomanija; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor.
71 koper fPt>snr;'
Otcilijcjtaski .program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Klasična glasba; 9.15 Knjiga po radiu: 9.32 Lucia-novi dopisniki: 10.00 Z nami je...; 10.10 Leteči zmaj; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Kirn, svet mladih; 11.32 Ho-
roskop dneva; 11.35 Vrtiljak popevk; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Hits internationals; 14.33 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.00 Leteči zmaj; 15.20 Zig - zag; 15.45 Mini juke - box; 16.00 Plesna glasba; 16.32 Crash; 16.55 Knjige v i-zložbi; 17.00 Poslušajmo jih skupaj:	17.32 Jugoslovanska pop
scena; 18.15 Poje Adriano Celen-tano; 18.32 Lahka glasba; 19 00 O-pera, poezija, glasba in ples.
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKW — Nanos	101,0 MHz
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.00. 13.30, 14.30 Poročila; 6 00 Glasba za dobro jutro; 7.29 Zaključek. 13.05 Popevke se vrstijo; 13.37 Po domače z ansamblom Fanti treh dolin in ansamblom Franca Korbarja; 14.00 ■ Mali; koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00
Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.30 A-ktualna tema; 16.35 Znane melodije; 16.59 Zaključek.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Istantanea musica-le; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Odprta glasba; 11.30 Glasbena oddaja z Ornello Vanoni; 12.03 in 13.15 Vi in jaz 79; 14.30 Sulle ali deiTipogrifo; 15.03 Rally; 15.30 Errepiuno; 16.40 Na kratko; 17.00 Patchwork; 18.35 Programi pristopanja; 19.20 Emisferi musicali:
20.00	Opera - quiz; 20.30 Tati soli; 21.03 Evropska glasba 79; 21.50 £>isco Contro; 23.00 Preden za-spiš, draga!
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30. 9.30. 11.30. 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 i» 19.30 Poročila: 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 II velocifero; 9.32, 15.45 Radio 2 — 3131; 11.32 Tisoč pesmi: 12.45 Alto gradimento; 13.10 Sound - Track; 16.37 In Concert!; 17.55 Nemogoči intervjuji; 18.33 E vis-sero felici e contenč; 19.00 Spor-tello informazioni; 20.10 Spazio X:
22.00	Nottetempo.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00,
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.50
Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Znane melodije;	12.30	Kmetijski nasveti:
12.40	Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce:
14.40	Jezikovni pogovori; 14.55 Minute za EP; 15.30 Zabavna glasba:
16.00	«Vrtiljak»; 17.00 Studio o® 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo - na-mi zapela; 18.15 Lokalne radij, ske postaje se vključujejo; 18-35 Pet Chopinovih valčkov - Igra pianist Janko Šetinc; 18 55 Mine te za EP; 19.25 Obvestila in za bavna glasba; 19.35 Lahko noč, o troci!; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov; 23.00 V gosteh pri tujin radijskih postajah; 23.30 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev.

S
si
$;
%
I
1
Bob Woodward Carl Bernstein
lfIX0N0V PADEC 59. J
mmes/tmmtlt Prevedel Dušan Dolinar
Ziegler je pregovoril St. Claira, da je Gannonu dovolil pregledati svoj osnutek za pravno utemeljitev ter prispevati nekaj predlogov. Gannon si je izposodil v St. Clairovi pisarni pisalno mizo in sproti prebiral stran za stranjo, takoj ko je St. Clair dokončal. Videti je, da odvetnikova pravna utemeljitev pošteno prikazuje predsednikovo plat medalje, a to je še vedno odvetniško delo, si je mislil Gannon. Namenjeno je strokovnjakom in zgrajeno na podrobnostih. V njem ni veliko truda, da bi pojasnili v zmedo zavajajoče, nejasne namige iz besedila. A kakor je utemeljitev že nepopolna, pa vendarle kaže, da si je predsednik naposled, čeravno včasih nekoliko kasno, izbral pravilno smer ravnanja. Prepisi so v propagandnem smislu nemara res prava katastrofa. Nemara so res nerodni in poniževalni. Toda pokazali bodo, da predsednik neposredno ni prekršil zakona. V tem se je Gannonovo mnenje skladalo s St.
Clairovim.
Predsednik je hotel sporočiti, kaj je sklenil, > v govoru, ki naj bi ga televizija ob najboljšem čašu prenašala iz ovalne pisarne. Tega je bil vajen. Od leta 1969 dalje je iz ovalne pisarne devet.intridesetkrat govoril v živo. Množično občilo mu je omogočilo segati naravnost k volivcem in preskočiti tisk, ki je poln sovražnih predsodkov.
Haig si je mislil, da so ta prijem prevečkrat uporabili že ob Vietnamu, ob VVatergateu pa So ga skoraj popolnoma izčrpali. Iz Nixona so pred kamerami izžarevale samozaverovanost, samoopravičevanje in samo-obžalovanje. Nixon ne zmore po televiziji nič več, je menil Haig. Rayu Priceu, ki naj bi napisal govor, je velel, naj gre k pravnikom po nekaj izvodov prepisov. Priče si bo moral izmisliti nekakšen sprejemljiv okvir in vanj vključiti trakove.
Priče je sodil, da pogovori v redigirani obliki ne dokazujejo niti tega, da je predsednik kršil zakon, niti tega, da ga ni kršil. Zveneli so dvoumno, a to je bila šele prva težava. Skrbelo ga je, kakšen čustveni odziv bodo izzvali prepisi — a da ga bodo, o tem ni dvomil. Prepisi rušijo splošno razširjeno mitologijo o vlogi predsednika, čisto gotovo pa vsaj o vlogi tega predsednika.
Njega samega prepisi niso' presunili. Priče jih je prebiral in si sproti zapisoval nekaj misli. To so bila taktična razpravljanja ljudi, ujetih v situacijo, o kateri je bil vsakdo prepričan, da ni nastala po njegovi krivdi. To velja zlasti za predsednika, je razmišljal Priče. Dvomil je, da bi bil kateri od udeležencev teh razprav takrat poznal vso resnico ali da jo pozna zdaj. VVatergate
. je podoben vročemu krompirju; ko je predsednik čutil, da leži v njegovih rokah, je začel obupno iskati, kako naj se ga iznebi, ne da bi pri tem sprožil vlado® krize in podrl vso svojo državno upravo.
Da, predsednik na nekaj odločilnih križpotjih ravnal prav, je mislil Priče, toda pogovore je treba r»' zumeti v povezavi s predsedniško funkcijo, z Nixonovi' mi sovražniki, z Nixonovimi željami v prid dežele. je reči, ki bi bila v etičnem smislu čisto črna ali čist® bela. Predsednik že od nekdaj presoja svoja dejani®-ob VVatergateu v luči širših interesov nacionalne vat' nosti — končati je treba vojno, priboriti si je treba mir, država mora ostati močna, njena uprava mor® delovati dalje. Pravosodnega odbora predstavniškega d®' ma in posebnega tožilca vse to nemara ne skrbi, j® menil Priče, a zagotovo ta načela vodijo predsednika.
Priče je v soboto, 27. aprila, odletel v Čamp David’ da bi skupaj z Nixonom sestavljal govor. Ožjemu krog® ,— Haigu, Zieglerju in obema pravnikoma je pravk®1 razposlal že tretji osnutek. Bil jim je všeč, a še zmerno niso vedeli, ali bo predsednik sploh imel govor ali °e' Haig je govoril, da predsednik še vedno proučuje vs® možnosti.
