TRST, petek 16. marca 1956 Let° XII. - št. 65 (3303) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 ^H£d^|^>pyqi ^ - —_ _ -37-338 — PortpVž" Št' ®’ H' “ad- ~ 1ELEFON 93-JO* IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. MALI OGLASI- 20 V,Sla' V SirlnfT stoln« tr± V1 J- ‘ ell‘C° MI- Te,-J3-82 - OGLASI: od 8,12.30 in od 15,18. - Telefon 37-338 - CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči ratu, toovski 80, finančno-upraviv 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceioletn-a 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna z2ložba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, teke£i račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst ?j!gjTEH PREDSEDNIKU REPUBLIKE Z OBISKA E ZDA IM KANADI Gronchi pričakuje prve rezultate jgojih stikov z državniki ZDH ganska zbornica je sklonila, da bo za izvolitev poslanca poleg količnika v vsaj žit®111 V0*i,n®111 okrožju potrebno še 300.000 glasov - Povečana nevarnost odlo-®e upravnih volitev - Govorice o zamenjavi ministra Martina z republikancem našega dopisnika) dnevni r>a * « u r*3sti se je pred- * devetnajst- uriP“blike, VrnU včeraj ki. posebnim letalom #8dvse slovL S° mu Priredili d? ko se L d" sPre)om. Pomikom ^Pozdravil s pretl- h0n,a Vaf'- S Prefisedni-f°rnice, ’n Poslanske „ ga sodil edmkom ustav-r avil ostalo1. druSimi ‘er Ironr-t,: ale formalnosti pred ^ ^sikaak-da bil dose- f^P°srednimf ?e,n rezultat z ni®i stiki '?krenimi in lo-i- Ravniki i, "n1 ,ilh ie imel a ^de« n 'U,dstvom ZDA javi® u8otovil elalVie nadalje' mnenjr - 0 ameriško Pesmi m 'Penitik“t">setov. velikih in u -*• «Mi -ler starodavnih i ^»Vnik?1-’ *,fci d", ^»»de« 'Viu? ■ le uont-,,Pelal je nadalje, -o ameriško ln"‘JU kot L ne,g'eda več na Pesmi, ŠDac/* k°vit° deže- nVnit k Paget°v. vest». -ter ............. ’ jim prikat1?,0 P°Rkušali. da SVSvSJSTžTS v,? in v vrn sv°l° usodo v jt iu med vspri,°ranern sP°što' ?av° je z?ki"a-rod'->> Svo~ iska - rezultati -Uci1 z zeli°’ iW2e v n® i PJenovega ob-mniti T]Slh sl°j'-«-Cklta‘i, ki'-lreba’ da ■ ta kl misli/ Pb pričakuj < ‘ ‘ na.SV°je pre'-“ "> n PaiUa „ ritve atlant-litvpf^iiličnem gosPodarskem iilf /trani Da -pogledu, P,J Sfik ka‘er?h one kre' ‘ija „kl, ko Je govoril v lo^o pr°si za dejal-.da I‘a-“» stel ‘emveč ,pomoc m mi-le za p o tre b-rimi io * -~«ukci ttti&u. * orrRca nada- Mm, sv°joS kalerimi bi je Produkcijo. 'itie/3 t ra zbor.nica r s^enii^ Volil ^an.iern /ega zakona , 0(1Pa je bilo pri h,%tSO /T110. z D;l-^,fa«pt?te?nih mo- ia1jn8ledeai>tei1, kl so za‘ glasov ■ clena zo-S >!is‘:čna !a,nje- Ta ikSja /evanjaatalka neneh' wavlačuaj ta:i neKa gia- C^oai^ravo 2lasti i' 6i?eVa?lri1 st ra . manjšim je am- To za-i?1® Povzročim r.n— litL^k0od‘aganieOV/Ločl10 vla- Sele razprave o N0el.e v t„fe, bo nada-JUt >• glSde‘ ra.zpravljali o tVarbostJe rA?a P°" tq2l*ie j.0l>tev , 9dlaganja u- S-.^i 6 1^ožno/t SeH pri‘ >01' 1 V zhr,- ■’ da bo Se-k//Ve jJ°nski /"9* odo' njanje vprašanja za zmanjša' nje oborožitve. V pooblaščenih krogih za-tnjujejo, da je zahodnonemški veleposlanik v Londonu izročil Edenu sporočilo bonnske vlade, v katerem zahteva Adenauer od Edena, da bi ga sproti obveščali o poteku bližnjega zasedanja razorožitvene-ga pododbora OZN in o razgovorih med londonskim obiskom Hruščeva in Bulganina.” U^nes' načrt losSaoirP°P°l sln,ba. UTnan'ipga mi.. t»b®NeLUza.dn g0vorice . ki ■« b,. 'U o , i! £ khri/, bs muno, zanika-bi\'> fn iv.:?kliu{eno hSV1 ‘e °kn| ip°niUmtri .« *‘v »a1* e^‘ippbb" ^iSa^bKkana^a v„ t.Vfti t>hrl t&t v njej , Pr» lej Za nadalj- b° r H . chh,-n°noVno ’ briši ^ vinii T^m'ki •i i i,NS::al Šegn, rept>blike Podpredsednik sovjetske vlade je prispel v London na čelu delegacije sovjetskih energetskih strokovnjakov Na letališču je Malenkova sprejel minister Jones LONDON, — Podpredsednik sovjetske vlade Malenkov je prispel danes popoldne v London na čelu delegacije izvedencev sovjetske električne industrije. Takoj po prihodu je Malenkov podal kratko izjavo, v kateri je izrazil zadovoljstvo da je v Londonu, in upanje, da bo njegov obisk prispeval k utrditvi prijateljskih stikov med ZSSR in Veliko Britanijo. «Ze izvršene izmenjave delegacij in osebni stiki pred stavnikov naših dveh držav sta prispevali k izboljšanju odnosov«, je dejal Malenkov in dodal, da bo obisk delega cije, ki jo vodi, kot tudi kas nejši obisk britanskih izvedencev v ZSSR, «nedvomno prispeval k razširitvi trgovinskih odnosov in okrepitvi pri. jateljskih stikov med sovjet-Ekim in