MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In uprava: Maribor, Ooapoaka id, 111 Telefon uredništva »440, upravo 34M izhaja razen nedeljo In praznikov vealc dan eb ie. url / Valja meeežno prejaman « upravi el po poSO 10 Oln, doatavljen na do« 13 Din t Oglasi po oaailm f Oglea« sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani l Petini čekovni račun SL 11-400 JUTRA 99 Slovensko ljudstvo in občinske volitve °AN 15. OKTOBRA MORA BITI MANIFESTACIJA NAŠE ZAVEDNOSTI. j Fp 6- Januarju 1. 1929. in 8. oktobru ' dl- se bliža Slovenija tretjemu uisod-činct dnevu> ki sa bodo pomenile ob-1931 V°*‘4ve 45, °klobra. Kakor je 1. fesi I?orai° slovensko ljudstvo mani->rati svojo voijo za politiko 6. janu-sv bi občutili vse usodne posledice obla 1°r a med občinami in političnimi vrsti*- ^kodo bi seveda trpele v prvi Č n »jSapjo te občine same in njihovi o b- mislu’ i4’ samo največji naivnež more Hogla °a to’ da bi se državna Polaka *ma ®DremenItI zaradi eventuelne občinP ^!V^'b Partizanov v kateri naši Vr y * sp t Sedan'a državna politika je ne-dal e ni ,e n 1J i v a. Smer, ki nam jo je sta manifest 6. januarja, mora ostati čini«..111 J10 todi ostala. To tudi v prl-- če bi v vseh slovenskih občinah ?masall —■ takozvanl »opozicionalci«. Ta- wZlIllaKa bi samo izločila nas Slovence NASE iz vrst tistih, ki delajo v Jugoslaviji za edino možno bodočnost našega naroda in naše države. Kakšno škodo bi imeli od tega mi (in samo mi sami), ni treba posebej poudarjati. Obenem bi pa dali novega netiva našim skupnim smrtnim sovražnikom onkraj državnih meja, Italijanskim fašistom, nemškim nacionalistom In madžarskim revizionistom za novo gonjo proti nam in za tem, da bi naše svobodno slovensko ozemlje »izenačili« s slovenskim ozemljem na Primorskem, Koroškem in v Porabju! Voliti liste bivših partizanov ter nasprotnikov edinstva in sloge Jugoslovanov bi torej pomenilo vsaj indirektno: podpirati stremlienja fašistov, narodnih socialistov in revizionistov! Je pa mar kdo med Slovenci, ki bi bil pripravljen zagrešili ta nezaslišani zločin nad srečo lastnega naroda? Upamo in verujemo, da ga ni! Pričakujemo zato, da bo slovensko ljudstvo tudi 15. oktobra letos prav tako kakor je 8. oktobra 1. 1931. jasno in glasno povedalo, da je vse v taboru vsedržavne misli. To bo mogoče tembolj, ker je Jugoslovanska nacionalna stranka, ki je e d i-na predstavnica in varovalka načel politike 6. januarja 1. 1929. ter sploh edina pravno priznana stranka v državi, postavila za te občinske volitve na deželi parole, da gre le za depolitizacijo, za uveljavljenje zgolj gospodarskih načel in potreb. JNS torej ne bo kandidirala za župane in svetovalce ljudi, ki bodo tratili čas s politiziranjem na podlagi partizanstva, marveč ga bodo uporabljali izključno le za plodonosno gospodarsko delovanje v prospeh občin ter občanov. Tako zdravega in edino pravilnega programa ni pri nas sestavila za občinske volitve še nikdar n o b e-n a druga stranka. Volilci se zato ne smejo pustiti begati od eventuelnih demagogov, zaslepljevalcev in krivih prerokov, ki se bodo morda pojavili te dni po naših vaseh, da bi delali zgago. Pokažejo naj že pred dnevom volitev, da ne potrebujejo nobenih naukov od tistih, ki še sebi niso mogli najti prave poti, kajše celotnemu slovenskemu ljudstvu! Dostojno. a odločno naj jim pokažejo vrata in jih tako. poučijo, da je časov njihovih medenih dni za vekomaj konec. Kakor je Slovenija 8. oktobra 1. 1931. pokazala tako junaško in soglasno, da je zvesta svojemu narodu, državi in vladarju, tako in še bolj naj zato pokaže dne 15. oktobra letos! Zanassomo. goče le ene liste, liste JNS! policijski uradnik vohun hitlerjevccv ^AKTERISTIKA AVSTRIJSKIH RAZMER. BEG AVSTRIJCEV V NEMČIJO IN NAZAJ V AVSTRIJO. krhUNAJ> 21. septembra- Policija je od-J dan večje število Avstrijcev v držav-stičn ”a Dl,naiu talno nacionalno-sociali-v "° centralo, ki je vršila že delj časa traj 0 Propagando za hitlerjevce. Cen-t]ru>, bila v prostorih nacionalnega ljC|. Va »Bundoberjand«, radi tega je po-iije , 2aPlenila vse društveno premože-fcieii 1 aretira!a skoro vse funkcionarje, sar , aterimi je bil tudi policijski komi-he " bivši osebni tajnik kneza Star-°btož rga dr' Beguss. Doktor Beguss je nižacijin špionaže’ ki 5° ie vršiI v or*a“ rod,,- na 21- septembra. Opaziti je zad-vJ™'* da beži večje število Avstrijcev ^Uo. Avstrijske oblasti črtajo vsak ,a!ske policije proti njim. Policija pa nie dni Sr n 1 Ijanskem registru. Tako je vzela poli clja v Linču državljanstvo svetniku Re schingu, v Inomostu 8 Avstrijcem iz Halla, v Gmundemi pa je okrajno glavarstvo odvzelo državljanstvo 32 meščanom. Sirijo pa se tudi vesti, da je pribežalo iz Nemčije več Avstrijcev, ki so bili v taboru avstrijske legije pri Mo nakovem. Na vprašanje, zakaj so pobegnili, so odgovarjali, da so Nemci ž nji mi zelo strogo in grdo ravnali. Izjavlja jo tudi, da je v takozvani avstrijski le giji na Bavarskem samo še okrog 400 vojakov. DR. DOLLFUSS VRGEL IZ VLADE PODKANCELARJA WINKLER.JA, VOJNEGA MINISTRA VAUGOINA IN MAJORJA FEYA. SUNEK NA DESNO V MO-NARHIZEM IN LEGITIMIZEM. BOJNA NAPOVED STARHEMBERGU. DUNAJ, 21, septembra. Sinoči okoli polnoči so presenetile javnost, politike in diplomate vesti, da se pripravlja nagla sprememba vlade. Vesti so bile kmalu potrjene, vendar je trajalo pripravljanje rekonstrukcije vse do 9. ure davi. Takrat je bila objavljena sledeča nova lista vlade: Dr. Dollfuss (krščanski socialec), zvezni kancelar ter minister za zunanje zadeve, poljedelstvo, vojsko in javno varnost; Schmitz (kršč. soc.), soc. politika; dr. Suschnigg (kršč. soc.), justica in prosveta; Stockinger (kršč. soc.), trgovina; dr. Buresch (nacionalna stanovska fronta), finance; dr. Kerber (nac. stan. fronta), notranje zadeve; dr. Ender (kršč. soc.), reforma ustave. Ker je dr. Dollfuss prevzel kar štiri resore in predsedstvo, so bili imenovani za ta ministrstva še državni podtajniki. Zaprisega nove vlade je bila izvršena danes ob 11. uri. Senzacija rekonstrukcije je, da je izpadel iz vlade podkancelar inž. Winkler, cijo. Namesto njega je bil vzet v vlado njegov rival v njegovi stranki, dr. Kerber; Dollfuss hoče na ta način očividno razbiti Winklerjevo fronto. Druga senzacija je izločitev vojnega ministra