Priče je šel tisto popoldne k predsedniku. Nixon i® urejal prepise. Videti je bilo, da se nagiba h končn®' mu sklepu, da jih bo izročil. To mu bo vsaj omogočil®’ da jih razloži s svojega vidika, je dejal, preden jih dr®' gi razlože po svoje. Zaznamovati jih želi s svojim žigom. Nixon je rekel, da upa na najboljše. V teh ok®' liščinah skoraj ne more ukreniti nič drugega. Ne vdai® pa se nikakršni iluziji, češ da bo objava prepisov odgnala vse težave.
SMUČANJE
V SMUKU ZA SVETOVNI POKAL
Tretja zmaga Nadigove
Drugo mesto je pripadlo presenetljivi Čehoslovakinji Soltysovi Nadigova vodi tudi na lestvici za svetovni pokal

Švicarka Nadig je osvojila tudi včerajšnji smuk za svetovni pokal
imel namestnik zunanjega ministra na petnajstem zasedanju na pogajanjih z Vietnamom.
Alija, ki se je v Pekingu ustavil le 24 ur, nakar je odpotoval v Kanton in od tam v Hong Kong, je sprejel tudi kitajski podpredsednik Deng Xiaoping. Pred odhodom je a-meriški boksar povedal, da se namerava v prihodnje vrniti na Kitajsko, vendar se bo tedaj zadržal nekaj tednov.
Odložili srečanje Castanon - Mcluzzo
LEON (Španija) — Boksarsko srečanje med Špancem Robertom Castanonom in Italijanom Salvato-rejem Meluzzom, ki bi se morala v soboto pomeriti za evropski naslov v peresni kategoriji, so odlo-žiii, ker je italijanski prvak zbolel. To je že drugič, da srečanje odložijo: prvič so ga morali prenesti zaradi poškodbe španskega boksarja.
Evropski prvak Castanon se je prostovoljno odločil za dvoboj z Italijanom, saj je njegov uradni izzi-vač Anglež Pat Codwell.
V PRIJATELJSKI TEKMI
ZASLUŽENA ZMAGA ZAH. NEMCEV
Druga postava ZRN odločno boljša od eksperimentalne reprezentance Italije, ki je zadovoljila le v prvem polčasu - Altobelli strelec
Eksp. Italija — ZRN B 1:2
(0:1)
STRELCI: v 9. min. Voge (Z), v 58. min. Honess (Z), v 85. min. Altobelli (I.)
EKSPERIMENTALNA REPREZENTANCA ITALIJE: Piotti (od 46. min. Corti); Canuti, Cabrini, Pasinato, Manfredonia (od 87. min. Casagrande), Bini (od 66. min. Marini), Buriani, Di Bartolomei, Altobelli, Zaccarelli, Palanca.
ZAHODNA NEMČIJA B: Jung-hans, Martin, Hannes, Augenthaler, Groh, Niedermayer, Blau (od 80. min. Mathaus), Del’Haye, Honess, Diirberger, Voge (od 80. min. Dres-sel).
SODNIK: Vojtech (ČSSR).
GLEDALCEV: 15.000
GENOVA — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je druga postava Zahodne Nemčije zasluženo premagala eksperimentalno reprezentanco Italije, ki je s prikazano igro zadovoljila le v prvem polčasu, medtem ko je v nadaljevanju razočarala na vsej črti. In zanimivo je, da so «azzurri» dosegli svoj gol prav v tem delu tekme, ko so igrali najslabše. Gol pa je za Italijane nekaj minut pred koncem dosegel
ZELL AM SEE (Avstrija) - Švicarka Marie Therese Nadig je že tretjič zaporedoma zmagala v smuku, veljavnem za svetovni pokal in tako znova potrdila, da se je po Sekaj letih poprečnih rezultatov z vso avtoriteto povzpela v sam svetovni vrh. Kot pa je sama priznala, je včeraj na trdi in mestoma tudi zamegleni progi imela precejšnjo mero sreče, da je privozila do cilja, saj je tvegala preko svojih sposobnosti. Kako je bil spust težaven in nevaren, dokazujejo številni padci: med drugimi so padle Italijanki Alessandra Bianco in Maria Laura Alberti, Francozinji De-bernad in Caprio, Avstrijka Haaser, ki so jih s proge odpeljali kar s helikopterjem.
S pol sekunde zaostanka za Na-digovo je drugo mesto zasedla Če-hoslovakinja Jana Soltyscva, presenečenje letošnjega prvenstva. Vendar njen včerajšnji uspeh ni slučajen in tudi ne bi smel biti tako nepričakovan, saj se je že v Val d’Iseru uvrstila na sedmo mesto, ha Piancavallu pa je bila celo tretja. Trenutno je na skupni lestvici s 60 točkami na petem mestu.
Ponoven pekoč poraz pa je doživela Avstrijka Annemarie Moser Proll, ki je računala na prvo mesto pred lastnim občinstvom. Vendar je bil njen čas dalčč od rekorda, ki ga je na isti progi postavila leta 1973, ko je vozila s časom 1’28”68. Njene neuspehe v smuku je treba verjetno pripisati dejstvu, da je zakasnila s pripravami, ker Se je Dred časom poškodovala.
Nadigova je včerajšnjo 2320 metrov dolgo progo, z višinsko razliko 620 m, prevozila s poprečno hitrostjo 92 km na uro. Zmaga ji je Prinesla tudi prvo mesto na skupni lestvici, veljavni za svetovni pokal. S točko zaostanka ji sledi Mo-Ser Prollova, tretja pa je Hanni Wenzel. Prve tri so torej v razmaku le treh točk, zaradi česar lahko pričakujemo ogorčeno borbo tudi na prihodnji preizkušnji v Pfontnu v ZRN, kjer se bodo smučarke spet srečale po božičnih prašnikih.
Današnji vrstni red:
1.	Marie T. Nadig (Švi.) 1'30”56
2.	Jana Soltysova (ČSSR) 1’31”06
3.	Annemarie Proll (Av.)	1’31”11
4.	Cindy Nelson (ZDA) 1'31”44
5.	Irene Epp'e (ZRN) 1'31"74
6.	Evi Mittermayer (ZRN) 1'3L”04
7.	Hanni Wenzel (Liecht.) 1’32''16
8.	Edhi Preuss (ZDA) 1'32"23
9.	A. Eischofberger (Švi.) 1'32”40
10.	Laurie Graham (Kan.) 1'32’’41
Lestvica za svetovni pokal
1.	Marie Therese Nadig (Švi.) 125
2.	Annemarie Moser Proll (Av.) 124
3.	Hanni Wenzel (Liecht.) 123
4.	Perrine Pelen (Fr.)	63
5.	Jana Soltysova (ČSSR) 60
6.	Fabienne Serrat (Fr.)	55
7.	Cindy Nelson (ZDA)	47
8.	Laurie Graham (Kan.) 46
9.	Erika Hess (Švi.)	35
10.	Irene Epple (ZRN)	34
SMUČARSKI SKOKI
27.12. V CORTJNI D’AMPEZZO
Prvo tekmovanje za svetovni pokal
CORTINA D’AMPEZZO — 27. decembra bo v Cortini d’Ampezzo pr-'ro tekmovanje za svetovni pokal v Smučarskih skokih. To tekmovanje ho v tej sezoni sploh prvič na sporedu. Nastopilo bo približno 90 Skakalcev iz 13 držav.