britanskim ljudstvom«. Izrazil je tudi najboljše želje za razvoj hritan skega gospodarstva. Malenkova je na letališču sprejel minister za goriva Au. hrey Jones, ki je v odgovori, izrazil upanje, da se bo Ma-lenkov dobro počutil v Angliji in da bo njegov obisk kori stil boljšemu razumevanju. Sprejema se je udeležil tudi baron Citrine, predsednik br» lanskih električnih podjetij. Delegacija, ki jo vodi Ma lenkov in ki šteje 14 članov, bo obiskala Birmingham, Der-by, Manchester, Glasgow in Southampton. Med bivanjem v Londonu bo Malenkov gost sovjetskega veleposlanika Magika, ki se je tudi udeiežil rprejema na letališču. Z letališča se je Malenkov odpeljal skupno z Malikom naravnost v sovjetsko veleposlaništvo. Vso pot od letališča do veleposlaništva je u-radnemu sprevodu avtomobilov sledil avto desničarske or ganizacije «Zveze zvestih im periju« z zvočnikom, ki je stalno ponavljal; »Anglija no ce Hruščeva in Bulganinan Takoj po prihodu v London je Malenkova obkolila znatna straža Scotland Yarda, tako da se mu niti novinarji niso mogli približati. Čeprav je Malenkov v Angliji na čelu delegacije tehnikov, bo vendar imel razgovore s predstavniki angleške vlade, ki se verjetno ne bodo omejili samo na protokolarno obliko. V zvezi z bližnjim obiskom Hruščeva in Bulgani-na utegnejo biti ti razgovori se bolj zanimivi. Malenkova bosta sprejela tudi ministrski predsednik Eden in zunan.i' minister Selwyn Lloyd. Sovjetski veleposlanik v Angliji Malik pa je ob.ska. danes ministrskega predsedni. ka Edena in mu izročil poseK no poslanico- Kot je izjavil predstavnik Foreign Officea se poslanica, ki jo je Malik izročil Edenu, tiče podrobnosti obiska Bulganina in Hruščeva v Angliji. Ko so na včerajšnji tiskovni konferenci vprašali ameriškega predsednika Eisenho-werja, kakšno je njegovo mnenje o morebitnih podobnih obiskih sovjetskih funkcionarjev v ZDA, je Eisenhovver odgovoril, da ne bi imel ničesar proti, ko bi bili ti obiski na recipročni osnovi, kajti ZDA ne naiheravajo odrekati ZSSR možnosti, da dobi na tak način tehnične informacije. Vendar bi morala tudi SZ dovoliti ameriškim državljanom, da obiščejo z isto svobodo Sovjetsko zvezo. Seveda bi bilo iz te izmenjave izključeno vse, kar spada pod vojaško tajnost, je dodal Eisenhovver. Mikojan obišče Pakistan MOSKVA, 15. — Prvi podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan bo prihodnji teden odpotoval v Karači, kjer, .......................... bo prisostvoval proslavi «dne- 1 sovanje analfabetom, so uved va pakistanske republike«. Jli glasovnice različne barve se zdi, da hoče posvetiti vse svoje napore gospodarskemu in socialnemu lazvoju svoje države. ((Francija, je dodal, bi bila srečna. ce bi lahko pomagala Egiptu pri razvoju njegovega gospodarstva.« V zvezi z izraelskim vprašanjem je Pineau izjavil, da »Francija ne žeii žrtvovati nobenega prijateljstva iri izvajati nobene diskriminacije med narodi, s katerimi hoče živeti v prijateljstvu. O t>ag-dadskem paktu je izjavil: »Ker ta pakt pač obstaja, mora francoska " vlada ugotoviti njegov obstoj, toda želi, da bi se usmeril h gospodarskim nalogam namesto k vojaškim.« Po poročilih iz sirskih virov je sirski predsednik Kuatli med razgovorom s francoskim zunanjim ministrom baje izjavil, da mora Francija proglasiti neodvmnost Alžira in prenehati s pošiljanjem orožja Izraelu. Pineau je baje odgovoril, da je Alžir sestavni del Francoske unije in da skuša Francija privesti to deželo do avtonomije, ter da Francija dobavlja 0-rožje tako Izraelcem kakor Arabcem. Z egiptovske strani pa se je zvedelo, da je Naser izjavil francoskemu ministru, da gleda egiptovska vlada na francoske dobave orožja Izraelu kot na »filosionietično politiko, ki škoduje Arabcem*. Naser je baje izjavil, da Francija ne bi mogla še dalje dobavljati orožja Izraelu, ne da bi Egipt sprejel povračilne ukrepe, kar se tiče Severne Afrike. V poučenih krogih v Kairu zatrjujejo, da so Pineau, Naser in egiptovski zunanji minister Favzi dosegli »kompromis« o bodočem položaju Alžira in glede dobavljanja francoskega orožja Izraelu. Nocoj je Pineau po radiu govoril o svojem obisku v Kairu in o svojem stališču glede celotnega položaja na Srednjem vzhodu. Izjavil je, da je glavna važnost njegovih razgovorov z Naserjem v tem, da so razgovori bili odkriti in prepričan je, da sc bodo nadaljevan. Ni mogoče pričakovati jasnih ir. konkretnih rezultatov v bližnji bodočnosti, toda njegov vtis je, da je Naser «razumel razii-ko med Alžirom ter