generala Vaugoina, ki je bil vojni minister v vseh dosedanjih vladah od prevrata in je obenem tudi predsednik krščanske socialne stranke. Postal je generalni direktor avstrijskih železnic in je svoj posel danes že prevzel. Nova vlada pomeni nov sunek na desno j, močno monarhistično-legitimistično tendenco. Poleg dr. Suschnigga je podtajnik knez Schonburg-Hartenstein, bivši podpredsednik avstrijsko-ogrske gosposke zbornice najvidnejši reprezentant Habsburžanov. Obenem pa je ta rekonstrukcija tudi sunek proti knezu Star-hembergu, ki hoče Avstrijo pofašistiti in jo vladati sam ter je zato proti obnovitvi monarhije s Habsburžani. Če bo sedaj vlada žmogla boj na tolikih frontah, ki se je tako odločno boril za demokra- je seveda drugo vprašanje. Misija poljskega zunanjega ministra v Parizu SESTANKI BECKA Z DALADIERJEM, PAULOM-BONCOURJEM IN LEBRU-NOM. REŠENA SO VSA SPORNA VPRAŠANJA. PARIZ, 31, septembra. O obisku poljskega ministra zunanjih zadev polkovnika Becka, ki je včeraj popoldne prispel sem, poročajo, da se bo sestal danes in jutri z Daladierjem in Paulom-Boncour-jem. Jutri pa ga bo sprejel v avdijenci predsednik republike Lebrun, ki ga bo ob tej priliki imenoval tudi za častnika častne legije. Tukajšnji tisk zelo toplo pozdravlja prihod poljskega ministra, politični krogi pa tudi upajo, da bo sedaj prenehalo nezadovoljstvo Poljske radi pristopa Francije k paktu štirih. PARIZ, 21. septembra. Ves francoski tisk se ukvarja z obiskom poljskega zu- nanjega ministra Becka v Parizu. Po nje govem zatrdilu so se ugodno rešila vsa Poljske in Francije tičoča se vprašanja, zlasti pa zadeva pakta štirih velesil. Poljska in Francija bosta v Ženevi nastopali skupno pri Društvu narodov in na razorožitveni konferenci. Pri tej priliki so se pa razmotrivala tudi vprašanja vzhodnega pakta. Poljski pariški poslanik je že odpotoval v Ženevo, kjer se bodo razgovori nadaljevali. Teh razgovorov se bodo udeležili tudi zastopnik! male antante, da se doseže popolna enotnost francoske skupine. SMRT AN NIE BESS ANTOVE. ADLAR, 21. septembra. V starosti 86 let je preminila dr. Annie Bessantova, glavna pobornica teozofije in vzgojiteljica Krišnamurtija. Turška ministra v Sofiji SOFIJA, 21. septembra. Včeraj dopoldne sta prispela v Sofijo turška ministra predsednik Ismet paša in minister zunanjih poslov Ruždi bej v posebnem vlaku, ki jima ga je dala na razpolago bolgarska vlada. Na kolodvoru so sprejeli turške državnike vsi člani bolgarske vlade in zastopnik kralja in parlamenta. Turška ministra bosta ostala v Sofiji 4 dni. Njun prihod spravljajo v zvezo ^ nadaljevanjem pogajanj za prijateljstvo med obema državama. Nova upravna razdelitev Nemčije BERLIN, 21. septembra, Bavarski ministri so izjavili, da bo po Hitlerjevih načrtih izvedena politična in upravna reforma Nemčije tako, da bodo izbrisane posamezne nemške države. Po odločni Hitlerjevi volji ne bo v bodoče v Nemčiji nobenih mej in mora biti njena politična struktura edinstvena. Država bo razdeljena na 37 provinc, katerih centri bodo ona mesta, kjer so sedaj sedeži posameznih vlad. JEVTIČEVA POTOVANJA. BEOGRAD, 21. septembra. Zunanji minister Jevtič bo odpotoval danes v Romunijo, kejr se 23- t. m. udeleži konference male antante v Sinaji. Po vrnitvi iz Sinaje bo takoj odpotoval v Že-pevo. PREDSEDNIK SAN MARTIN ODSTOPIL. NEWYORK, 21. septembra. Kakor javljajo iz Havane, je predsednik Kube San Martin odstopil. Opozicionalne stranke so izročile včeraj San Martinu ultimatum, v katerem zahtevajo njegov odstop in sestavo koalicijske vlade. Pogajanja med vlado in opozicijo so trajale vso noč. Pri pogajanjih je posredoval tudi Rotary klub, vendar pa ni bil dosežen noben rezultat. TURČIJA ZAHTEVA POVEČANJE VOJSKE. PARIZ, 21. septembra. Po neki vesti »Matina« namerava turška delegacija pri Društvu narodov staviti predlog, da se turška vojska pojača po vzgledu Avstrije. Kot obrazložitev bo navajala delegacija šibkost turške vojske napram komunizmu. ki se v Turčiji vedno bolj širi. BOJ ZA INFLACIJO V USA. WASHINGTON, 21. septembra. Senator Thoma najbolj goreč borec za inflacijo, je napovedal predvčerajšnjim nov pohod na Washington. Obenem pa preti vladi, da bo v novembru oblegal Wa-shingtou milijon delavcev, kmetov in bojevnikov, če vlada ne bo izvedla inflacijske politike, SNEG V ROMUNIJI. BUKAREŠTA, 21. septembra. V okolici Cluja ie zapadel včeraj prvi sneg. Snežilo je ves dan in so .vse gorske poti zametene s snegom. Stran 2 Mariborski »Veternik« Jutra V M a r i b-o r ti, utic 21. IX. 1933. ----------------------------- r Dnevne vesti Novo rajoniranje Maribora na dimnikarske okoliše Banska uprava je rajonirala naše mesto na 7 dimnikarskih ometalnih okolišev, ki se razdele takole: prvi ometalni okoliš Om) opravljala Marija Juričkova, 2. ometalni okoliš še ni zaseden, 3. ome-talni okoliš bo opravljala Ana Ertlova, 4. dimnikarski mojster Josip Raček, 5. dimnikarski mojster Ljudevit Pucelj, 6. Franc Ratej, 7. pa France Koražija. Ta odredba bo stopila v veljavo 1. oktobra t. 1. Prvi ometalni okoliš obsega del mesta od državnega mostu čez Glavni trg, zapadno stran Gosposke in Slovenske ter Gosposvetske ulice, južno stran do mestne meje in ob mestni meji do Drave in državnega mostu; 2. okoliš obsega del mesta od mestne meje po Gosposvetski ulici, Slovenski ulici, severno stran Vrazove ulice in zapadno stran do mestne meje in ob mestni meji na izhodno točko; 3. okoliš obsega del mesta od državnega mostu čez Glavni trg, Gosposko ulico, vzhodno stran Slovenske ulice, južno stran Vrazove ulice, vzhodno stran do mestne meje, dalje do državnega mostu ob Dravi do Sodne in Prešernove ulice, zapadno stran do mestne meje in ob mestni meji na izhodno točko; 4. okoliš obsega del mesta do meje po Prešernovi in Sodni ulici do Drave, ob Dravi do Mlinske ulice, po Mlinski, Aleksandrovi cesti, zapadno stran do mestne meje in ob mestni meji na izhodno točko; 5. okoliš del mesta od mestne meje na Aleksandrovo cesto, Mlinsko ulico do Drave, ob Dravi vzhodno stran do mestne meje in ob mestni meji na izhodno točko; 6. okoliš del mesta od državnega mostu preko Kralja Petra trga v Dvorakovo ulico, Frankopanovo, Magdalensko ulico, vzhodno stran do mestne meje iti ob meji do Drave in nazaj do državnega mostu; 7. okoliš pa obsega del mesta do državnega mostu preko Kralja Petra trga, Dvorakove, Frankopanove, Magdalenske ulice, zapadno stran do meje, ob mestni meji pa do Drave in ob Dravi do državnega mostu. Poroka. V Sarajevu sta se preteklo soboto poročila g. Vekoslav Cizelj, revizor Privilegirane agrarne banke v Beogradu, bivši agilni športni delavec in urednik mariborskega »Večernrka« ter gdč. Jelena Vetemikova.