Organizatorji pričakujejo, da si ho to tekmovanje ogledalo približno 25.000 do 30.000 gledalcev. Odvijalo se bo na prenovljeni skakalnici «Italia», ki dopušča do 94 metrov dolge skoke. Most skakalnice je narejen tako, da ga je s po-hiočjo posebne naprave mogoče pri-dvigniti ali spustiti, tako da je mogoče dolžino skokov uravnavati.

KOŠARKA
V POKALU PRVAKOV
Sinudyne in Bosna doma Partizan pa v Madridu
Beograjčani pred izredno težko nalogo - Bolonjčanom in Sarajevčanom prvi točki? - Brez televizijskega prenosa iz Sarajeva
Danes bodo odigrali drugo kolo v finalni skupini evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov, v kateri igrajo tudi bolonjski Sinudyne, beograjski Partizan in sarajevska Bosna.
Nedvomno pred najtežjo nalogo bo Partizan, ki bo v gosteh igral z Realom iz Madrida. Srečanje se bo pričelo ob 18.30 in seveda glavni favoriti za zmago so španski košarkarji, ki so že v prvem kolu zanesljivo v Bologni premagali Si-nudyne. Beograjski košarkarji so v prvenstvenih .nastopih igrali dokaj medlo, čeprav gre omeniti, da so v prverrt koluQ,ega- pokola proti Bosni odigrali eno boljših tekem. V Partizanovih vrstah se zelo pozna odsotnost Dragana Kičanoviča, ki odslužuje vojaški rok. Res je, da v beograjskih vrstah zopet nastopa Dalipagič, vseeno pa je bil njegov dosedanji doprinos v prvenstvenih tekmah in v pokalu dokaj skromen.
Bolonjski Sinudyne bo igral drugič zaporedoma doma. Če so čosič in tovariši v prvem kolu nepričakovano izgubili z Realom, pa tokrat si ne morejo dovoliti novega spodrsljaja proti sicer požrtvovalnim košarkarjem Den Boscha. Trener Driscoll seveda upa, da bi čosič tudi danes ponovil sijajno igro, ki jo je prikazal v nedeljo v prvenstveni tekmi proti Isolabelli, ko je dosegel kar 42 točk in je bil daleč najboljši na igrišču. Če bi «Krešo» tudi drevi igral tako, potem bi bila zmaga za bolonjsko moštvo le gola formalnost. Sicer pa ne gre podcenjevati nizozemskih košarkarjev, ki so v prvem kolu v Tel Avi-vu odlično igrali in so proti močnemu Makabiju izgubili le s točko razlike.
Sarajevska Bosna bo proti Makabiju ob 19. u: 1 v Sarajevu igrala na vse ali nič. da si pribori prvi točki. Varovanci trenerja "'anjeviča so v Beogradu izgubili s Partizanom in si seveda ne morejo dovo-
liti novega spodrsljaja, če se hočejo uvrstiti na eno od prvih dveh mest in tako skušati obdržati naslov evropskega prvaka.
KOŠARKA -
Ferroviario — Bor
Tekma košarkarskega prvenstva dečkov med Ferroviarijem in Borom, ki bi jo morali odigrati v nedeljo, 30. decembra letos, bo jutri ob 18.15 na odprtem igrišču Ferro-viaria.
OLIMPIJSKE IGRE
Olimpijski odbor Čila je napovedal, da bo poslal na olimpijske igre v Moskvo 50 tekmovalcev. Nastopili bodo v dvanajstih različnih panogah.
SMUČARSKI TEK
Zmaga Bolgara Libanova
CORTABBIO - Bolgar Ivan Li-banov je zmagal na mednarodnem tekmovanju v smučarskih tekih na 15 km dolgi progi v Cortabbiu. Njegov čas: 44’07”, 2. je bil Italijan Walder z zaostankom 37”.
BOKS
Anfuofermo - Minter morda 31. marca 1980
NEW YORK - Po nekaterih vesteh, ki prihajajo iz New Yorka, kaže, da bosta boksarski srečanji za svetovni naslov v težki kategoriji (tako po verziji WBC kot WBA) 31. marca prihodnjega leta. Američan Larry Holmes (svetovni prvak po WBC) se bo tedaj srečal z rojakom Leroyem Jonesom, vendar mora pred tem premagati Italijana Lorenza Zanona. Prvak po WBA, Američan John Tate pa bo branil naslov proti Kalifornijcu Mikeu Waverju,
ki je 3. na lestvici WBC in mesto niže po lestvici WBA. V okviru ene izmed manifestacij naj bi tudi organizirali dvoboj med svetovnim prvakom v srednjetežki kategoriji Italijanom Vitom Antuofermom in Angležem Alanom Minterjem.
KOŠARICA
V 1. jugoslovanski ženski zvezni košarkarski ligi je včeraj ljubljanska Iskra Olimpija premagala Bosno z 71:51.
Altobelli, ki je bil med boljšimi v italijanskih vrstah.
Tekma se je takoj dobro pričela za goste, ki so povedli že v 8. min. z DerHaye.iem, ki je prisebno izkoristil odlično podajo Dieterja Honessa. Italijani pa so takoj odgovorili in so bili močnemu nasprotniku povsem enakovredni, čeprav je bilo jasno, da so glede skupinske igre in telesne priprave zahodni Nemci odločno boljši. «Azzurri» pa so nadoknadili vse to z zvrhano tne-ro požrtvovalnosti.
Ko so gostje z Dieterjem Honessom dosegli drugi gol (v 58. min.), pa so italijanski reprezentanti povsem popustili. Začeli so igrati raztrgano, brezidejno, obenem pa so tudi v obrambi zagrešili nekaj začetniških napak. Vse to so seveda izkoristili spretni gostje, ki so zagospodarili na igrišču. Ko je že kazalo, da bodo Italijani doživeli še hujši poraz, pa je Altobelli nekaj minut pred koncem dosegel častni gol in tako ublažil poraz.
Genovsko občinstvo je v poslednjih minutah srečanja krepko izžvižgalo italijanske reprezentante in njihovega trenerja Enza Bearzota. Resnici na ljubo: «azzurri» niso igrali najbolje, gre pa omeniti, da so se zahodni Nemci pokazali v zelo dobri luči. Njihova zmaga je bila namreč povsem zaslužena in glede na prikazano igro vseh varovancev trenerja Vogtsa bi lahko bila še obilnejša.
NOGOMET
V prijateljski tekmi najmlajših
Zaslužen uspeh Krasa
Kras - CGS	2:1 (2:0)
KRAS: Igor Škabar, Dario Legiša, Kralj, (Klavdij Purič), Derič, Drago Purič, Hrvatič. Šut (Marko Legiša), Terčon (Drago Škabar), Tavčar (Gabrovec), Rebula (Milič) ter Škrk.
STRELCI za Kras: Tavčar in Hrvatič.
Kras je izkoristil prosto nedeljo in odigral prijateljsko tekmo v Rep-nu. Krasovi najmlajši so nepričako-
vano, a zasluženo premagali tretje-uvrščeni CGS. Kras si je zmago zagotovil že v prvem poičasu, ko je igral Tavčar, ki je s številnimi o-sebnimi prodori stalno ogrožal vrata gostov. Tavčar je dosegel prvi gol, pri drugem je padal Hrvatiču, zadel je vratnico in zamudil še nekaj ugodnih priložnosti. V drugem polčasu so se Kraševci v glavnem branili in dovolili gostom, da so dosegli gol.