Tunizijo in Marokom in da zelo želi najti skupno s Francijo mirno rešitev«. Iz Tangerja javljajo medtem, da bo sultanov kalif Mu-laj El Lassen Ben El Mehdi odpotoval v soboto z letalom Madrid, kjer se bo razgo varjal s Francom. Maroški ultan je s tem obiskom sporazumen. V Tuniziji pa s-e bliža čas volitev za ustavodajno skupščino. ki bodo 25. marca. Tunizijsko ozemlje je razdeljeno na. 18 volilnih okrožij, kjer bodo izvolili 98 predstavnikov. Upravičenih volivcev je 750.000. Glasovali bodo na podlagi večinskega sistema v okviru posameznih okrožij-Kandidati morajo imeti vsaj trideset let. Ker stranka »starega destura« ni postavila kandidatov, bodo volivci glasovali samo za liste narodne fronte, nekaterih neodvisnih in tunizijske komunistične stranke. Ogromno večino glasov bo verjetno dobila narodna fronta, v kateri so Neode-stur, tunizijska splošna zveza dela, tunizijska zveza za obrt in trgovino, narodna zveza tunizijskih poljedelcev in neodvisni- Vrt čalni sedanje vlade, iz-vzemši pravosodnega ministra. so kandidati na listi narodne fronte. Burgiba je no-ilec liste v svojem okrožju Monastir. ki je njegov rojstni kraj. Da se omogoči gla- narodna fronta si je izbrala rdečo, komunisti pa imajo zeleno. Tunizijska ustavodajna skupščina se bo sestala 8. aprila letos v palačj v Bardo. Bundestag odobril nov volilni zakon BONN, 15. — Volilni zakon, s katerim bo prihodnje let) izvoljen tretji Bundestag, je bil danes odobren tudi v tretjem čitanju, torej dokončno. Zakon je bil v Bundestagu odobren z veliko večino; proti je glasovala samo majhna skupina krščansko-socialnih poslancev, poleg tega pa vsi poslanci nemške stranke. Vsi ostali, s socialdemokrati vred, so glasovali za volilni zakon. Novi volilni zakon je v glavnem enak zakonu iz leta 1S53. Kot takrat bo imel vsak volivec dva glasa: s prvim bo prispeval k neposredni izvolitvi poslanca v svojem okraju (okrajev je 242), z drugim glasom pa glasuje za deželne liste, med katerimi bodo mandati razdeljeni po proporcionalnem načinu. Tako razdeljenih mandatov bo tudi 242, tako da bo novi Bundestag štel prav tako 484 polnopravnih poslancev kot doslej, poleg tega pa še 22 predstavnikov berlinske mestne skupščine. Socialdemokratski poslanec Wehner je med diskusijo ponovil kritike svoje skupine zaradi veta treh zahodnih velesil proti udeležbi berlinskega prebivalstva na volitvah v novi Bundestag. Večina v Bundestagu je sklenila danes popoldne, da bo imela 16 poslancev, ki so izstopili iz liberalne stranke, za neodvisno parlamentarno skupino. Med liberalnimi disidenti so tudi štirje člani vlade — Bluecher, Preusker, Schaefer in Neumayer. Nova poslanska skupina se bo imenovala «odbor za demokratično akcijo«. Liberalna stranka je včeraj zavrnila predlog 16 disidentov po spravi. Predsednik liberalne stranke Dehler je izjavil, da predstavljajo pogoji, ki so jih postavili disidenti za povratek v stranko, ((nesprejemljiv ultimat«. Pojasnil pa je, da je liberalna parlamentarna skupina pripravljena proučiti vsako posamezno prošnjo za ponovni sprejem v stranko. Današnji seji Bundestaga je prvič prisostvoval tudi sovjetski veleposlanik v Bonnu Va-lerijan Zorin. Z odlokom notranjega ministra dežele VVuerttemberg-Baden sta bili danes razpuščeni dve organizaciji, ki jih imenujejo komunistični — ((Društvo za nemško-sovjetsko prijateljstvo« in «Zahodno-nemška komisija dela za narodno fronto«. Prva organizacija je bila prepovedana že leta 1952, vendar je tajno še dalje delovala. Podoben odlok je izdal danes tudi socialdemokratski ministrski predsednik deželne vlade Porenja-Vestfalije Steinhof. ATENE, 15, — Predstavnik grške vlade je izjavil, da bi Grčija bila zadovoljna, če bi se pogajanja za Ciper obno-ivla in če bi se nadškof Ma-karios vrnil s Sejšelskih otokov. Zatem je predstavnik navedel sledeče tri pogoje, ki bi, če bi jih izpolnili, omogočili rešitev ciprskega spora; 1. Priznanje pravice prebivalstvu otoka do samoodločanja; 2. v prehodni dobi naj bi se otoku priznala široka avtonomija; 3. splošna amnestija- Atenski nadškof Spiridion je včeraj sporočil, da se je pod njegovim predsedstvom ustanovil odbor za osvoboditev Cipra, ter je pozval grško prebivalstvo, naj jutrišnji dan velja za «dan protesta« zaradi deportacije nadškofa Makariosa. Grška splošna, zveza dela pa je za jutri napovedala štiriurno protestno etavko. V pozivu atenskega nadškofa pa je rečeno, da bodo iz protesta ostale jutri za pol ure zaprte vse trgovine ip promet bo ustavljen. Prebivalstvo