* Mlademu zakonskemu paru želimo vso srečo! Seja upravnega odbora. Upravni odbor mestne občine mariborske bo imel drevi pod predsedstvom župana g. dr. Lipolda v mestni posvetovalnici svojo sejo. Na dnevnem redu je več tekočih zadev, ki se tičejo občinske komunalne politike. Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru. Vodstvo Obrtne nadaljevalne šole sporoča, naj pridejo v šolo vpisani vajenci in vajenke po dodelilne listke od 24. t. m. nadalje vsak dan dopoldne v mestno posvetovalnico na magistratu. Pričetek šole bo 1. oktobra in se morajo na ta dan zbrati vsi vpisani vajenci in vajenke v določenih razredih. Šolske postaje. Po zakonu o narodnih šolah je ministrstvo izdalo pravila o šolskih postajah, ki bodo ustanovljene tam, kjer ni pogojev za ustanavljanje osnovnih šol in je najmanj 10 otrok potrebnih šolskega pouka, ki pa radi kli-matičnih in drugih razmer ne morejo obiskovati najbližje šole. Šolske postaje bodo dvorazredne in bodo obdelale ves program, ki je predpisan za prva dva razreda osnovnih šol. Za prostore teh postaj in za najpotrebnejšo opremo bodo skrbele občine. Prav tako bodo morale občine skrbeti za učiteljevo stanovanje in kurjavo. Pouk na teh šolskih postajah bo trajal od 1. septembra do konca junija, in sicer se bo poučevalo po 2 ali 3 krat na teden, tako da bo na teden po 10 ur pouka. Šolske postaje bodo spadale pod upravo najbližje osnovne šole. Iz sodne službe. Za kanclista sta imenovana: Ivan Košmeri pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in Ivan Gobec pri okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah; od Sv. Lenarta v Slov. gorical? pa je premeščen v Ljubljano višji oficial Josip Medved.. Odlikovanja. Z redom jugoslovanske krone 4. stopnje je odlikovan Jakob Zadravec, posestnik in industrijec v Središču ob Dravi; z redom jugoslovanske krone 5. stopnje je odlikovan Franjo Rupnik, uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani; z redom sv. Save 4. stopnje so odlikovani dr. Jože Bohinjec, ravnatelj OUZD, Rudolf Juvan, magistratih uradnik v Ljubljani in Ivan Tavčar, uradnik DZ v Ljubljani; z redom sv. Save 5. stopnje pa je odlikovan Vladimir Kravos, tajnik Narodne strokovne zveze v Ljubljani. Nov odvetnik v Mariboru. V imenik advokatov ljubljanske odvetniške zbornice je bil s sedežem v Mariboru vpisan dr. Vladiboj Kapus. Novi podporočniki. Mimo že včeraj navedenih so v Novem Sadu in Sarajevu opravili izpit za rezervnega podporočnika, še naslednji naši fantje: za artilerijskega podporočnika Evald Koren iz Maribora, za pehotne pa Ivan Karara in Valter Čare iz Maribora ter Joža Maze iz Brezna Ribnice. Mariborska strelska ekipa je odnesla državno prvenstvo. Poročali smo že, da se je vsedržavnih strelskih tekem v Beogradu udeležila tudi mariborska strelska ekipa. Po dosedanjih rezultatih bo državno prvenstvo ostalo najbrže v njenih rokah. Na zmagovalni tarči je dosegel strelec g. prof. Pero Cestnik 449 točk od skupno dosegljivih 500 in je s tem postal državni strelski prvak in zasigu-ral zmago Mariborčanom pred Kragujev-čani, ki so imeli sp«četka največ izgle-dOv na zmago. Mariborska strelska ekipa si bo tako priborila poka! kraljice Marije, ki ga je imel doslej 2 leti Kragujevac. PREBSVEH TurolnoM-cm! 41 Srečke državne razredne loterije za 4. razred 27. kola dobite zopet v upravi »Ju t ra« in »Večernlka« v Mariboru, Gospo ska ulica 11. Gostovanje »Istre« v Narodnem gledališču. V nedeljo 24. t. m. bo nastopila v našem Narodnem gledališču »Gledališka družina Istra« pod vodstvom režiserja g. Košute. Na sporedu bodo igre, pesmi, arije, deklamacije itd. Začetek bo ob 20. uri. Opozarjamo na to gostovanje zlasti vse Primorce! Krožek brezposelnih učiteljev Zveze mladih intelektualcev. Krožkovna soba bo odslej odprta vsak petek od 18. do 20. (6. do 8.) ure. V tem času lahko dobe vsi. interesentje vse potrebne informacije pri dežurnem članu. Brezposelne učiteljice! Soba našega krožka brezposelnih učiteljic bo v nedeljo dopoldan od 10. do 12. ure odprta. Dežurna tovarišica bo z vsemi informacijami vsem interesentkam na razpolago. Lep prispevek. Protituberkulozna liga v Mariboru je prejela za svoj fond ga zgradbo azila za tuberkulozne bolnike od tukajšnje odvetniško pisarne g. dr. Ferda Lasiča iz neke pravne zadeve znesek 1000 Din. Najlepša hvala! Posnemajte! Kongres slovanskih občinskih hranilnic v Krakovu. Člani kongresa mestnih in občinskih hranilnic slovanskih držav so predvčerajšnjim obiskali razstavo kralja Jana Sobieskega. Kongres se je popoldne nadaljeval in so razpravljali o vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi s sedanjo gospodarsko krizo. Zvečer pa je bil kongres zaključen. Emigrantski kongres v Ljubljani. Prometni minister je odobril udeležencem kongresa emigrantov, ki bo 24. t. m. v Ljubljani, četrtinsko vožnjo na vseh progah državnih železnic. Kongres sklicu-ie Zveza jugoslovanskih emigrantskih združenj, v kateri je včlanjeno 35 emigrantskih organizacij, ki. štejejo skupno 70.0CO emigrantov iz Istre, Trsta ir. Gorice. Je to 3. kongres, ki se bo letos vršil v Ljubljani Pevski zbor praške policije na turneji po Jugoslaviji. Pod protektoratom Jugo-slovansko-oeškoslovaške lige v Beogradu in Češkoslovaške-jugoslovanske lige v Pragi se pripravlja za letošnji mesec oktober turneja Pevskega zbora praške policije po večjih mestih naše države. V Mariboru bo koncert dne 13. oktobra, najbrže v kazinski dvorani. Na ta koncert opozarjamo že sedaj mariborsko javnost, zlasti pa stanovske tovariše praških pevcev. Velika radio oddajna postaja v Beogradu. V kratkem bodo zgradili v Beogradu veliko radio oddajno postajo. Nova postaja bo delovala s 57 kilovati, do-čim je delovala dosedanja le z 2Va kw. Beograjska oddajna postaja pa bo imela relais postaje tudi v Subotici, Somboru, Skoplju in Sarajevu. Pred ustanovitvijo strelske