246 Ocene in poročila o publikacijah iti razstavah ARHIVI XXIII (2000), št. 2 sužnjost kajti to so bili naši rojaki...To je bila najstrašnejša zavest, najbolj žgoč občutek sramote in ponižanja pred pripadniki drugih narodov."12 Avtorica se tudi sprašuje zakaj in čemu toliko gorja: to vprašanje si je zastavljala vsak dan znova, ko je stala s sotrpinkami v snegu in mrazu - ali pa v žgočem soncu na "apelu": "Kakšna je bila naša krivda, zaradi katere so nas izročali v trpljenje? Ali je krivda nasprotno prepričanje? Kajti že to samo je bilo često povod, da te je spravil nasprotnik v koncentracijsko taborišče."13 Svoje rojake sprašuje: "Govorili ste o partizanskih zločinih ter zmotnih idejnih in političnih načrtih osvobodilnega gibanja. Bodisi, da je bilo tako - po vašem gledanju in prepričanju, - toda ali se zločini popravljajo z grozodejstvi, ali se zmote odpravljajo z zablodami, ali se nasprotno politično prepričanje pobija s tem, da se človeka pošlje v nemško sužnost? Imeli ste zakone, ki ste jih priznavali. Zakaj niste sodili po teh zakonih, zakaj ste sprejeli ovadbo osebnega maščevalca kot golo resnico ter pogubili človeka brez preiskave in sodbe?"14 Kot ženska poudarja tudi odgovornost žensk, saj so imele v svojih rokah moč, s katero bi lahko preprečile marsikatero gorje: "Obtožujemo tudi vas nemške ženske, ki ste imele oblast nad nami. Naše trpljenje je bilo premnogokrat tako kruto prav zaradi vaše nečlovečnosti, zaradi vaše krvoločnosti. Nikoli ne bo nemški narod s sebe zbrisal madeža, s katerim ste ga omadeževale tudi ve, nemške žene. Največji krvnik, kar jih pozna zgodovina, je napravil tudi iz vas zveri, ki so storile vse, da bi bilo naše trpljenje še hujše. Ve ste teptale naše človeško dostojanstvo, ve ste gledale v nas slabša bitja od zločincev, saj ste ravnale z nami slabše kot z živino. Pozabile ste, da ste tudi same žene in matere, saj ni bilo v vas niti sledu ženskosti in človečnosti. V vas je moralo zamreti sleherno čustvo materinstva...."15 Spomine na taborišče sklene s poglavjem Miselne osnove nemškega taborišča, kjer na podlagi proučene literature, kije navedena na str. 344, razloži Hitlerjev vzpon in vzpon nacizma ter spregovori o koncentracijskih taboriščih. Nemški državni sistem je označila kot sistem političnega banditstva, kajti Hitlerjeve metode so bile preračunane na končni udar in zmago in prav v ta namen je na eni strani iz množic naredil fanatike, na drugi jih je ustrahoval s terorjem. Predhodnik Hitierjevega fašizma je pangermanizem, zametki pangermanizama pa segajo daleč v zgodovino nastajanja nemške države. Za posebnost pruskega značaja pa je označila brezdušno discipliniranost in izredno krutost s pomanjkanjem vsake tankočutnosti ter odklanjanjem globlje duhovnosti. Avtorica je v svojih spisih preroško svarila pred nacizmom, natančneje ga je obdelala v knjigi Žena i 12 Str. 211. 13 Str. 212. 14 Str. 212. 15 Str. 212. fašizam.16 Objava Spominov na suženjske dni je morda malce pozna, a vendar je njena obtožba nacizma v knjigi še vedno aktualna. Njenih obtožb človeštvo ne bi smelo preslišati in pozabiti, da ne bi bile neprecenljive dobrine znova uničene in da ne bi svobodoljubnih in naprednih duhov tako ali drugače znova zatrli. Saša Serše Žarko Lazarevič, Jože Prinčič: Zgodovina slovenskega bančništva, Združenje bank Slovenije, Ljubljana 2000 Denarni zavodi sodijo med starejše slovenske ustanove, saj njihovo delovanje sega v začetek 19. stoletja, medtem ko nam je nekatere druge nacionalno pomembne ustanove uspelo oblikovati šele v prvi polovici 20. stoletja. Bančništvo kot gospodarska panoga je poleg kmetijstva in industrije tisto strateško področje, ki je ključnega pomena za obstoj in samozavest naroda. To so tehtni razlogi, da se dosežke slovenskega denarništva umesti v nacionalno gospodarsko zgodovino. Slovenija je med prvimi državami, ki ima obdelano zgodovino bančništva od prvih poskusov do današnjih dni in izsledke raziskav zbrane v eni knjigi. Zasluga za to poglobljeno znanstveno