bo pozvano, naj ostane doma. V tem času bodo v yseh cerkvah bili plat zvona. Ameriški stalni delegat pri evropskih sindikatih lrwing Brovvn je danes na tiskovni konferenci v Atenah izjavil da je položaj na Cipru »kritičen ne samo za Grčijo, pač pa za ves' svet«. Dejal je med drugim, da bo pozval Ameriško zvezo dela (AFL-CIO), naj pozove ameriško vlado, da posreduje v Londonu za osvoboditev Makariosa in glavnega tajnika sindikatov na Cipru Pissasa in za obnovitev pogajanj o Cipru ter za priznanje pravice tamkajšnjemu ljudstvu do samoodločanja. Brovvn je dalje izjavil, da bo svetoval svoji sindikalni organizaciji, naj zahteva od predsednika Eisenhovverja, da podpre pravico do samoodločanja na Cipru v skladu z načelom pvobode narodov. «Kot člani sindikalnega gi-hanja, je dejal Brovvn, smo proti zatiranju ter za samo-odločanje in svobodo vseh dežel. Mislim, da. ima ciprsko ljudstvo pravico pripadati državi, ki si jo izbere in ne tisti državi, ki jo izbirajo njegovi gospodarji« Na koncu je govornik izrekel upanje. da bo ameriška vlada u-poštevala njegov predlog. Na Cipru še traja splošna stavka, britanski padalci pa nadaljujejo «čistko», ki so jo začeli dane«, zjutraj v Nikoziji v mestnem predelu, kjer je bil včeraj ubit en angleški poročnik, V tem mestnem predelu, so uvedli policijsko uro. Področje so obkolili z bodečo žico in angleški vojaki preiskujejo vsako hišo posebej. Mnogo ljudi so poslali v posebna taborišča. Kakor rečeno, so glavna središča na otoku zaradi stavke skoraj paralizirana. Trgovine so zaprte in ceite so skoraj prazne v Fafosu, Fa-magusti, Larnaki in Nikoziji. Po ulicah se vidi samo vojaštvo in njegova vozila. V Larnaki je bil danes pogreb sedemletnega otroka, ki so ga "Čeraj ubili britanski vojaki, ko so streljali proti demonstrantom, ki so napadli angleške vojake s kamenjem. Sinoči pa sta bila v vavi Dho-ra južno od Limasola ubita dva Grka, tretji pa je bil ranjen. Škof Anthimos iz Kitiuma je danes izjavil, da bo nadomestil Makariosa, kar se tiče cerkvenih vprašanj, ne bo pa sodeloval na noben način ali pa začel pogajanj z britansko vlado, dokler bo Makarios v izgnanstvu. Škof Fotios. ki je sedaj v Kairu, je včeraj izrekel priznanje Eisenhocverju in ameriškemu ljudstvu zaradi zanimanja, ki ga kažeta za rešitev ciprskega vprašanja, škof je dejal dalje, da je povratek Makariosa prvi pogoj za obnovitev pogajanj z angleško vlado. Pripomni! je. da on in nihče drugi ne bo pristal na pogajanja, dokler bo Makarios v izgnanstvu. ’ V zvezi z Edenovimi izjavami. da se ciprsko vprašanje ne more rešiti brez prejšnjega sporazuma s Turčijo, ^e Fotios izjavil: «Eden je gotovo pozabil, da je Makarios med pogajanji s Hardingom pristal, da se zajamčijo pravice turške manjšine na Cipru. Nemogoče je, da bi malenkostna manjšina preprečila ogromni večini ljudstva, da uresniči svojo željo po samood-ločanju.« Škof je dalje dejal, da bi bil strateški položaj otoka za okupatorje brez koristi, dokler bo prebivastvo sovražno razpoloženo, ker se mu odreka njegova pravica. ((Smešno je govoriti o strateški važnosti Cipra za Turčijo, je pripomnil škof, ker sta tako Grčija kakor Turčija članici NATO. Če je nastala napetost med Grčijo in Turčijo, je to zaradi spletk Angležev.« Britanski minister za vojsko Head, ki je prišel na Ciper, da pregleda tamkajšnje vojaštvo. je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da je Ciper za Anglijo »temeljne važnosti za obrambo Srednjega vzhoda«. Pripomnil je, da mori Velika Britanija obdržati oblast na Srednjem vzhodu, «če hoče blokirati komunistično gospostvo«. V Londonu je Clement Att lee imel danes svoj prvi govor v lordski zbornici. Govoril je o Cipru. Dejal je, da po njegovem mnenju ni bila deportacija Makariosa pametno dejanje, ter je opozoril na nevarnost zatiranja. »Zgodovina nas uči, je dejal, da so na splošno uporniki iz preteklosti postali prej ali slej ministrski predsednik britanskega Commonwealtha. Minil je čas, je dodal, ko ste lahko pošiljali del mornarice, da demonstrira našo moč.