družine Krče vina-Košaki-S v. Peter. V soboto 23. t. m. bo ob pol 20. uri v gostilni »Pri veselem Frančku« na Aleksandrovi cesti sestanek pripravljalnega odbora strelske družine Krčevina-Košaki-Sv. Peter. Na dnevnem redu je izvolitev pripravljalnega odbora. Strelci in prijatelji strelskega športa naj se sestanka udeleže v čim večjem številu! Pomočniški odbor prireja plesno šolo v mali' dvorani Narodnega doma. Pričetek v torek, dne 3. oktobra ob 20. uri, ter se nadaljuje vsak torek in petek. Poučeval bo g. Simončič. Sleparski odvetnik. Na zahtevo skopske policije je bil v Mariboru aretiran odvetnik dr. Andrej Družkovič, ki ima že več let sv.ojo odvetniško pisarno v Skoplju. Družkovič je bil aretiran radi nekih malverzacij in je njegova aretacija vzbudila precejšnjo senzacijo, ker je bil v zadnjem času velik prijatelj skopskega nadškofa in je zastopal tudi škofijski ordinarijat. Iz Maribora so dr. Družko-viča eskortirali v Skoplje. Nezgoda. V Cankarjevi ulici je doletela včeraj 4eltnega Bogomirja Feršaka huda nezgoda. Pri skakanju je padel deček tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Zdravi se v bolnišnici. Najdeno truplo. V mlaki blizu Sv. Mi klavža na Dravskem polju so našli vče raj popoldne truplo Roze Rusove, stare 40 let, ki je šla prostovoljno v smrt zaradi neke tožbe, kakor smo to že včeraj poročali. Truplo so prepeljali k Sv. Miklavžu, kjer ga bodo pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Drag »špas«. Neki železničar si je sinoči za vsako ceno hotel privoščiti malo zabave. Krenil je v Vetrinjsko ulico in tam srečal znano Marto Lebarjevo, s ka fero sta zavila v neko gostilno in tam veseljačila. Ko pa se je železničar z bo lečo glavo vračal proti domu, je opazil, da mu je zmanjkala iz žepa listnica, v kateri je imel 500 Din., Podal se je davi na policijo in prijavil svojo zgodbo s tatinsko Marto. Marto je policija danes dopoldne aretirala, toda pri njej ni našla niti pare. Izgnana bo zopet iz mesta. Žrtev poklica. Sinoči se je pripetila na celjskem kolodvoru smrtna nesreča, ki st je izbrala za .žrtev 791etnega želez niškega nosača Martina Jernejška iz Lise pri Celju. Jernejšek je bil zaposlen pri osebnem vlaku in je prezrl vlak, ki je privozil po drugem tiru. Lokomotiva te podrla Jernejška na tla, mu odtrgala glavo in odrezala obe nogi in desno roko. Glava in roka sta odleteli daleč preč od trupla. Jernejšek je opravljal službo železniškega nosača že 44 let, pa mu je usoda vseeno določila tako tragično smrt. Grajski kino. Od danes dalje sijajna vesela opereta »Bil nekoč je muzikus...« Izboren, humorja poln film s prominent-nimi komiki, kakor so Szoke Szakall Ralph Artur Roberts. Viktor de Kowa, Frude Berliner in Julius Falkenstein. Kino Union. Do vključno četrtka 21. t. m. veliki kriminalni in pustolovski film »Arsene Lupin« (Kralj vlomilcev). Ta film obravnava boj med mogočnim policijskim komisarjem Pariza in elegantnim vlomilcem Arseneom Lupinom. Film tisočih senzacij in napetih zapletljajev. V pripravi največje remek-delo »Nibelun gi« kot zvočni film, spremljan s krasno Wagnerjevo glasbo. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josofova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi .v zelo kratkem času. CIKORilA PRAVI DOMAČI IZDELEK Narodno gledališč* REPERTOAR: Nedelja, 24. septembra ob 20. uri: »6^ dališko-koncertni večer igralske sW‘ Pine »Istra«. Dramske cene. Gostovanje »Gledališke družine Ist«'®** »Gledališka družina Istra« bo gostoval® v nedeljo zvečer ob 20. v Narodnem gl?* dališču v Mariboru. Skrbno izbran >® pester spored, ki obsega dela skoro i?' ključno domačih avtorjev-pisateljev i® skladateljev, — bo privabil naše obciD' stvo, da si ogleda zares zanimivo pr«#* stavo. Na sporedu so drama, koncert i® igra. Koncertne točke poje ob klaviri® naš stari znanec tenorist A. Jarc, že čja® bratislavske in ljubljanske opere. Režij0 vodi Košuta, bivši član mariborskega i® režiser bivšega slovenskega gledališča Gorici. Interesente za gledališki abonma, j® je razpisan za novo sezono, opozari® gledališka uprava, da je na razpolago s® dokaj boljših prostorov, zlasti v ložab-Kdor si želi boljši sedež, naj se potrudi čimprej h gledališki blagajni. (Tel. 2382) Med abonenti pogreša uprava zlasti h*10* vitejše sloje, ki nikakor ne bi smeli & ostati. Otvoritvena predstava bo 1. oktobri Prva premiera bo »Gospoda Glembaj«* Vi«, izredno zanimiva in učinkovita dr®' ma brvatskega pisatelja M. Krleže. f° delo je na vseh jugoslovanskih odrih kakor tudi v tujini doseglo zelo veli!5 uspeh. Za mariborsko kulturno življenj® bo uprizoritev te drame nedvomno do* godek, zlasti ker jo pripravlja dr. BraU' ko Gavella, najodlične;«i jugoslovanski režiser, bivši ravnatelj oeograjske dr®' me, sedaj režiser v Brnu. V posameznih ulogah nastopijo Kraljeva, Starčeva-Grom, Skrbinšek, Daneš, Nakrst, Kovi* F’., Furijan, Harastovič in Blaž. Pri glavobolu, omotici, šumenju y ušesih, porušenem spanju, slabovoljnbstt razdraženosti, sezite takoj po staropre' izkušeni »Franz Josefovi« grenčici. F°' ročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijski® trgovinah. Ogenj. Sinoči okrog 19. ure sta Prl' čeli v Limbušu goreti 2 veliki kopi sena in slame, last posestnika Feliksa R®" biča. Ognjeni zublji so švigali visoko proti nebu in so bili v nevarnosti bliz® gorečih kopic stoječi objekti. Na kral požara so prihitele požarne brambe I® Maribora, Studencev in Peker ter po * urah preprečile vsako nevarnost. Škod® :e precejšnja. Vremensko poročilo mariborske m®*®' orološke postale. Davi ob 7. uri je kaza* toplomer 13,3 stopinj C, minimalna temperatura je znašala 13 stopinj; barometer je kazal pri 16.3 stopinjah 731.t. reduciran na ničlo 729.5; relativna vlag® 95: preteklo noč je padlo 6 mm dežja m dežuie še naprej. Vremenska napove nravi, da bo deževno vreme trajalo še nadalje in da bo temperatura še padi®’ V M a r i b' o r u, dne 21. IX. 1933. Pozabljena postojanka na Kobanskem UTRDIMO NARUŠEN SLOVENSKI BRANIK NA MEJI! Mariborski »Večerni kV Jutra Stran ar V arvežkem in ivniškem okraju je slovenski živelj tonil že davno v morje ger-manizacije. To ozemlje, ki je pripadalo sekovški, t. j. graški škofiji in ni imelo skoraj nobenih prometnih in drugih sti-kov z ostalimi Slovenci, je ostalo ob ^Pomladi narodov« najbolj zapuščeno. 