obdelavo gre predvsem avtorjema knjige Zgodovina slovenskaga bančništva dr, Ž. Lazareviču in dr, J. Prinčiču in Združenju bank Slovenije, ki je izzid knjige omogočilo in tako počastilo 180-letnico prvega denarnega zavoda Kranjske hranilnice v Ljubljani in 100. obletnico ustanovitve prve slovenske banke Ljubljanske kreditne banke. Dokaz, da bančništvo in razvoj le-tega ni domena samo ekonomistov, dobimo, ko odpremo to strokovno izjemno izdelano, obenem pa zanimivo knjigo, ko nas avtorja popeljeta v obdobje velikih dogodkov in sprememb sodobne zgodovine, dolgo skoraj 200 let. V prvem delu, ki obsega čas od začetka 19. stoletja do druge svetovne vojne, nas avtorja seznanita z razvojem prvih denarnih zavodov pri nas hranilnic in posojilnic, kreditnih zadrug in bank - ki so doživeli svoj prvi vzpon in razcvet v začetku prejšnjega stoletja. Dvajseta leta 20. stoletja so za slovenske denarne zavode pomenila čas stabilnosti in uspeha, razen v Primorju, kjer so se sicer uspešni denarni zavodi soočali s prisilno likvidacijo, ki jo je izvajala nova italijanska oblast. Hud udarec denarnim zavodom je bila velika gospodarska kriza in njenim posledicam se ni bilo mogoče izogniti. Šele leta 1935 so se razmere začele umirjati in denarno poslovanje izboljševati. Razvoj pa je prekinila druga svetovna vojna, saj je razkosala slovenski gospodarski prostor. Države, ki so si tu razdelile vplivna območja, so si prizadevale za 16 Angela Vode, Žena i faSizam, Beograd 1935. Knjiga žal ni ohranjena v nobeni javni knjižnici v Sloveniji. 244 ARHIVI XXIII (2000), št. 2 Ocene in poročila o publikacijah iti razstavah čimprejšnjo vkli ličilo v slovenskih zmogljivosti v svoj gospodarski "¡islem Eni od poti, ki je bita hitra in temeljita, kot ugotavljala avtorja, jc bila zamenjava valute. Poseg v mrežo slovenskih denarnih zavodov je pomenil tudi zaprtje le-teh m večina zaradi sprememb nikoli več ni obnovila svojega dela v predvojni obliki. V tem poglavju ce seznanimo tudi z dejavnostjo na področju denarništva med drugo svetovno vojno. V drugem delu knjige nam avtorja osvetlita ob dobje od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve slovenske države. Spremembe v povojnem času so odsevale tudi v poslovanju denarnih zavodov Temeljem nove bančne organiziranosti, ki so terjali spremembo zasebnega kapitala v kreditnem in bančnem sistemu v kolektivno organizirane družbene skupnosti, je sledilo prilagajanje poslovanja denarnih zavodov potrebam admini strativno urejenega in centralistično vodenega planskega gospodarstva. V začetku petdesetih let so denarne zavode najprej uredili po cnobančnem, kasneje pa po večbančnem sistemu. Po ugotovitvah avtorjev stific ta dva sistema najbolj razlikovalftlp&iformalni organi zaciji, veliko mani pa po svoji družbeni in gospodarski vlogi. Posebna pozornost gre razvoju denarnih zavodov na Primorsktm. /ačetok delovanja le teh sega v daljn je leto 1884. Čeprav je imela Primorska drugačen razvoj v povo|nem obdobju del Primorske je bi' priključen Jugoslaviji šele leta 1947 del pa leta 1954 je delovanje denarnih zavodov v coni B vplivalo tudi na gospodarstvi) Slovenije in Jugoslavije. Po letu 1955 so se krepile zahteve do oblasti po omejevanju vpliva politike m Narodne banke Jugoslavije na bančno poslovanje Ker bi to v resnici pomnilno izgubo oblasli in nadzora, je vladajoča poliiiKa dovoljevala le manjše spremembe, ki niso bistveno posegale v sistem. Upravičenost ocene, da gre za izjemno znanstveno delo sta si avtorja prislužila tako z obdelavo arhiv skega gradiva, ki je nepopolno in razbito po vseh arhivskih u:;tanovah v Sloveniji in zamejstvu, kot tudi s celostno obravnavo tega javnosti malo znanega seg-mc.nta gospodarskega razvoja 7iT*iklep naj povzamem besede Darka Tolarja, ki v uvodu knjige zapiše "... knjiga m snovana kot do končen enkraten prikaz zgodovine slovenskega bančništva, brez dvoma pa predstavlja temelj na katerem bo lažje graditi " Nada Cibej Na dvorišču vrtca v Solkamt leta 1924. i'ANG, Vrtec Nova Gorica, /.