« Attlee je mnenja, da se je britanska vlada pokazala ((dokaj počasno« pri upoštevanju veljavnosti zahtev Ciprčanov do samoodločanja. Vlada bi morala razmisliti, do kakšne mere lahko naglo pristane na koncesije, in ne dovoliti, da bi ji bile potem izsiljene. Kakor ni kilo modro deportirati nadškofa Makariosa, tako ni bilo nikakor modro prekiniti pogajanja. Kar se tiče ameriškega stališča do ciprskega vprašanja in Srednjega vzhoda, je Attlee izjavil, da se mu zdi, da hočejo ZDA «bolj stati ob strani 1:1 pustiti, da Angleži nadaljujejo borbo«. »Mislim, je dodal, da hočemo doseči sporazum z ZDA«, in je nato pripomnil, da ZDA niso udeležene v bagdadskem paktu, toda dobivajo s tamkajšnjih področij večje količino petroleja kakor Anglija. Glede sovjetskega delovanja na Srednjem vzhodu je Attlee izjavil, da Rusi «niso samq dediči Lenina, pač pa tudi velike Katerine«. ter je dodal, da dobave orožja Srednjemu vzhodu s strani sovjetskega bloka «bolj približujejo izbruh nove vojne«. Po njegovem mnenju ni bila «ze!o posrečena ideja« Edenove vlade. ko je poslala v Jordan generala Templerja, ter je dodal: «Mi vsi obsojamo sistem, ki se je uporabljal v Jordanu proti generalu Glubbu.« Zvezni proračun FLRJ 212.5 milijard din Od tegn 158,5 milijard za obrambo, 6 milijard za dotacijo nerazvitim republikam in 30,9 milijard za zvezne organe (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Danes so pričeli delo številni odbori zvezne skupščine. Odbora za proračun zveznega sveta in sveta proizvajalcev sta pričela razpravljanje o proračunu za leto 1956, ki predvideva 212.5 milijarde din dohodkov in izdatkov. Od tega bo porabljenih 30.970.000.000 din za zvezne organe, 158-5 milijarde za narodno obrambo in okrog 6 milijard za dotacije nerazvitim republikam. Letošnji proračun izdatkov je manjši od lanskega za približno 22 milijard, v glavnem zaradi zmanjšanja izdatkov za narodno obrambo. Svet proizvajalcev pa je začel razpravljati o letošnjem družbenem načrtu, ki predvideva povprečno 10-odstotno povečanje industrijske proizvodnje. V obrazložitvi novega zakona o gledališčih v prosvetnem odboru je član zveznega izvršnega sveta Rodoljub Cola-kovič poudaril, da ima Jugoslavija danes 73 gledališč, katerim je skupnost lani dala približno 1.6 milijarde dotacij. Cilj novega zakona o gledališčih je, zmanjšati na najmanjšo mero vpliv držav, nih organov. Glavne funkcije državnih organov se prenašajo na gledališke svete, ki bodo reševali najvažnejša vprašanja, medtem ko bo upravni odbor skupno z upravnikom reševal tekoča vprašanja. Poleg tega lahko gledališča s statutom ustanavljajo razna strokovna posvetovalna telesa. Zvezna skupščina bo na zasedanju, ki se bo začelo 23. t.m., razpravljala o številnih Preiskava o dogodkih v Barletti BARLETTA, 15. — Danes zjutraj je bilo v Barletti mirno. Stanje ranjenih demonstrantov in policijskih agentov se je zboljšalo. Policijske in sodne oblasti nadaljujejo preiskavo. V Barletto je prišla tudi komisija parlamentarnih predstavnikov PCI in PSI, ki jo sestavlja 22 poslancev in senatorjev, ki bo izvedla preiskavo na svoj račun. Nocoj je prišla komisija CISL. Kakor znano, je CGIL napo- zakonskih predlogih, med dru-vedala za jutri splošno pro- gim o predlogu zakona o dr- testno stavko v Apuliji in žavni upravi, o katerem bo _ kratke prekinitve dela v vsej 1 v skupščini poročal Edvard j znanju in boljši 'delovni' sn7 ftahji, j Kardelj, o predlogu družbe-1 sobnosti. nega načrta (referent Svetozar Vukmanovič) in o predlogu zakona o proračunih. V debati o proračunih bodo podali poročila tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, za narodno o-brambo Ivan Gošnjak in za notranje zadeve Švetislav Stefanovič. B. B. vi Edvard Kardelj o vzgoji mladine BEOGRAD, 15. •— V razpra-o problemih mladine na šestem plenumu CK ZKJ, ki je včeraj končal delo, se je tajnik izvršnega odbora Edvard Kardelj zavzel za aktivnejše delo. pri ideološko-poli-tični vzgoji mlade generacije. Kardelj je priporočal, naj se odstranijo razlike med mla-1 je na neko drugo vprašanje dinskimi organizacijami v to- omenjenega poslanca v zvezi varnah in šolah in naj se po-j z Alžirom, ko je dejal, da «v ‘celoti p( dpira izjavo brjtaa skega poslanika v Parizu, da Velika Britanija priznava Alžir kot del metropolitanske Francije«. «Britanska vlada je dodal, lahko samo z zanimanjem gleda na napore francoske vlade za izboljšanje pogojev in za ohranitev miru v Aižiru.« Lloydov povratek v London LONDON. 