1 preživelo z ostalo slovensko zemljo /‘'Ponalnega prebujenja, zato pa tudi ni Ji °h lz se^e moz' Ki bili zna- •e ^ranhi slovensko posest. Mirno tega * nemški pritisk vedno bolj nezno-n- Nemci so hoteli doseči Kobansko in Potem uliti kakor povodenj v Drav-no. Naslednji mejni cilj so jim 1 Srebeni Pohorja. skor; Kar je danes tam še slovenskega, je »raj brez izjeme izgubljeno za nas, P^ano je neizogibni nacionalni smrti. R av /sto bi se bilo zgodilo s Slovenci ga 7hovih ’n iužnih pobočjih Kobanske-j ’ e jih ne bi bili rešili za našo državo SQs°s. ’3°. k*0 naših kobanskih vaseh raz šulferajnske šole in razne so 7r°^ovaine organizacije, na delu pa oni tudi premožnejši posamezniki, ki jn 5osPodarsko zasužnjevali naše ljudi .J«? tako jemali svobodo nacionalne M ‘tVe- kraji, ob katere je pluskalo ger-vzO-V° 2 one struni z največjo silo in la a:lnos_tjo, je bila na Kobanskem Kap-t]j aiholj v ospredju. Zdelo se je že, da jja-n? ne rešitve več, da bodo čez ne-vi V ponedeljek zvečer je bila v tukaj-f mestni posvetovalnici seja mestnega finskega sveta, katero je otvoril in °dil mestni župan g. L. J e r š e, ki se e l'Vodoma zahvalil prebivalstvu za lep hrejem gostov, ki so se 8., 9. in 10. t. •zbrali v Ptuju k proslavi 251etnice .piskih septembrskih dogodkov. Nato ^ Poročal o raznih tekočih zadevah, ta-zoia° Vprašanju nočne telefonske in br-uiasa*1-- s*uz^e na »td. Pri novi ko-na kc’ii občin okolica ni bila priključe-cdrekj11^11’ na^eistvo pa se še s tem ni sDornv°, sv°ii zahtevi in jo je ponovno PtuieL- Političnemu oblastvu. Ker je tiogn p°šta imela od 1. 1894 do 1. 1924. no telefonsko in brzojavno službo in je potnebna tudi sedaj, je načelstvo storilo korake, da se znova uvede. Na intervencijo načelstva so se pričela tudi nova merjenja za regulacijo Grajene in obstoja upanje, da se bo postopoma izvršila tudi regulacija sama. ~" Za člana davčnega odbora je imenovalo finančno ravnateljstvo namesto indu-strijca A. Scharnerja odvetnika dr. Ferme v c a. Člana odbora sta še: Fr. Lenart in Fr. A r n e j č i č, namestniki pa so: Milko Senčar, Josip Berlič in Ivan Šegula. Nadalje je bilo na seji sklenjeno, da se nabavi za javni vodnjak v Prešernovi ulici nova črpalka, kar bo stalo 6000 Din in se bodo dela takoj pričela. Nato se je razpravljalo o novem gradbenem in regulacijskem načrtu. Po zakonu morajo vsa mesta do 1. 1937 izdelati nov moderen regulacijski načrt. Če se hoče zadostiti tej zahtevi, se morajo prva dela pričeti čimprej, zlasti še, ker obstojajo že sedaj razna regulacijska vprašanja, ki bodo postala še bolj pereča, Če se bo gradil novi most čez Dravo pri Dominikanski vojašnici, kakor se predvideva. Pa tudi Dravska ulica, ki je sedaj izhodišče za obstoječi most, ne zmore več modernega prometa in se bo morala razširiti proti bregu. Zato bo treba za izdelavo regulacijskega načrta staviti primerno vsoto že v proračun za prihodnje leto. Ugodno se je rešila tudi prošnja tvrdke Alfred V i h e r iz Maribora, da se ji prepusti za 10 let v najem prazni cerkveni trakt Dominikanske vojašnice, v katerem bo uredila novo tekstilno tovarno. Poslopje se prepusti tvrdki za omenjeno dobo brezplačno, obenem se pa oprosti tudi vseh doklad. Najemnino bo plačevala le za stanovanja v drugih delih, ki se bodo izpraznila in ji dala na razpolago. Pogoj je, da bo zaposlevala le domačine iz Ptuja in eventuelno okolice. Mesarjem se določi nov prostor za stojnice, ker se na Tyrševem trgu ne smejo več postavljati. Cestna doklada se je znižala za krompir na 25, za sadje na 75 Din za vagon, za moko in grozdje pa na 2 pari od kg. Novo javno stranišče na Tyrševem trgu je že dograjeno in se bo pobirala pristojbina po 1 Din, isto velja za stranišče na Minoritskem trgu. Stranišče na Tyrševem trgu bo odprto pozimi od 7. do 20. ure, poleti pa od 7. do 21. ure. Naposled so bili sprejeti še dr. Anton Horvat, Franc Merc in Franc B r u n č i č v občinsko zvezo. Glasbena Matica v Ptuju ima v soboto 23. t. m. ob 20. uri svoj redni občni zbor v dvorani Glasbene šole. Kdor }€ Kdor je M Konjice Zanimiva kazenska razprava se je vršila 13. t. m. pred okrožnim sodiščem v Celju. Tajnik tukajšnje Kmečke hranilnice Alojz K u k in tukajšnji urar in avto-podjetnik Josip Ficke, sta bila po preko 7-urni razpravi in po zaslišanju številnih prič obsojena, in sicer prvi na 8 mesecev strogega zapora in 800 Din denarne kazni, drugi pa na 10 mesecev stro gega zapora in 120 Din denarne kazni ter na stroške kazenskega postopanja. Okrožno sodišče je smatralo za dokazano, da je Alojzij Kuk falzificirai zadolžnico in sejni zapisnik hranilničnega načelstva s tem, da je iz dovoljenega posojila 5000 Din napravil 25.000 ir. se je ta listina tudi uporabila za vknjižbo na posestvu sedaj že pok. Alojzija Fickeja po njega smrti ter bi imela škodo v znesku 20.000 Din trpeti vdova Josipina Ficko-va. Josip Ficke je Kuka k temu zavedel in nasnoval. Razven tega je bil Josip Ficke obsojen tudi radi več raznih drugih deliktov, po večini političnega značaja. Tekom razprave so prišle zanimive stvari na dan. Zoper sodbo je branilec prijavil revizijo in bomo o stvari ?e poročali. Sokolsko društvo Konjice je prejšnji teden na slovesen način proslavilo 10-letnico rojstva našega prestolonasledni- Sestavljanje važnega pisma povzroči često neprijetne trenntke. V takem primeru vam pomagajo odlični bonboni, ki po mirjajo živce osvežujejo duh. il; .1, počuti se bolje, KlrKC ta ie dobre volje. čudo osvežuje, se prileže, prija. bo M; Proizvod: Union, Zagreb ka. V dvorani Narodnega doma, ki je bila okusno okrašena, se je zbralo članstvo. Brat starešina dr. Mejak in društveni prosvetar br. Ivan Nemec sta ime la nagovore, društveni orkester pa je zaigral dovršeno nekaj lepih koncertnih skladb. Proslave 25-Ietnice ptujskega Sokola se je Sokolsko društvo Konjice udeležilo v lepem številu s praporom, na katerega je društvo prejelo lep spominski trak v narodnih motivih. Ta teden se prirejajo pred vsemi telovadnimi oddelki na govori o septembrskih dogodkih I. 1908. Vsj telovadni oddelki Sokolskega društva Konjice so že s polno paro na delu v telovadnici, na kar opozarjamo ono Članstvo, ki se še ni zglasilo v telovadnici. Starejši bratje so pričeli