R. B.
PRIJATE! '5KA TEKMA
Kras — Primorec 12:0 (5:0)
STRELCI: Raženi, Colja, M. Milič po tri gole, Terčon, L. Milič in Škabar po en gol.
Že takoj v začetku je kazalo, da bomo prisotvovali razgibani igri na obeh straneh. Primorčevi nogometaši so sprevideli, da se ne morejo enakovredno kosati z nasprotnikom in so popustili. Krašovci so prvlado-vali na igrišču in s hitrimi protinapadi večkrat spravili v zagato obrambo Primorca.
V drugem polčasu so «rdeče-beli» še bolj pritisnili in goli so se vrstili kot na tekočem traku. Najlepši zadetek srečanja je dosegel Raženi v 15. min.
NAMIZNI TENIS
V ZENSKI A LICI
V soboto pomemben nastop Krasa
Na Sardiniji bo na tekmi, ki bo v veliki meri ie odločala o nazadovanju, igral proti Cagliariju
4. kolo ženske namiznoteniške A lige, ki je bilo na sporedu prejšnjo soboto, je bilo zelo okrnjeno. Odigrali niso namreč kar dveh od treh srečanj, ki jih je navajal tekmovalni koledar. Znano je že, da je pred tremi tedni ekipa AGMA Marano odstopile iz prvenstva in je tako Vitamirella priborila še dve točki brez borbe. Tekme v Leccu med Canottierijem in Cagliarijem pa niso mogli odigrati, ker letalo, s katerim so se vozile sardinske igralke, ni moglo pristati na milanskem letališču, tako da bodo tekmo morali odigrati naknadno.
Edino veljavno prvoligaško srečanje se je tako odvijalo v Nabrežini, kjer je prvouvrščeni FIAT Bari premagal Krasovo ekipo s 4:1, kot je pač bilo že pred srečanjem mogoče pričakovati, čeprav so mogoče krasovke računale na tesnejši poraz. Vendar pa ta izid ni bistveno spremenil lestvice, ki je dejansko ostala nespremenjena.
Zelo važni odločitvi bosta padli že to soboto. V sardinskem glavnem mestu se bo namreč Kras spoprijel z domačim Cagliarijem v srečanju,

NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
Le polovična bera naših enajsteric na Goriškem
Doberdobci so s svojo prvo zmago na tujem igrišču potrdili svojo trenutno dobro torno
V zadnjem kolu 3. amaterske lige na Goriškem so naše predstavnice odnesle točno polovico izkupička. Presenetila pa nas je prva zmaga na tujem doberdobske Mladosti, ki
BOKS
Velik poudarek obisku Alija v Pekingu
PEKING — Kitajska tiskovna a-gencija je dala velik poudarek obisku bivšega svetovnega prvaka v tefcki kategoriji Muhammada Alija v Pekingu: posvetili so mu skoraj toliko prostora kot govoru, ki ga je
Odbojkarice Bora Intereurope bodo v B ligi v soboto odigrale svojo zadnjo prvenstveno tekmo v letu 1979, tokrat pred domačim občinstvom. Po krajšem premoru bodo pa, seveda, spet stopile na igrišče. Na sliki naše igralke med prvenstvenim srečanjem proti šesterki
iz Tre viša
V finalu tekmovanja za jugoslovanski košarkarski pokal na področju 'Slovenije je včeraj ljubljanski Slovan premagal celjsko Libelo s 122:117.
SMUČANJE
Epplej.va diskvalificirana
BERN — Mednarodna smučarska zveza je diskvalificirala zahednonem-ško smučarko Irene Epple, kateri so s tem tudi odvzeli sedmo mesto na veleslalomu v Limonu Piemonte in tretje mesto v kombinaciji (skupno s smukom na Piancavallu). Diskvalificirali so jo zato, ker je u-porabjjana oblačilo, ki je nudilo manjši upor zraka, kot to dopuščajo mednarodne smučarske zveze.
TENIS
* % -t'
Rosevvall odhaja
SYDNEY - Sloviti avstralski to niški igralec Ken Rosevvall, ki je star 45 let, je napovedal svoj umik s teniških igrišč. Rosevvall je bil eden najboljših teniških igrlcev vseh časov. Svojo zadnjo tekmo bo odigral prihodnji teden na mednarodnem odprtem teniškem prvenstvu Avstralije.
KOŠARKA
Visoka zmaga Italije
BRESCIA — V sinočnji prijateljski košarkarski tekmi v Brescii je Italija brez vsakršnih težav visoko premagala Bolgarijo s 101:72.
...........umi.....
Kor je v 4. kolu promocijskega prvenstva oremagal tudi Alabardo
'•? A*?." $
Iz planinskega sveta
Smučarji SPDT
na Zoncolanu
Velika skupina tržaških zamejskih smučarjev se je to nedeljo s petimi avtobusi ter s celo vrsto osebnih avtomobilov podala na smučarski tečaj SPDT v Ravascletto, od tod pa so se z gondolo povzpeli na Zon-colan. Avtobusi so odšli na pot točno, le kasneje je bilo nekaj komplikacij (okvar pač ni mogoče predvideti), vendar pa so vsi bili več ali manj ob lepem vremenu v poznih jutranjih urah na Zoncolanu, kjer so v treh izmenah (pet učiteljev in sicer Neva, Mirko, Ennio, Camillo in Sergio) vodili 11 skupin tečajnikov po dve uri. V vsaki skupini je bilo kakih 10 smučarjev, kar je skoraj optimalno število. Skupno je letos na tečaju SPDT 140 tečajnikov, od katerih so tri skupine začetnikov - otrokov, ena skupina začetnikov -odraslih, ostalih sedem skupin pa je porazdeljenih po vseh jakostnih lestvicah, do najvišje, v kateri tečajniki le izpopolnjujejo že itak dobro smučarsko tehniko. Vreme je bilo, kot smo že povedali, zelo lepo, pa tudi smuka je bila dobra, tako da so bili naši smučarji zelo zadovoljni. Tokrat je sicer odpadel tečaj smučarskega teka, tri nedelje tega tečaja pa bodo nadomestili janu-
arja prihodnjega leta.
Smučarski tečaj bo namreč nadaljeval v nedeljo, 6. januarja ter bo nato trajal še dve nedelji in sicer 13. in 20. januarja, nato pa si bodo, seveda, sledili smučarski izto, fi, vedno v Ravascletto, oz. na Zon-colan. Prvo nedeljo v januarju se bodo udeleženci izleta, oz. tečaja v Ravasclettu zbrali ob 6. uri pred stavbo tržaškega sodišča ter odšli na pot ob 6.15. To velja za vse štiri avtobuse, ki odpotujejo iz mesta. Za avtobus dolinske občine pa je urnik nespremenjen. (V decembru so avtobusi odhajali na pot četrt ure kasneje). Predvidevajo, da bo januarja zasnežilo tudi v Ravasclettu in ne samo na visokem Zoncolanu, tako da bodo lahko naši tečajniki vadili v Ravasclettu in se ne bo treba podajati z gondolo na Zoncolan, kar je ob nedeljah, zaradi velike kopice ljudi, zelo zamudno. Sicer pa je že sedaj snega povsod dovolj.