15. — Britanski zunanji minister Selwyn Lioyd sc je danes vrnil v London po potovanju, ki ga je vodilo v Karači na zasedanje SEA-TO, pa tudi v celo vrsto drugih azijskih držav. V zadnjih dneh je Lloyd obiskal Izrael in Libijo. Dejal je, da mora Anglija na Srednjem vzhodu predvsem podpirali svoje prijatelje, ker da ima tam še vedno ((zanesljive in dragocene zaveznike«. Izjavil je ludi, da bodo potrebne ((določene akcije« za ohranitev miru na tem področju. Edenove izjave o razgovoru z Molletom Laburistični poslanec Hugues je dane«- vprašal Edena v spodnji zbornici, ali je pozval Molleta v London zaradi govora. ki ga je imel zunanji minister Pineau; vprašal je tudi, kaj je bilo zgrešenega v tem govoru in ali ne bi bilo mogoče «v splošnem interesu, da bi ga povabili, naj govori na zborovanju vseh članov -parlamenta«. Eden je odgovoril: «Slabo je postavljati idejo, da sem jaz pozval v London francoskega ministrskega predsednika. Niti zdaleč m točno in tudi ne koristno za angleško - francoske interese. Povabil sem francoskega ministrskega predsednika, naj pride sem po vvashingtonskih razgovorih. Bilo je mnogo dela in premalo časa, da se opravi.« Z Molletom sta predvsem govorila o dveh zadevah: o razorožitvi in o gospodarski strani vprašanj zahodnega sveta. Glede razorožitve sta oba sporazumna, da se bo »sodelovanje na tem področju lahko v kratkem raztegnilo tudi na ZDA«. Eden je dodal, da je srečen, da je lahko sprejel v Londonu Molleta, da pa ne misli dodati nič k temu, kar je bilo objavljeno v uradnem poročilu. Drugi laburisti so nato vztrajali, naj bi pojasnil, kakšne vojaške načrte so pripravili na washingtonskih razgovorih meti ZDA, Veliko Britanijo ’.n Francijo za izpolnjevanje tristranske izjave iz leta 1950 o Palestini. Eden je izjavil, da upa, da bo lahko prihodnji teden podal izjavo o rezultatih te konference, vendar pa ne bo mogel nič javno povedati o načrtih. »Najvažnejši del washington-skih razgovorov, je dodal, je v tem. da so države, ki imajo glavno odgovornost, pripravile načrte.« Laburist Kenneth Younger je vprašal, ali Eden lahko potrdi, kar je v Parizu izjavil Mollet o novi «ang)esko-fran-coski pobudi o razorožitvi«, ki naj bi jo predložili pododboru OZN na prihodnjem sestanku v Londonu. Eden je odgovoril, da parlamentarni pravilnik zahteva, da se vprašanja postavijo prej. Odgovoril pa sveti večja pozornost seznanjanju mladine s problemi socialistične izgradnje in vzgoji mladine v duhu socialističnega internacionalizma. Kardelj je nadalje priporočil reformo jugoslovanskega solstva po1 načelu večje povezave šole z gospodarstvom, tako da bi šole lahko dale gospodarstvu visoko kvalificirane tehnike, ki bi kasneje lahko nadaljevali šolanje ne univerzah. Edvard Kardelj je ugotovil potrebo, da se na vprašanja mladine gleda kompleksno in v celoti. Pogosto se kritizirajo nekateri negativni pojavi pri mladini, ki so le poslčdice. premalo pozornosti pa se posveča Vzrokom. Partijska vodstva mora-o nuditi mladini večjo pomoč Osnovno je. da se pri mladih ni razvija socialistična družbena zavest, stremljenje po Vukmanovič in Begovič na Bierutovem pogrebu VARŠAVA, 15. — Danes sta prispela v Varšavo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič-Tempo in član CK ZKJ Vlaj-ko Begovič, ravnatelj Instituta za mednarodno politiko in gospodarstvo. Zastopala bosta jugoslovansko vlado ip ZKJ na pogrebu Boleslawa Bieru-ta. — 2 — 16. marca VREME VČERAJ Najvišja temperatura 7.6, najnižja 1.1. ob 17. uri 6.8, zračni tlak 1014 stanoviten, veter,. za-hodnik 6 km na uro. vlaga 79 odst., nebo jasno, morje lahno razgibano, temperatura morja 5,7. mri s ]p / ; , VELIK USPEH VČERAJŠNJE STAVKE V VELIKIH IN MALIH PODJETJIH !danes okrog poldne izpred pomorske postaje KOVINARJI SO Z ENOTNIM NASTOPOM H^srtc°n„alv ^vTalii0 , . i. j. v _ .. . , , . z 220 Tržačani na krovu dokazali odločnost v svoji upravičeni borbi Uspeli zborovanji kovinarskih delavcev pri Sv. Jakobu in v Miljah, na katerih sta predstavnika obeh sindikatov poudarila pripravljenost na borbo do kraja za izenačenje mezd z genovskimi Včerajšnja stava kovinarjev je doživela zelo velik uspeh. V vseh tovarnah in podjetjih je velika večina delavcev za pustila ob 14. uri delo. Značilno za to stavko je bilo, da so pokazali veliko navdušenje za stavko tudi kovinarji v malih in srednjih podjetjih, kjer so neposredneje pod pritiskom delodajalcev. V nekaterih podjetjih, kot na primer pri Schromeku, so se delavci udeležili stavke stoodstotno. Kako je bila ta stavka občutena, potrjuje tudi enotno zborovanje kovinarjev na Trgu sv. Jakoba, ki se ga je udeležilo zelo veliko število delavcev, ki jih že dolgo časa nismo videli zbranih v tako velikem številu. Na tem zborovanju sta spregovorila tajnik kovinarjev Delavske zbornice CISL Cosulich in tajnik sindikata kovinarjev nove Delavske zbornice CGIL Tomi-nez, Cosulich je najprej poudaril uspeh stavke in dejal, da morajo delodajalci