telovaditi 19. t. m. ob 18. uri. Sokolsko društvo Zreče je imelo svoj javni nastop pri izredno ugodnem vreme nu 17. t. m. Nastopili so vsi telovadni oddelki. Brat podstarešina Korjek je imel na zbrano občinstvo prisrčen pozdravni nagovor. Prireditev je moralno in gmotno dobro uspela. Maistrovi borci iz konjiškega okraja naj se nemudoma prijavijo pri poverjeniku zveze g. dr. Ervinu Mejaku radi izpolnitve zadevnih tiskovin. Strašili zločini kitajskih razbojnikov Po vesteh iz Šanghaja so kitajski raz bojniki, ki so prišli iz severnega dela pokrajine Cečuan, zagrešili strašne zločine. Prebivalce mest Tuangkinga, Nankinan-ga in Pačunga so oropali na najbrutal-nejši način, nato pa še požgali vse njihove hiše. V bojih z razbojniki je bilo ubitih in pomorjenih okrog 200.000 moških, žensk in otrok. V neki vasi blizu Pačunga so razbojniki pomorih vse prebivalce, izvzemši 7 beračev. V Čangčinu so pokopali 600, v Tahaku pa 700 živih ljudi. V Niakongu so brezvestni razbojniki odsekali svojim žrtvam glave, ki so jih’ nato nateknili na kolce. V Pačungu so ti zločinci na nekem, od vseh strani zaprtem trgu, zbrali 1.600 ljudi in jih nato postreljali z oken s strojnimi puškami. kulturne vesti ^eršnikova slavnost v Pišecah. Dne Veg/- ^ ie minilo 10 let, kar je legel k j počitku naš veliki znanstvenik, ’1ani^0vec pro*’ Maks Pleteršnik, ki slov m’mo drugega dal svoj veliki Vse 6,lsKj slovar. To delo, ki je zavzelo lih iftl^g0v° življenje, je zbralo v debe-^jigah vse slovenske besede in po-vs lla slovenskemu jeziku temelje za k0j .^dočnost. Kot upokojenec je po-Žly]- .živel tiho in od sveta oddaljeno Bre^tlle na svop Kmetiji v Pišecah pri sest1Ca^’ Kjer je kmetoval, obenem pa s,ov^al novo veliko delo: slovar vseh oj riensK'h krajevnih imen, ki ga pa žal ba PyrŠiI. Smrt ga je pobrala sredi dela. zas] ? Se desetletnica tega našega zares Ka Frana Toplaka, so-Mati^ pa pr' vsem tnd* Slovenska v Ljubljani. V nedeljo 17. t. m. so Se ve]7e s^avnostno okrasile, zbrale so speij *Ke množice od blizu in daleč, pri-Ljtrb].-Da s.° tl'di mnogi odlični gosti iz k°itiihan? 'n drugod. Prva proslava po-rova. a Je Kila že pri maši. katero je da-Da je ,ravnatelj dr. Debevc, pridigoval • Janko Mlakar. Po maši je bila na pokopališču komemoracija z govori in petjem. Nato so se vsi podali k pokojnikovi rojstni hiši, na kateri je predsednik Slovenske Matice, upokojeni ravnatelj dr. Dragotin Lončar med globoko zasnovanim govorom odkril spominsko ploščo prof. Maksu Pleteršniku. Šolski upravitelj Roškar je sporočil, da se bo odslej tamkajšnja šola imenovala »Pleteršnikova osnovna šola«. Nato so govorili še prof. Čopič, prof. dr. Arnejc in teolog Petančih. Spominsko ploščo je prevzel v oskrbo sedanji lastnik nekdanje Pleteršnikove domačije ravnatelj Makso Hočevar. Slavnost se je zaključila z državno himno. Posvetitev doma Vuka Stefanoviča Karadžlča. Istočasno, ko smo Slovenci odkrivali v Pičecah na Bizeljskem spominsko ploščo na rojstni hiši zbiratelja slovenskega jezikovnega zaklada prof. Maksa Pleteršnika, so Srbi blagoslavljali v Tršiču pri Ložnici obnovljeni rojstni dom zbiratelja srbskih ndrodnih pesmi in ostalega narodnega blaga ter utemeljitelja srbskega pismenstva, velikega Vuka Stefanoviča Karadžlča. učenca in prijatelja našega slovenskega jezikoslovca Jerneja Kopitarja, Prešernovega sodobnika. Odbor, o katerem smo v »Veterniku« že poročali, je mimo drugih nalog, ki si jih je nadel, obnovil tudi Vu- kovo rojstno hišo, jo spremenil v muzej in prosvetni dom ter blagoslovil. Blago-slovitvene obrede je opravil pravoslavni škof Josif, govorili pa so ob tej priliki razni srbski znanstveniki in pisatelji, zastopniki univerz, narodne skupščine, senata, vladarja itd. Navzoči so bili tudi odposlanci čeških in poljskih organizacij iz Prage, Varšave itd. Odbor bo pa postavil v Tršiču še novo veliko stavbo, ki bo nosila pokojnikovo ime ter bo nudila streho tudi tamkajšnji osnovni šoli. »Ljubljanski Zvon«, 9. Septembrska številka »Ljubljanskega Zvona«, ki je te dni izšla, prinaša E. Spektorskega esej o Turgenjevu, Antona Žnidariča novelo » V mraku«, Ivana Bručiča pesmi (prevedeni) »Trohnoba« in »Pesem o izobčencih«, Franceta Vebra razpravo (konec) »Starogrška filozofija in Slovenci«, Toneta Seliškarja povest »Hiša brez oken«, A. Debeljaka razpravo »Iz portugalskega pesništva; v Obzorniku Antona Ocvirka poročilo »Lucien Tesničre in kritike o njegovi knjigi „Oton Županči蔫, B. Borka »Življenje Sergeja Jesenjina«; v Književnih poročilih A. Budala oceno Bevkovega »Kozoroga«, Ogrisovo oceno Kušejeve »Sodobne demokracije«. Čermeljevo oceno Matfanovi-cheve »Elektrotehnike« in Iva Bručiča oceno Tokinovega romana »Jerazije«; J v Gledališkem pregledu I. Grahorja poročilo o ljubljanski Drami; v rubriki Naš jezik P. Brežnika razpravico »Tuja lastna imena v slovenščini« (replika); v Zapiskih A. Debeljaka notico o Andreju Theurientu ter N. P. notico o »Antologiji jugoslovanske lirike v ruskem prevodu; v Polemiki pa odgovor uredništva dr. P. Skoku, ki je napadel »Ljubljanski Zvon« zaradi podnaslova »Slovenska revija«. V tem odgovoru obračunava ured ništvo tudi s trditvijo zagrebškega vse-učiliškega profesorja, da je slovenščina dialekt. »Sodobnost«, 9. Neodvisna slovenska revija »Sodobnost« prinaša v 9. številki: S. Lebna esej »Vzgoja k državni zavednosti«, F. Kozaka novelo »V zatišju«, dr. J. Glonarja poročilo »Univerzitetna biblioteka v Ljubljani«, Bogomila Faturja pes mi »Delavska pesem« in »Na pomlad«, L. Adamiča potopis »Mesto v zraku«, E. Vanderveldea poročilo »Ali se v S. S. S. R. gradi socializem?«; v Refleksijah poročilo »Novi likvidatorji slovenskega jezika« (S 13. kongresa JUU v Ljubljani; v Kritiki F. Kozaka oceno Gradnikovih pesmi »Svetle samote« in Fr. Mesesnela oceno revije »Arhitektura«; B. Faturja »§ 117«, k temu urednikove pripombe in Iz tujih revij »Rooseveltove reforme«. Stran 4 Mariborski »V e č e r n i k « Jutra 79 OCEAHOPOLIS »Torej tako daleč je že razpredena nje gova organizacija!« je pomislil. »Če niti pazniki v zaporih predsedstva vlade niso zanesljivi, kdo je potem sploh se na strani vlade? Nobenega dvoma ni več, da se vstaja ne bi posrečila. Treba bo torej potrpeti le še nekaj ur, morda celo samo nekaj minut, in položaj se bo popolnoma izpremenil. Razsodba vlade bo samo še kos nepomembnega s črkami popisanega papirja. Potem bo konec ujetništva in pričetek popolne svobode.