Ostalo delovanj'e SPDT
Pred tednom dni je v Gregorčičevi dvorani v Trstu, v okviru predavateljske sezone SPDT, predaval vodja enote za varstvo narave pri zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani Stane Peterlin na temo: *Soča, preizkus naše zrelosti». V tem predavanju se je predavatelj jasno in nedvoumno izrazil proti
gradnji treh hidrocentral na zgornjem toku Soče.
V okviru predavateljske sezone bo naslednji večer v četrtek, 17. januarja 1980, na sporedu pa bo film dolgega pohoda SPDT, ki je bil zadnje dni avgusta ter prve dni septembra, potekal pa je od tromeje na Peči pa do Matajurja v Beneški Sloveniji, preko gora, kot so Viš in Montaž. Film je vrtel ter montiral blagajnik SPDT Pavel Fachin. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, s. pričetkom 20JO.
ft ft •
Občni zbor našega društva bo v ponedeljek, 28. januarja. Na sporedu bo podajanje letnih poročil, volitve novega odbora ter drugo. Vse podrobnosti bomo seveda še javili.
Predsmučarska telovadba
Prvi ciklus predsmučarske telovadbe, ki jo že od oktobra vodi na stadionu «1. maji vsak torek in petek prof. Giani Furlanič, se bo zaključil jutri. Nato bo že običajni premor ob novoletnih počitnicah. Drugi ciklus se bo (spet ob torkih in petkih) nadaljeval v torek, 8. januarja prihodnje leto, trajal pa bo do konca aprila. Seveda takrat to ne bo več predsmučarska telovadba, temveč samo splošna telovadba,
D. J.
je potrdila sedanjo dobro formo. Kraševci so v Bračanu izbojevali dragoceni točki, s katerimi so se povzpeli na tretje mesto z dvema točkama zaostanka za vodečima Marianom in Isonzom.
V slabem srečanju v Gorici je Juventina iztrgala remi proti Au-daxu. Spessotovi varovanci so prejšnjo nedeljo zapravili edinstveno priložnost, da bi slavili zmago, saj so v prvem polčasu zgrešili več zadetkov.
Sovodenjci pa nadaljujejo z negativno serijo, saj so izgubili tudi proti poprečnemu Vermeglianu. tipajmo; da bo tritedenski počitek pomagal igralcem slovenske ekipe, da betfctov prihodnjem zaigrali bolj zbrano.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Poggio — Capriva	1:1
Brazzanese — Mladost	0:1
Mariano — Piedimonte	1:1
Fogliano — Isonzo	4:4
Audax — Juventina	1:1
Azzurra — Farra	0:3
Sovodnje — Vermegliano 2:4 LESTVICA
Isonzo, Mariano 16; Farra, Azzurra 15; Mladost 14; San Lorenzo, Brazzanese, Poggio 12; Juventina 11; Fogliano 10; Audax, Vermegliano 8; Piedimonte 7 Capriva, Sovodnje 6.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (6.1.1980)
Vermegliano - San Lorenzo, Farra - Sovodnje, Juventina - Azzurra, Isonzo - Audax, Piedimonte - Fogliano, Mladost - Mariano, Capriva - Brazzanese.	(pr)
OBVESTILA
ŠZ Bor
sporoča, da bo seja glavnega odbora juri, 21. t.m., ob 20. url na stadionu «1. maj».
• • •
ŠK Kras
obvešča, da se je pričela v Rep-nu telovadba za osnovnošolsko mladino. Telovadba je ob sredah od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17. do 18. ure.
• * •
Rekreacijski odsek SZ Bor spo roča, da bo
REKREACIJSKA ODBOJKA na sporedu vsak torek, od 21. ure dalje.
* » *
ŠK Kras
obvešča, da se je pričela telovadba za otroke iz vrtca. Telovadba bo ob torkih od 15.30 do 16.15, v prostorih repentabrskega vrtca.
• • *
ŠK Kras obvešča vse tiste, ki gredo na gostov .nje v Ljubljano, da je odhod jutri, 21. t.m., ob
15.	uri iz Zgonika (pred občinskim uradom).
« « tt
ŠD Sokol
javlja naslednje nrnlke treningov v nabrežinski telovadnici: OTROŠKA TELOVADBA: sreda
15.00	16.30 (prva skupina), četr-
tek 15.00 • 16.30 (druga skupina).
KOŠARKA: ponedeljek in petek
15.00	- 18.00.
ODBOJKA začetnice: torek 15.00 • 16.30.
* » «
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR
sprejema vpisnine za začetnike In Izkušene igralce ob ponedeljkih in sobotah od 16. do 18. ure.
ki bo že v dobršni meri odločilo, katera bo druga ekipa, ki bo slediia moštvu AGMA v B ligo. Poražena ekipa bo tako že z eno nogo v nižji ligi. Zanimiv bo tudi spopad v S. Eipidiu al Mare Vitamirella - Ca-nottieri, ki bo odločal o drugem mestu in bo določil ekipo, ki bo lahko od blizu še dalje ogrožala prvo mesto deklet iz Barija.
IZIDI 4. KOLA
Kras - Fiat Bari	1:4
AGMA Marano -Vitamirella	0:5 b.b.
Canottieri- Cagliari	neod.
LESTVICA
1. FIAT Bari 8, 2. Vitamirella 6. 3. Canottieri 4, 4. Cagliari in Kras 2, 6. AGMA Marano —3. (Canottieri in Cagliari s tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (22.12.)
Cagliari - Kras, FIAT Bari - AO MA Marano, Vitamirella - Canottieri.
—bs—
NOGOMET
MILAN — Kot je sam pojasnil, Umberto Ginocchietti ne bo prevzel predsedniškega mesta Franca D’At-tome pri nogometnem društvu Perugia.
FIRENCE — Italijanska mladinska nogometna reprezentanca je v Co-vercianu igrala, razdeljena na dve ekipi tekmo za trening, na kateri so «plavi» premagali »rdeče* s 4:3. Strelci: v 10. min. Mazzeo, v 50. min. Fattori in v 64. min. Ungaro za rdeče; v 18. min. Kotting, v 25. in 65. min. Antelmi ter v 48. min. Valigi za plave.
Fano — Cremonese	1:1
FANO (Pesaro) — V zaostali tekmi tretje italijanske nogometne lige skupine A sta včeraj Fano in Cremonese igrala neodločeno 1:1.
Seghedoni trener Taranta
TARANTO — Gianni Seghedoni je novi .rener Taranta. Zamenjal je Adelma Capellija, ki je dal ostavko po porazu, ki ga je Taranto doživel doma proti Piši (0:1).
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Zmaga Kontovelcev v zaostali tekmi proti Scogliettu
Sccglietto — Kontovel 73:78 (36:35)
KONTOVEL: Ban 14, Sosič 8, Kerpan 6, Taučer, Perini, Piccini, Lisjak 11, Robert Daneu 12, Pra-šelj 16, Evgen Daneu 11.
