Cerkveue zadeve. Prelat Fran Kosar. (Dalje.) V bogoslovju Kosar marljivo obLskuje tudi gospodarska predavanja in jih z najboljšim uspehom dovrši. Ležijo pa vsa šolska spričevala od 3. razreda ljudske šole sem pred nami, in koncem njegovih šolskih let še enkrat zatrdimo, da v vseh ni najti nobenega druzega reda, kakor izvrstnega. III. Kosar novomašnik in kaplan. Lavantinski bogoslovci imeli so tačas svoje šole še v Celovcu. Bili so lorej za nje dnevi največjega veselja, kedar so prišli po dovršenem bogoslovju v Šent-Andraž k svojemu škofu na posvečenje. Med prvimi, katero, je Slomšekova škofovska roka posvetila (I. 1846), bil je tudi Kosar. Posvečenei bivali so tiste dni prav v škofovem dvorcu in so tudi obedovali pri knežji mizi. Kosar se hvaležno spominja tistih srečnih ur in piše: »Ob prihodu povedali so nain škof hišni in dnevni red: skoro ves čas bil je razdeljon med nauke in molitve. Pri mizi vedeli so kaj kratkočasnega povedati, in ee so nas v vrtu srečali, razlagali so nam prijazno imena krajev in cerkev okolice. Vse molitve so z nami opravljali in med molitve lepe nauke za prihodnje življenje vpletali. Večer smo imeli v njihovi kapelici večerno molifp.v, ki se je koneala z litanijarni in blagoslovom. Ko se nismo upali pn blagoslovu pesmi zapeti, zadoni neuadoma s kora škofov čisti in miligias, in vsi smo radostno za njimi peli: Sveto,_svetO". Vtfer prod subdijakonatom pokličejo žkof Kosarja kakor tadi druge posvečence na razgovnr. V prijaznem • igovoru Se enkral preskušajo njegov poklic. Pobožnega •; ¦¦'.-¦''¦."- obhaja neki sveti..strah stopiti v s^etiSče: ¦*«re6 mnre stati pred obliftjem ': Ja škof ga opo- no tokHijo, kakor i se, in dosti čakati do 15. septembra, dokler ni dovršil svojega 23. leta. Začetkom mesca septembra se torej zopet poda y Hent-Andraž, kjer je bil v nedeljo po mali Gospojnici v stolniei slovesno v mašnika posvečen. Nikdar nam ni mogel dosti dopovedati, kako se je te presreene dneve grel v solncu vroue Ijubozni svojega visjega pastirja. Ko Kosar odhaja, še enkrat stopi pred svojega škofa, da si spf-o.si njegovega blagoslova. Slomšek mu podajo za slovo: »Priročno knjign za duhovnike* od sv. Alfonza Ligv., v katero so laslnoročno zapisali besede: »Opominjam te, da obujaš milost božjo, katera je v tebi po pokladanju mojih rok. (II. Tim. 1, 6.) — Preljubljenemu mašniku Franu Kosar — Anton Martin, škof.« V spomin t žnpnika Andreja Repiča. (Konec.) Ni bilo skoraj leta, da ne bi kaj storili za katero cerkev. Kmalu, ko so prišli v Kapele, čakale so jih sitnosti in mnogo dela. L. 1870. je namreč strela vdarila v zvonik podružnice Sv. Trojice in ga popolnoma z zvonovi vred uničila. Z radovoljnimi doneski župljanov ne jim je posrečilo, da so preskrbeli res lep zvonik in še precej dobre zvonove 1. 1876. Tega leta je bila tudi farna cerkev »Marije Jezerske« lepo poslikana, da seje cerkev na prijaznem gričku vsakemu dopadla, kdor jo je ogledal. Opomniti je treba, da so si mnogo prizadevali, da je bila blagoslovljena kapelica sv. Križa in da se sme v njej maševati. Tu pa zadene Kapelsko faro hud udarec dne 9. novembra 1880. Tega dne je namreč potres, ki se je potem večkrat ponavljal, zagrebško stolno cerkev močno poškodoval in tudi kapelska farna cerkev je mnogo trpela. Rilo bi predolgo, tukaj