« Po tem premišljevanju je naglo zopet zganil listek in ga vrnil pazniku, ki se je znova prikazal na vratih. S kratkim pogledom se mu je zahvalil za obvestilo, kajti vedel je, da mora biti še vedno predviden, saj bi lahko v zadnjem trenutku pokvaril vse. kar so s takim naporom pri pravili njegovi prijatelji. Treba je potrpeti in čakati. To čakanje pa ni bilo tako lahko, kakor si je mislil. Nemir pričakovanja odrešitve ga je prevzemal vse bolj in bolj. XLVI, Zadnjo noč v zaporu- je Doljan preži-fvel še bolj nemirno kakor prejšnje. Trudil se je, da bi pozabi! na vse in se je posebno tolažil z upanjem na vstajo. Verjel ■je paznikovemu obvestilu, da se operacija ne bo izvršila, zato je že zgodaj le- cl.o laika proiloitl gel in skušal zaspati. To se mu je spočetka tudi posrečilo, toda že po nekaj minutah so ga prebudile sanje, ki so ga mučile s fantastičnimi prizori, v katerih je videl propadanje Oceanopolisa. »Kakor majhen nebogljenček sem«, si je dejal. »Strašim se duhov. Kakšna go-rostasna neumnost! Vstaje še ni; gotovo še niso dovršene vse priprave, vendar verujem, da ne bodo pozabili name in me bodo še pravočasno rešili. Najbolje je, da zopet zaspim.« Lastno prepričanje ga je pomirilo; zopet je zaprl oči in objel ga je nov spanec. Toda tudi sedaj se mu je v sanjah prikazala nova grozna slika. Videl je, kako so ognjeni plameni zajeli ulice in trge podmorskega mesta, ljudje so se dušili v dimu in cvrli v ognju, nato pa se je s strahovitim truščem porušil strop ir, valovje neskončnega oceana je uničilo še tisto, kar je ostalo. Sam jc bil priklenjen k steni, da se ni mogel goniti, dasi je videl v ognjenih plamenih in morskih valovih svoje prijatelje in med njimi njo, ki mu je bila vse na svetu — princeso Intelo. Napenjal je vse moči, da bi se osvobodil in ji pomagal, toda trajalo je dolgo, preden se mu je to posrečilo. Tedaj je planil med ognjene zublje in vodne curke, preril se skozi kupe mrtvih tru- pel in že iztegnil roko, da bi jo potegnil k sebi, a novi valovi so prav tedaj pridrveli mimo in ga znova oddelili od njegove drage. Videl je, kako tone, in nazadnje se je še sam pogreznil v vodo ter se pričel dušiti. Zmanjkalo mu je zraka, zakrilil je z rokami in se prebudil. »Kakšne neumne sanje,« si je dejal, vstal in se pričel sprehajati po ječi. Enakomerno, kakor stroj je hodil od stene do stene in premišljeval. Potem je stopil k omari za knjige, poiskal v njej zbirko nekih prastarih atlantskih pesmi ter jih pričel prebirati. Poglobil se je v poezijo davno minilih dob, v misli, čuvstva in hrepenenja ljudi, ki so živeli v listih tem nih pračasih, o katerih se ljudem na površini zemlje niti ne sanja. Počasi, s preudarkom je prebiral verze in nekatere ponavljal. Zamislil še je nad kitico, ki je govorila o razbiti ljubezni: Rože na vrtu venejo, ker skriva.se velika Ra, moje sanje umirajo, ker vzeta si mi bila. \ Sam sem brez tebe kakor drevo, ki suhe mu veje mladih ne ženo... »Da,« si je dejal, »prav tako je z menoj. Kakor da bi bil pesnik meni napisal te verze: Sam sem brez tebe kakor drevo, ki suhe mu veje mladik ne ženo...« Naposled ga je čitanje in premišljevanje zopet utrudilo, legel je in polagoma zadremal. Sanje ga niso več mučile in telo se mu je v spanju nanovo okrepilo. Ko se jc zjutraj prebudil, je videl paznika, ki je pravkar stopal v njegovo sobo, da mu postreže s hrano. V M a r 5 b' o r u, dne 21. IX. 1953. »Kako ste spali?« ga je vprašal. »'Slabo in dobro, mešano,« je odgovori! Doljan. Rad bi ga bil vprašal po Jafisu in njegovih načrtih, pa se jc še vedno bal, da prisluškujejo njunemu pogovoru, zato je govoril samo o popolnoma nepomembnih stvareh. Povžil je hrano in potem vprašujoče pogledal pazniku v oči.^ Hotel ga je vprašati, zakaj še niso ničesar ukrenili za njegovo rešitev. Paznik je menda razumel njegov pogled in mu je prav tako nemo odgovoril, da je vse v najlepšem redu. Ko je paznik odšel, se je Doljan opravil, sprehodil po svoji celici in nato zopet vzel v roke knjigo pesmi. Nekako okoli 8. ure je pa znova zaslišal bližanje korakov. Vrata so se odprla in tajnik Tavlilis ga je z dvema stražarjema povabil. naj mu sledi. Odšli so do nekega dvigala, ki jih je popeljalo v globino, do ‘Podzemskega vozila. Nekaj trenutkov nato so že bili v osrednji bolnišnici, kjer je Tavlilis izročil Doljana zboru zdravnikov, ki so dobili od vlade nalog, da spremene njegovo zunanjost. Sredi dvorane, napolnjene z najrazličnejšimi stroji in aparati nenavadnih oblik, ga je sprejel vrhovni zdravnik StamoJis ter mu smeje se dejal; »Nismo tako nevarni, kakor izglodamo, gospod doktor. Naša znanost pozna sredstva, o kateri se vašim zdravnikom na površini zemlje še nikoli ni sanjalo. Onj bi spreminjali vašo zunanjost z noži, flu pa jih ne potrebujemo. Izvršili bomo vse brez najmanjših bolečin.« Soort Zagreb zmagal nad Gradcem. Zagrebška reprezentanca je kljub oslabljeni postavi sinoči premagala v Gradcu graško enajsterico s 3:1 (1:0). Čakovečki SK:SK Železničar. V nedeljo 24. t. m. se bo odigrala prva tekma v jesenskem tekmovanju za prvenstvo Slovenije, in sicer se bosta srečala na novem igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti Čakovečki SK in 'SK Železničar. Tekma se bo pričela ob 16., in sicer ob vsakem vremenu. Sodil pa bo sporazumno g, Nikoličič iz Zagreba. Jugoslavija :Švica. Za nogometno tekmo Jugoslavija:Švica, ki bo v nedeljo 24. t. m. v Beogradu, bo prišel, kakor javljajo listi, v Beograd poseben vlak iz Curiha z 2000 »drukerji«. Poseben vlak bo vozil tudi na progi Zagreb—Beograd in nazaj, in sicer bo vozil iz Zagreba 23. t. m. ob 23,40. in prispel v Beograd ob 7,30. Vračal 0 bo iz Beograda 24. t. m. ob 23,25 in prispel v Zagreb ob 7. urj prihodnje jutro. Cepa vožnji tja in nazaj bo znašala 104.50 Din. Definitivna postava jugoslovanske reprezentance proti Švici je naslednja: Spasič, dr. Ivkovič, Tošič, Arsenijevič, Gayer, •Marušič, Marjanovič, Kragič, Vujadino-yič, Tirnanič in Kokotovič, Servette :Sparta 3:2 (1:1). V torek se je odigrala Pragi nogometna tekma iFC Servette (Ženeva).'Sparta (Praga), ki se je končala s porazom Sparte. Zanimivo je, da