SODNIKA: Mogorovich in Tamaro PM: 10:24. PON: Lisjak v 27. min. V zaostali tekmi promocijskega prvenstva so Kontovelci slavili svojo tretjo zmago. Tokrat so za razliko kot v srečanju z Barcolano igrali bolj zbrano in povezano. S tako preudarno igro je bil seveda tudi končni uspeh pravično plačilo za vložen trud naših košarkarjev. Kontovelci so začeli z individualno obrambo in s tem tudi delno zmedli nasprotnika. Dosegli so prednost, ki je maksimalno znašala šest točk, in to v deveti minuti pri rezultatu 21:15. Domačini so odtlej s postavljenim blokad s precejšnjo lahkoto uhajali Kontovelcem na koš. S tem so tudi nadoknadili zamujeno in obenem tudi zaključili polčas z minimalno prednostjo.
Drugi polčas se je začel tako kot prvi, v znamenju izrazite izenačenosti. Vse do 35. min. sta se moštvi stalno izmenjavali v vodstvu. Nato pa se je le uspelo gostom »odlepiti* od domače peterke Tokrat neustavljivi Andrej Prašelj jo prav v teh trenutkih dosegel vrsto odločinskih košev, ki so tako odločili tako izenačeno srečanje.
H. Lisjak
NOGOMET
BORUSSIA - EVROPA
Paolo Rossi ne bo igral v Diisseldorfu
PERUGIA — Vodstvo italijanskega prvoligaša Perugie je sporočilo, da Rossi ne bo igral v Diisseldorfu na srečanju Borussia — Evropa, ki so ga preložili od 27. na 28. december. Zaslužek tega srečanja bo v korist UNICEF.
Paolo Rossi ne bo igral, ker so tekmo preložili za en dan. Perugia pa ima prvenstveno tekmo 30. decembra in verjetno bi bil dvojen nastop v tako kratkem roku slavner ga italijanskega nogometaša prenaporen.
ATLETIKA
SYDNEY — Italijan Venauzio Oriis je na nekem tekrr.—^.nju v Avstraliji, v Sydneyu, pretekel 3.000 m v zelo dobrem času 7'57”4.
Ortis bo v soboto nastopil tudi na nekem tekmovanju v Adeiaidi.
ROKOMET
RIM — Na tiskovni konferenci je predsednik italijanske rokometna zveze, Concetto Lo Beilo, orisal nastanek in napredek italijanskega rokometa, ki slavi danes 10-letnico svoje ustanovitve.
Lo Beilo je poudaril, da je treba približati predvsem mladim to športno panogo, ki šteje 586 včlanjenih društev in 15 tisoč članov.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRST Ul Montecchi 6 PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 llnl|ej
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 3.500 Mr — vnaprel plačano celotna 32.000 Mr Letno naročnino zo inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revl|a «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Poštni tekoči račun za Itolilo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
20. decembra 1979
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS • 61000 L|ubl|ano, Gradišče 10/II. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalla 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Izd.i.LJzTT
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in lisk*^ yrst
Zveze časopisnih založnikov FIEC
PRED DEŽELNIM SODIŠČEM V SALZBURGU
Proces proti Messnerju in Malleju odložen, ker ni bilo prevajalca
Na podlagi enega najbolj dvoumnih členov avstrijskega kazenskega zakonika sta obtožena upiranja organom državne oblasti
»Srečanje na Koroškem* prevladovala pa naj bd folklora, pri čemer naj bi k sodelovanju povabili tudi slovensko prebivalstvo. Manjšina na to ponudbo uradno še ni odgovorila in bo morala ob tej priliki najprej odgovoriti na vprašanje, ali sploh ima kakšen razlog za proslavljanje spričo dejstva, da se že 60 let zaman bori za svoje nabolj osnovne pravice.
MARJAN SEDMAK
je posebna delovna skupina izdelala dokument o tem vprašanju, ki predvideva, da bo morala v bodočnosti področna sindikalna zveza obvestiti pristojno teritorialno tajništvo enotne federacije o namenu in načinu stavke, slednja struktura pa dati dokončno povoljno mnenje za stavkovno gibanje.
Načrt govori o točno zastavljenih ciljih stavke, odločitve v tem smislu morajo sprejeti sektorske sindikalne organizacije sporazumno z deželnimi sindikalnimi organizacijami, ki se morajo medtem posvetovati z državnimi organi enotne federacije CGIL, CISL in UIL. Vsekakor je o tem vprašanju že dalj časa v teku med sindikati zelo živahna polemika, saj hoče CGIL, CISL in UIL s Samoomejevanjem omejiti vpliv in učinkovitost tako imenovanih divjih stavk, ki so večkrat samo sad korporativnih interesov.
SALZBURG - Deželno sodišče v Salzburgu je danes, potem ko je u-gotovilo, da nima pri roki prevajalca za slovenski jezik, za neodločen čas preložilo sojenje Mirku Messnerju in Janku Malleju, obdolženima, da sta se v škocjanskih demonstracijah poleti leta 1976 upirala organom državne oblasti. Sodišče postopka ni hotelo opraviti v slovenščini in je to svojo Odločitev utemeljilo s tem, da slovenščina za sodišče v Salzburgu; ni predpisana.
S podobno utemeljitvijo je bil v Wiener Neustadtu preložen na kasnejši datum tudi proces, ki je bil 7. decembra proti Bortu Sommereg-gerju, udeležencu demonstracij, do katerih je prišlo konec poletja 1977 v Pliberku. Tudi Sommeregger se je znašel pred sodiščem, ker naj bi nudil odpor organom državne oblasti.
Gre pri tem za enega od najbolj elastičnih členov avstrijskega kazenskega zakonika, za člen, glede katerega je dunajski liberalni tednik »Profil* prav v eni od decembrskih številk dokumentirano ugotavljal, da z njim policija najlažje prikrije samovoljno ukrepanje svojih uslužbencev: dejstvo je namreč, da so bili vsi trije decembrski obtoženci aretirani in postavljeni pred sodišče, ko so uresničevali eno od svojih ustavnih pravic, namreč pravico do demonstracije svoje politične volje.
Ne glede na to pa avstrijske o-blasti še nadalje vztrajajo pri sodnem preganjanju tistih slovenskih aktivistov, ki so bili aretirani v demonstracijah v prid izpolnjevanju sedmega člena državne pogodbe.
Takšno stališče je podprlo tudi koroško glasilo socialistične stranke »Kartner Tageszeitung*, ki je v da-višnjem uvodniku krenilo po sledovih kanclerja Kretskega: ta je na pogovorih z delegacijama obeh osrednjih delegacij Slovencev v Avstriji, 7. decembra, zagovarjal procese proti slovenskim aktivistom, češ, da je Avstrija pravna država.
Ne davišnji uvodničar, ne kancler pa nista pojasnila, kako se je v tej pravni državi lahko zgodilo, da o-blasti niso preganjale tistih huliganov, ki so leta 1972 podirali zakonito postavljenje dvojezične krajevne napise.
Kot poroča tukajšnji tisk, je ko roška deželna vlada na včerajšnji seji zadolžila deželnega glavarja Wagnerja, da pripravi vse potrebno za proslavo 60. obletnice koroškega plebiscita jeseni prihodnjega leta. Organizacija prireditev ob takšnih obletnicah je bila doslej v rokah nemško-nacionalističnih organizacij, s prihodnjim letom pa naj bi proslave potekale pod geslom
...........................................................m........................