priznati delavcem enake plače in mezde kot v Genovi, ker tržaški kovinarji prav nič ne zaostajajo za genovskimi, kar se tiče delovne storilnosti. Nato je dejal, da so vsi izgovori na krizo neutemeljeni, ker imajo ladjedelnice in Tovar na strojev zagotovljeno polno zaposlitev vsaj do leta 1959 Pn tem je tudi obsodil ravnanje ravnateljstva podjetja Kraftmetal, ki je včeraj zaprlo tovarno. Ko je govoril o vzroku stavke, je dejal, da je sklenitev sporazuma za kovinarsko stroko sad dolgotrajnih borb, da pa so tržaški delavci nad tem sporazumom razočarani, ker so delodajalci naravnost nesramno odklonili zahtevo tržaških sindikatov po izenačenju z genovskimi mezdami. Delodajalci so tržaške predstavnike delavcev naravnost izsiljevali, ko so izjavili, da ne podpišejo pogodbe, če ne bo veljala tudi za Trst. Pri tem so tudi našli neutemeljen izgovor, češ da je treba rešiti to vprašanje v med-zveznem okviru in ne v okviru pogajanj ene same. to je kovinarske stroke. Toda Delavska zbornica se ne bo odpovedala tej zahtevi in se oo borila do kraja. Zato bo postavila to vprašanje v pretres v medzveznem okviru. Toda Delavska zbornica ne postavlja vprašanja samo v omenjenem smislu kot vprašanje zvišanja mezd. ker je treba predvsem preprečiti višanje cen, sicer ne bo imelo 4-odstotno zvišanje mezd nobenega haska. Cosulich pa je tudi poudaril," da je Delavski zbornica CISL napovedala stavko samo za izenačenje mezd z Genovo, kar se je zdelo nekam polemično, /lasti če pomislimo, da je bila stavka enotna. Glede zahtev v samih podjetjih pa ne mara Delavska zbornica pritiskati na delodajalce s to stavko, ker upa na mirno rešitev tega vprašanja. Tudi v tem je jasno protislovje, kajti čemu naj bi isti trmoglavi delodajalci, ki odklanjajo mezdno izenačenje z Genovo, glede zahtev v podjetjih širokosrčno ugodili delavcem. Vsekakor čudna logika. Tudi širokoustenje o »obrambi demokracije in domovine« je bilo odveč, ali vsaj ni spadalo na to zborovanje. Prav zato ni delavcev preveč prepričal končni Cosulichev poziv na enotnost, ker se jim ni zdel iskren. Za Cosullchem je spregovoril tajnik tržaškega odseka FIOM Tomlnez. Tudi on je poudaril veliki uspeh stavke in pohvalil delavstvo v imenu FIOM ter ga pozval, naj ostane še vnaprej tako str; njeno in enotno, da ukloni trmoglavost delodajalcev. Dejal je, da je včeraj ■ stavkalo nad 20.000 tržaških in tržiških kovinarjev ter da se za izboljšanje plač bori na tisoče delavcev po vsej Italiji. Delavci so odločeni, izbojevati svoje zahteve do kraja, ker se s sedanjimi mezdami ne morejo preživljati. Končno je To je tretji letošnji množični odhod brezposelnih Tržačanov v tujino Pogled, na zborujoče kovinarje na glavnem trgu pri Sv. Jakobu. til sklenjen sporazum za kovinarsko stroko, ki je ugodil nekaterim delavskim zahtevam, ki se vlečejo že mnogo let in za katere so bile p >-trebne ostre borbe. FIOM seveda ne meni, da je s sporazumom borba za izboljšanj- življenjske ravni kovinarjev končana. Tudi tržaški kovinarji niso zadovoljni, ker niso bile s sporazumom izenačene mezde z me/dam’ ko- vinarjev v Genovi. Toda tudi če bi te mezde izenačili, bi to pomenilo le 4 odstotke poviška mezd, kar znese skupno s 4-odstotnim povišanjem, ki ga določa novi sporazum, kio-tmaj 8 odstotkov ali povprečno 2.000 lir na mesec. To še ne zadostuje za preživljanje. Vsekakor se je FIOM obvezala, da bo odločno podprla borbo tržaških kovinarjev za izenačenje plač. Toda delavci se morajo boriti tudi za rešitev drugih zahtev, predvsem pa za izplačilo zaostankov doklade za menzo, ki bi jih moralo ravnateljstvo CRDA že zdavnaj priznati, saj gre za podjetje IRI, ki bi , moralo spoštovati razsodbe sodišč in zakone Prav tako pa se je treba že sedaj odločno boriti za uresničenje zahtev, ki so jih postavili delavci v posameznih podjetjih. Res je, da je bila stavka napovedana za izenačenje mezd, toda FIOM ne more mimo drugih osnovnih zahtev, ki edine lahko zagotovijo delavcem takšne prejemke, da se bodo lahko vsaj skromno preživljali. Zato naj se delavci še naprej enotno borijo, ker le tako bodo prisilili delodajalce da popustijo. Včeraj popoldne ob 17. je bilo enotno zborovanje kovinarjev tudi v Miljah. MESTNA TOPONOMASTIKA NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Pri imenovanju novih mestnih ulic naj se upoštevajo tudi Danes dopoldne se bo ob pomorski postaji ponovno zbrala množica Tržačanov, da se poslovi od 220 izseljencev, ki zapuščajo rodno mesto in odhajajo z ladjo «Toscana» v Avstralijo. V tej skupini bo 23 družin in 137 delavcev, ki so bodisi neporočeni, ali pa so pustili za sedaj svoje družine v Trstu. To razmerje torej po- da se občnega zbora z gotovostjo udeleže, ker sovpada letošnji občni zbor z desetletnico obstoja združenja. Sestanki Del. zbornice CGIL Drevi ob 18.30 bo v Ul. Zonta sestanek delavcev malih in srednjih kovinarskih pod- novno govori, da bodo jutri priJe^Vh iq odhodu te večie skupine trža- ■ 0J? 18.'