je FC Servette prejšnjo nedeljo podlegel na Dunaju SK Rapidu z 9:1. Teniški turnir za prvenstvo Balkana končan. V Sofiji je bil od 12. do 17. t. m. teniški turnir za prvenstvo Balkana, na katerem sta jugoslovenska igrača Schaffer in Punčec zasedla prvo mesto ter s tem postala prvaka Balkana. V igri posameznikov je bil Punčec prvi, Schaffer pa drugi, a tudi v igri v dvoje sta zasedla prvo mesto. ISSK Maribor v Ljubljani. Enajstorica belo-črnih bo predvidoma 1. oktobra go- stovala v Ljubljani ter odigrala proti SK Iliriji prijateljsko tekmo. Grazer Sportklub v Varaždinu. V nedeljo 24. t. m. gostuje v Varaždinu znani Grazer Sportklub, ki bo pomeril svoje sile s SK Slavijo. Zbor nogometnih sodnikov, poverjeništvo Maribor, službeno. Jutri, v petek 22. t. m. ob 19. obvezen sestanek pri Orlu. Dnevni red: občni zbor ZNS, sekcija Ljubljana. Poverjenik. Milijonski zaklad ob Jezeru Vanu SENZACIONALNA IZPOVED BIVŠEGA RUSKEGA ČASTNIKA. Vratar kavarne »Riviera« v Nizzi, neki bivši ruski kozak, je pred kratkim podal novinarjem take izjave, ki so vzbudile v vsem mestu ogromno senzacijo. Vra tar namreč trdi, da je edini človek na svetu, ki ve popolnoma točno za kraj, kjer je zakopan ogromen zaklad kakih 2 milijonov funtov šterlingov, ki ga je baje sam zakopal v družbi dveh prijateljev med vojno leta 1915. v samotnem gorovju blizu Harabkana, turškega mesteca ob perzijski meji. O tem zakladu je vratar pripovedoval naslednje: »Meseca oktobra leta 1915. sem dobil povelje, da s sto možmi preiščem ozemlje okrog jezera Vana blizu perzijske meje. Ko smo se približali mestu Vanu, nas je nenadoma napadel oddelek turških vo jakov. Po obupnem boju se nam je končno vendarle posrečilo razgnati sovražnike. Kmalu nato je prišel k meni eden naših vojakov z dvema vrečama, ki ju je natovoril na konja. Rekel je, da sta mu dala vreči dva pravoslavna duhovnika, ki sta vreči odnesla iz pravoslavne cerkve v'strahu, da ju ne bi oropali Turki. Ko smo pogledali v vreči, smo na svoje največje začudenje opazili v njih samo dragocen nakit: zlate in srebrne predmete nepopisne lepote. Tisto noč smo sklenili kapetan Bleck, poročnik Maknov ir. jaz, da zakopljemo ta zaklad in ga po končni vojni zopet dvignemo iz zemlje. Tako smo ponoči izkopali globoko jamo, kjer smo skrili in zakopali naš zaklad. Po nesreči je bil kapetan Bleck pozneje ustreljen, mladi poročnik Maknov pa je podlegel ranam, ki jih je dobil v neki bitki. Ko je izbruhnila ruska revolucija, sem se vrnil domov in živel nekaj časa od denarja, ki sem ga izkupil za nekaj dragocenosti od onega zaklada, ki sem jih v oni noči vtaknil v žep. Leta 1925. sem prišel v Pariz, kjer sem svojo tajnost razodel nekaterim najboljšim prijateljem. Sklenili smo poiskati ta zaklad, vendar pa so nam manjkala sredstva za poto- vanje. Leta 1928. sem se obrnil na turškega poslanika v Parizu, ki mi je obljubil, da bom dobil tretjino zaklada, c® popeljem ekspedicijo turške vlade v ofl« kraje. Ker pa mi ni hotel dati pismo11® pogodbe, sem prekinil vse nadaljnje dogovore, in tako ekspedicije ni bilo. Nekaj mesecev pozneje sem spozn3 nekega bogatega Američana, ki mi je obljubil financirati to odpravo. Ker pa se je Američan kmalu nato smrtno ponesrečil ob priliki neke avtomobilske nesreče, sem ostal zopet sam brez sredstev. Sedaj je poteklo že 18 let, odkaf je zaklad zakopan in prepričan sem, da se ga ni še nihče dotaknil. Morda bo ostal tamkaj nedotaknjen na veke, ke^ sem sklenil, da ne bom več poskuša dvigniti zaklada pravoslavne cerkve ob jezeru Vanu.« V zvezi z izjavami vratarja kavarn® »Riviera« v Nizzi pišejo londonski list” da sta dva Angleža na doslej še nepojasnjen način izvedela, kje je omenjeni zaklad zakopan ob turško-perzijski meji 111 da sta že v pretekli zimi z veliko odpi-3* vo odšla v one kraje, da dvigneta z3‘ klad. Imeni teh Angležev se varujeta v najstrožji tajnosti. Kakor se pa doznav'3, ekspedicija, ki je odšla v letošnjem 'e' bruarju na nevarno pot, ni dosegla svojega cilja, ker je bil sneg tako visok, d® je bilo vsako smiselno izkopavanje n®' mogoče. Toda Angleža nista odnehal3, pretekli mesec sta ponovno odpotov3 k jezeru Vanu in sta ob slovesu izjav''3 svojim prijateljem, da se bosta vrnila ko bogataša. Njuna vrnitev se pričakuje treh tednih in sedaj vsa angleška ter sv® tovna javnost napeto pričakuje izid tež3 riskantnega podjetja. Mali o Rasno SADNA DREVESA in vinske trte nudi najpovol-nejše Banov, trsnica in drevesnica v Kapeli, pošta Slatina Radenci Zahtevajte ponudbo. 3661 OPOZORILO Varujte se moljev, zato prodajajte obnošene obleke, čev-ije, godala, knjige, porcelan starine itd. v Orajskf starinarni, Trg svobode 1. Plofiuie najbolje. 2672 MARTIN SAFRAN, sobo-črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor. Slovenska ulica 16. prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter lih Izvršuje dobro in poceni. 2925 Prodam PRAV DOBRO VINO 6 potovnjakov, proda Marija Kardinar, Ptuj, Slovenski trg **• 3- 3551 PRODAM: Katoliški katekizem. H Dru-zovič: Pesmarico II. del. Zgod be sv. pisma za osnovne šole. računico Ljudevit Černe za osnovne šole in Prvo srbsko ali hrvatsko čitanko. Naslov v upravi »Večernika«. 6000 ŠTIRI KOMPLETNA OKNA proda po nizki ceni Sokolsko društvo Studenci. 3542 ZABOJČKI OD KVASA 2 do 16 kg, poceni prodaja M. Vrhunc, Maistrova ulica št. 17. 3496 PRODAM LEP. DOBRO OHRANJEN KLAVIR. Dam ga tudi za knjižico Mest ne hranilnice v Mariboru. Naslov v upravi »Večernika. 3558 Kuoim LOVSKO PUŠKO dvocevko, in bro\vning kupim. Ponudbe pod »Brezhiben« na upravo Večernika. 6014 Cvetlice vence In šopke dobite nalceneje v cvetlicami POŽar, Tyrševa 36 palaCa Ban. hran. ZLATO. zlatnike in platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orožnova ulica 8. 2642 PISALNI STROJ kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« na upravo. 3537 Oglašuitel Sobo odda SPREJMEM NA HRANO in stanovanje. Einspielerjev nlirn 355 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v STANKP iJgTEJLA -V Mariboru Predno kupite za svojo deco šolske knjige inpotrebščlne se oglasite v knjigarni In papirnici Tiskovne zadruge v Mariboru Aleksandrova cesta U kjer boste vsled nizkih cen in bogate izbire gotovo zadovo'j^ Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ^ -w v.