Protišahovski neredi v Panami
Konvencija OZN o enakopravnosti žensk v družbi
NEW YORK - Glavna skupščina Organizacije združenih narodov je včeraj izglasovala mednarodno konvencijo za boj proti vsakršni diskriminaciji žensk v svetu, ki jo bodo morale sedaj ratificirati vse države članice svetovne organizacije. Omenjena konvencija je sad večletnega dela posebne komisije in so zanjo glasovale skoraj vse države članice OZN, vzdržale pa so se le nekatere islamske države, ki menijo, da so nekatere členi konvencije v nasprotju s korenskimi zakoni, predvsem kar zadeva vlogo ženske v družini.
Konvencija, ki je sestavljena iz 30. členov, govori o sredstvih za odpravo diskriminacije žensk pri uživanju pravic na delovnem in političnem področju ter na področju izobraževanja in zdravstva. Prvi člen dokumenta definira diskrimi- j nacijo žensk «vsako razlikovanje, omejitev ali izključitev na podlagi spolne razlike pri uživanju vseli družbenih pravic*.
Generalna skupščina svetovne or ganizacije je že leta 1967 izglaso vala spomenico za odpravo diskri minacije nad ženskami, konvencija, ki jo je skupščina sprejela včeraj, pa dopolnjuje omenjeni dokument predvsem kar zadeva pravna določila.
PRODAM eno leto star rdeč Ritmo C1 60 s petimi vrati prevoženih 10.000 km. Telefonirati na številko 0481-45829 ob urah kosila.
PRODAM italijanski bakreni in ni-kljasti drobiž. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Drobiž*.
UGODNO prodam rabljeno peč za centralno ogrevanje na nafto, «premog ali drva» 28 - 30 tisoč kalorij, gorilnik «Thermatic» z vsemi priključki, vključna električna vodna črpalka. Telefonirati med 19. in 20. uro na telef. štev. 211221.
ZORN RADOVAN «Agraria» Pro
sek št. 160 obvešča svoje renje-ne odjemalce da ima na razpolago bele in črne sadike vinske trte, vsakovrstno sadno drevje, vrtnice, okrasna drevesa in grmi-
Mali ogldsi telefon (040) 7946*72
Dokument sindikatov o samoomejevanju stavk
RIM — Tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL, CLSL in UIL bo jutri na svoji redni seji razpravljalo o tako imenovanem samoomejevanju stavke, ki je v preteklosti povzročila val polemik. V ta namen
..........
OB STOPNJEVANJU SOVJETSKE VOJAŠKE PRISOTNOSTI
V Kabulu islamski gverilci ubili sovjetska državljana
Protislovne vesti o številu vojakov in svetovalcev v Afganistanu
ISLAMABAD — Zahodne tiskov ne agencije so včeraj z velikim poudarkom posredovale vest. da so pripadniki neke do sedaj neznane afganske organizacije »Nasr isla-mi» (zmaga islama) v soboto ubi li dva sovjetska državljana v bazarju starega dela Kabula. V atentatu .je bila ranjena tudi neka Ru sinja, ki je bila z dvojico na nakupih.
V letaku organizacija «Nasr isla-mi» zatrjuje, da bo zadala »sovjetskim okupatorjem* podoben udarec. «kot so ga utrpeli Britanci leta 1919 v Afganistanu, Američani v Viet namu in Francozi v Alžiriji*. Za nimanje zahodnih tiskovnih agencij za dogajanja v Afganistanu je razumljivo. saj se Zahod s tem tolaži, ko ugotavlja, da islam povzro ča preglavice tudi Sovjetski zvezi, saj je samo v atentatih izgubilo letos življenje 100 sovjetskih držav liano v.
Zahodni dmlomatski krogi zatrjujejo, da zadnji atentat soupada s povečano prisotnostjo sovjetskih vojakov in civilistov v Afganistanu. Podatki pa so nasprotujoči. Neka-
teri trdijo, da je v državi le 8 tisoč »svetovalcev*, drugi pa žago tavljajo, da jih .je nad 30 tisoč. Vsi pa so si edini, da prihaja v Afganistan vedno novi in novi sovjetski vojaški material. Pristajanja ogro mnih transportnih letal antonov 22 na kabulskem letališču so postala običajna vsakdanjost. Očividci trdijo, da letališče zapuščajo tovornjaki s sovjetskimi vojaki v popolni bojni opremi.
Take trditve je včeraj nekoliko omilil glasnik ameriškega državne ga. tajništva Tom Reston, ki je zagotovil. da je v Afganistanu le 5 tisoč sovjetskih državljanov, in od teh je tisoč v bojni opremi. Reston pa je pristavil, da v Kabul prihajajo nova in nova ojačanja, ki sproti spreminjajo te številke glede ciljev sovjetske vojaške prisotnosti v Afganistanu pa se je skril za običajnim «no čomment*. (voc)
PARIZ — Libijska tiskovna agencija poroča, da se je član libijskega revolucionarnega sveta major Džalud sestal s predstavnikoma palestinske organizacije Al Fatah Na-
jijem Alushom in Abdulom Rahe dom, s katerima je govoril o po membnih vprašanjih, ki zadevajo pa lestinsko ljudstvo.
Ta čas pa so v Bejrutu v krogih Al Fataha demantirali, da bi bila Naji Alush in Abdul Rahed njiho va člana, saj sta baje izstopila že pred leti.
AMAN — Včeraj je odstopil pred sednik jordanske viade Modar Ba drany, ki je dosedanjo vlado imeno val leta 1976. Na njegovo mesto je bil imenovan Abdul Hamid Sharaf. šef kraljevega kabineta.
SZ o ameriški pomoči kampučijskemu ljudstvu
MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija TASS je včeraj obtožila ZDA, da nočejo uspešno pomagati kampučijskemu ljudstvu, ':o vztrajajo s pošiljanjem pomoči na tajsko obmejno območje. Washington tudi trmasto vztraja, da bi s tajskega ozemlja pošiljal pomoč Kampučiji, kjer bi «padla v roke Pol Potovim tolpam*. Sovjetska zveza nadaljuje torej s svojo politiko podpiranja vietnamske agresije in hoče, da bi pomoč prejelo samo tisto prebivalstvo, ki je naklonjeno provietnamskemu lutkovnemu režimu v Phnom Penhu.
Nova sovjetska podmornica
WASHINGTON - Ameriški vojaški viri so včeraj posredovali info macijo, da je v Sovjetski zvezi postala operativna nova sovjetska jedrska podmornica, ki je hitrejša in se lahko globlje potopi, kot ameriške. S širjenjem takih vesti se Pentagon pripravlja na nove zahteve kongresu, ki bi mu moral zagotoviti višje zneske za posodobljenje ameriškega podmorniškega bro-dovja.
KAIRO — Egiptovski, ameriški in izraelski pogajalci so včeraj nadaljevali pogovore o avtonomiji Palestincev. Po poročanju tiskovnih agencij kaže, da je egiptovska delegacija dala nekaj novih predlogov za rešitev tega vprašanja, medtem ko je izraelski notranji minister Burg izjavil, da ostaja njegova vlada slej ko prej pri svojih stališčih, Politični opazovalci menijo, da je le malo možnosti, da bi spričo takega izraelskega stališča premostili zastoj v pogajanjih.