na tanko popisovati, koliko naporov so morali gosp. župnik premagati, koliko sitnih pisarij so imeli, da se jim je posrečilo, gosposko pridobiti za popravljanje cerkve. Mož, kojega je poslalo c. kr. okrajno glavarstvo, se ni niti v cerkev upal ter je predlagal, naj se farna cerkev do tal podere in bližnja podružnica Sv. Trojice služi kot farna cerkev. Tudi cesarski namestnik je prišel še istega leta ter si je ogledal cerkev — tudi ta ni bil za to, da bi se nova cerkev zidala ali vsaj stara poškodovana popravila. Zdaj so si gosp. župnik prizadevali, da so rešili povoljno sitno nalogo, poklicali so najprej izvedene italijanske zidarske mojstre in jih vprašali za svet; ti so cerkev pregledali in spnznali, da se mora le zvonik in tretji del cerkve pndreti, oslali zid je pa še dovolj močen. Gospod so imeli zopet mnogo pisarij, da so pridobili gosposko za to namero; istega leta so podrli zvonik, ali cerkev je ostala nedotaknjena cela štiri leta. Leta 1884. so začeli cerkev ponravljati. Mnogo so si prizadevali tudi, da je Kapelska občina le polovmo stroškov (5150 gld.) za popravljanje eerkve imela plačati. Pobirali so tudi rado. voljnih doneskov po celi škofiji in res znatuo svoto v kralkem času nabrali. Tako so 1. 1884, 30. novembra cerkev (iogotovili. blagoslovili so jo sedanji braslovški gMspod dekan, velečastiti gosp. M. Stokias. Ako ne bi bili storili rajiii gošpod župnik niis drugega, kakor da so vkljub mnogim oviram (tudi 'nekoji dornači tarani so jiin pri popravljanju oerkve hudo na- farno ceikev pozidali in dostojno okrasi!i, ...<<nnn HopadfTl.prkiobiIi so s tem veliko za- ' kaj na zemlji je bilo njihovo |• se je pri cer' '¦¦ -r,-u iii. namen: pozneje so pa, kakor že omenjeno, pozvali goreče pridigarje čč. oo. lazarisle od Sv. Jožefa nad CeIjem, da se je obhajal sv. misijon. Letos so se menili gospod župnik od nas posloviti in stopiti v stalen pokoj v Gradcu. Bolehali so namreč že dolgo časa, letos po ziini so pa bili zelo nevarno zboleli, ali vendar so še vse svoje opravke na tanko in vestno spolnjevali, knkor poprej, ko so še bili zdravi. Slednjič so se morali uleči in ležali so skoraj 10 tednov, vedno so še pa upali, da ozdravijo ; ali bpžja previdnost je sklenila drugače. Milostljivi Bog je poklical k sebi marljivega delavca v svojem vinogradu. Bolni so trpeli strašne bolečine, pa vse so prenašali voljno in tako so še na smrtni postelji dajali lep vzgled krščanske potrpežljivosti. Kakoršno je bilo njihovo življenje, taka je bila tudi smrt; večkrat so prejeli v svoji bolezni sv. zakramente za umirajoče, svojo blago dušo so izdahnili rnirno brez smrtnega boja, udani v voljo božjo dne 8. avgusta ravno opoldne. Pogreb je bil v petek 10. avgusta. Zbralo se je okoli 20 duhovnikov in mnogobrojna množica ljudstva vkljub slabemu vremenu. Arliški župnik, častiti gosp. J. Brglez, so govorili vernemu ljudstvu in kazali na bogoljubno življenje in plodonosno delovanje umrlega g. župnika. Rajni gosp. župnik so bili vrl Slovenec (ustanovnik Matice Slov.) in mašnik po volji božji. Bili so mož trdnega značaja, ali pri vsem tein ponižni, skromni in pobužni, posebno so častili Marijo Devieo in v poslednji volji so postavili farno cerkev blažene Device Marije glavniin dedičem svojega premoženja. Naj v miru počivajo!