Bivši iranski šah Reza Pahlavi nima miru niti v Panami, v razkošni vili na otoku Cantadora, v kateri trenutno stanuje. Neredi trajajo že tri dni, organizirali pa so jih študentje, ki protestirajo zoper prisotnost Pahlavija v Panami in zahtevajo njegovo izročitev Iranu, kjer naj mu sodijo. Na naši sliki sta poleg Pahlavija še njegov glasnik Roberto Armao (desno) in pa njegov telesni stražnik (Telefoto AP)
......................IIII..IH.um................o.........................................miiiimilliu,«
MEDTEM KO SPLOŠNA GOSPODARSKA KRIZA VEDNO BOLJ PRITISKA
Italijani malo dovzetni za varčevanje
Kljub naraščanju življenjskih stroškov «nakupovalna mrzlica»
RIM — Kljub temu, da postaja svetovna energetska kriza vedno >olj otipljiva in se nad našo bo-ločnostjo zgrinjajo vedno temnejši >blaki, ostaja italijanski »optimi-:em», ali bolje rečeno lahkomisel-lost neizpremenjena. Statistični po-latki, ki jih je posredoval v teh lneh vsedržavni raziskovalni zavod, «lo zgovorno pričajo o skrajno ne-»dgovornem ravnanju Italijanov na tod roč ju energetskega varčevanja.
Če jemljemo na znanje dejstvo, la bo prihodnje leto Italiji primanj-covalo 30 milijonov ton petroleja, <ar je približno ena tretjina celot-ve potrebe, postaja res zaskrbi ji vo, la dve tretjini Italijanov ni sprejelo v zadnjih'mesecih nobenega varče-
valnega ukrepa, kot so posebni termostati in naprave, ki bi samodejno uravnavali temperaturo itd. Kar je naravnost nerazumljivo in doka zuje popolno brezbrižnost ljudi, je dejstvo, da večina niti ne zapre grelcev, ko odide na počitnice. Kdor pa jih zapre, ne dela tega zaradi varčevanja, ampak, da se ne bi pokvarile tapete in pohištvo.
Če povežemo to stvarnost z izredno neodgovornim ravnanjem vladnih krogov, ki govorijo predvsem o zvišanju cen, je jasno, da nas čaka res temna prihodnost, 6aj dosedanji vladni ukrepi težijo predvsem k iz rednim posegom, ki ne rešujejo glo balno vse zadeve, ampak samo višajo inflacijo. Splošna gospodarska
recesija dokazuje tudi brezposelnost, ki je letos v Italiji narasla za 3,4 odstotka, v EGS pa je bilo v prejšnjem mesecu 6 milijonov brezposelnih. če temu prištejemo pomanjkanje petroleja, ki bo v prihodnjem letu postalo še občutnejše, postajajo vzročne zveze za globoko gospodarsko krizo, ki je pred nami, zelo jasne in otipljive.
Glavno breme za tako stanje nosi brez dvoma italijanska gospodarska politika, vendar tudi posamezni državljan lahko mnogo pripomore. Ra čunajo, da bi z minimalnim energet skim varčevanjem - po stanovanjih, Italija znižala za 10 odstotkov porabo energije.
K vsemu temu pa moramo še prišteti potrošniško razsipavanje, ki v prazničnih dneh kar polni blagajne vseh mogočih trgovin. Za to nakupovalno mrzlico si trgovci seveda privoščijo zvišanje cen za vse blago, posebno za tisto, ki je bolj dragoceno ali cenjeno, kot je šampanjec, razne specialitete, «paneton», puran itd. Kljub temu, da so cene visoke, pa trgovci vseeno prodajo vse, kar imajo na zalogi. Ta potrošnja pa brez dvoma vpliva na večji obtok denarja, v prometu, kar ima za posledico zvišanje inflacije, torej spet zvišanje cen in tako nastane začaran krog, ki ga brez odgovornega ravnanja posameznika prav gotovo težko rešujehio. (nf)...........
čevje, božična drevesca ter vsakovrstne sezonske čebulice in gomolje. Obiščite nas, pa boste sami preverili izbiro, kvaliteto in ugodno cen .
ZVONKO OSTROUŠKA toči črno in belo vino. Zagradec.
ODVETNIŠKA pisarna išče strojepisko. Telefonirati na št. 640 — 31-385.
PRODAM mizo dolgo dva metra. Telefonirati ob delavnikih na tel. št. 741670 od 10. do 13. ure.
SONČNO ogrevanje sanitarne vode in stanovanj vam po ugodnih cenah nudi tvrdka Bogdan Butko-
vič, Sovodnje, Ul. Impero 64 — tel. (0481) 882123.
AVTOMOBIL 1100/R v dobrem stanju s plinsko napeljavo prodam. Telefon 53874 Trst.
NA DOMAČO kapljico in prigrizek vabi Robert Pipan iz Mavhinj na novi št. 22/D (blizu gostilne Ur-dih).
TOPLEJE vam bo in prihranili bo ste, če obložite stene vaših stanovanj z leseno oblogo. Vse potrebno dobite v Saležu v mizarski delavnici — Boris Grilanc, telefon 229-190.
KLEPARSKA obrtniška delavnica
Mučič Mario išče vajenca ali delavca že strokovno izobraženega. Javiti se v Ul. Tagliamento 11* štandrež - Gorica. Tel. 5301
OSMICA - Franc Gec, Podlonjer 168, toči belo in črno vino.
KUPIM 80 - 120-basno harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah ne tel. št. 228451.
DELAVCA za namestitev pohištva in mizarskega pomočnika s šoferskim dovoljenjem nujno iščem. Telefonirati na t št. 54-390 ah 571-326.
PRODAM avtomobila Fiat 125 Spe-cial in Lancia Fulvia GT 1300 po zelo ugodnih cenah. Telefon (0481) • 870-59.
ZAVAROVANJA za življenje in z* vašo imovinn vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61-034 in UL Sa-lici 1. Opčine, tel 211489.
V	V
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
je v teh dneh ob sodelovanju z založniško družbo DRAVA iz Celovca izdalo dragoceno knjigo
KRAS
KOSOVEL-SPACAL
Ob knjigi je v teh dneh Lojze Spacal izdal še mapo s tremi grafičnimi listi. Ročni in podpisani odtisi avtorja so razmnoženi v 60 izvodih formata 35x50 cm
Ob prelivanju poezije Srečka Kosovela, ki je prevedena v italijanščino in nemščino, in občudovanju Spacalovih kraških grafik boste doživeli nepozabne trenutke, Knjiga je veren dokument vrhunske umetnosti.
liždiltd Un\i$dtotd ulica sv. Frančiška 20
certificati di credito del tesono
oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine
prvi šestmesečni kupon
ki odgovarja letnemu donosu za prvo šeslmesečje cca 16 odsh
dveletni
zajamčeni šestmesečni kupon
zajamčeni letni donos
emisijska cena za vsakih 100 lir nom. vrednosti
0,35 od sto ^4,05 od sto 99,75 lire
triletni
zajamčeni šestmesečni kupon
zajamčeni letni donos
emisijska cena za vsakih 100 lir nom. vrednosti
0,35 od sto ^4,00 od sto
99,25 l're
□ Vrednost kupona sledi gibanju obrestnih mer na denarnem trgu con Minimalni sveženj 1 milijon GOD Kreditu1 zavodi, zavodi za posebna kreditiranja, menjalni agenti in drugi pooblaščeni operaterji bodo lahko podpisali nove vrednotnice pri zavodu Banca dltalia do 24. decembra licih Občinstvo se bo moglo oglasiti pri bankah in Prl
menjalnih agentih za nakup po emisijskih cenah plus provizija uo