..un Pa..b? v ,ist’ ull- c: skupščina priložnostnih de- To zahtevo je sinoči postavil svetovalec dr. Jo2e Dekleva, ki je istočasno zahteval vključitev imen padlih antifašistov • Ostre kritike svetovalcev opozicije na račun predloženega seznama imen in na račun občinske uprave Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta se je po dolgem času nadaljevala razprava o predlogu občinskega od' bora za imenovanje in pre imenovanje okrog 200 tržaških ulic in trgov. Prvi je govo-lii dr. Jože Dekleva. Ze v začetku sta ga skušala fašist Morelli in demokristjan Scio lis prekiniti z raznimi neumestnimi pripombami. Dr Dekleva je močno kritiziral predlog posebne komisije občinskega odbora, ki je sestavila seznam novih imen in dokazal njene nedopustne pomanjkljivosti in diskriminacijo proti Slovencem. Poudaril je, da bi moral občinski odbor upoštevati tudi imena osebno, sti svetovnega slovesa, kot na primer Goetheja, Shakespeara, Tolstoja, itd., imena italijanskih in ‘tržaških demokratov in antifašistov, imena pad-ih borcev v protifašistični borbi; Eugenio Curiel, Luigi Frausin, Paolo Retti, Umber-tc Felluga, Gabriele Foschiat-ti, Pinko Tomažič, bazoviški junaki, openski talci itd. Ko je dr. Dekleva začel govoriti o imenih slovenskih pesnikov, pisateljev, zgodovinarjev, glasbenikov in o dolžnosti občinske uprave, ki bi mo. rala spoštovati pravice Slovencev v mestu in okolici, ga je upan Bartoli skušal prekiniti z žaljivim obnašanjem in ga vpraševal; «Kdo so ti?, kdo so tl?*. Dr. Deklev* ga je opozoril, naj se ne norčuje ter c'odal; «Vi ste župan vsega prebivalstva in zato tudi Slovencev. Zato vas prosim, da spoštujete osebe, ki so drage vsakemu Slovencu in znane v mednarodnem svetun. Župan n: vef glasno odgovoril ter se omejil na nerazumljivo godrnjanje. Dalje so govorili še svetovalci Stocca (TU), Weiss (KP), Tolloy (TU) in Agneletto. Prvi trije so močno kritizirali pomanjkanje imen raznih domačih osebnosti, antifašistov, mednarodnih slovenskih osebnosti. Posebno zanimiv je bil govor svetovalca Tolloya, ki je dal demokristjanom pravo lekcijo zgodovini in mestni topono-mastiki in jih pred vsemi o-imešil zaradi številnih imen i.eznanih ali nepomembnih starorimskih oseb, ki nimajo nič skupnega s Trstom. Svetovalka Weiss je pravilno ugotovila, da komisija ni hotela vključiti v seznam imen antifašistov in Slovencev ter izjavila, da bodo glasovali proti predlogu, če ne bodo sprejeli njihovih zahtev. Zanimiv je bil nastop dr. Agneletta. Najprej se je začel hliniti županu Bartoliju z lažnivo trditvijo, da so jugoslovanske oblasti v Istri od CITATELJE OPOZARJAMO, da bomo včerajšnji govor svetovalca rir. Jožeta Dekleve v občinskem svetu o imenovanju in preimenovanju tržaških ulic in trgov ter s tem v zvezi o zahtevi po vključitvi v predlagani seznam tudi imen slovenskih osebnosti, objavili v celoti jutri na 3. strani. stranile v istrskih mestih vsa italijanska imena ulic in trgov. Dr. Agneletto dobro ve, kar ve tudi Bartoli, da so ulice v istrskih mestih imenovane po Verdiju, Pucciniju, Gramsciju in številnih drugih italijanskih osebnostih. Nato pa je Agneletto zahteval imenovanje ulic po slovenskih o-sebnostih vsaj za Opčine in drugod v okolici. V začetku seje so bila postavljena nekatera važna vprašanja. Svetovalec Morelli (MSI) je predlagal, naj občinski svet zahteva dodatne politične volitve za tržaško pokrajino. Zupan je dejal, da bodo o tem razpravljali na so-imen in imen | botni seji gospodarske komi- NADALJ N JI H 150 TRŽAŠKIH DELAVCEV NA CESTI Zupnra podjetja „Kratlm»lalu kljub 1411 m i I i j o n ii m lir posojila sije občinskega sveta. Na vprašanje istega svetovalca glede pravice do priziva zaradi dodeljevanja ljudskih stanovanj, ki je bila z odlokom vladnega komisarja ukinjena, je odbornik Dulci predlagal, naj predstavniki vseh skupin v občinskem svetu sestavijo skupno zahtevo ih naj jo pošljejo vladnemu komisarju. Svetovalec Novelli (KD) je govoril o zapori tovarne «Kraftmetal» v industrijskem pristanišču in opozoril, da je ostalo na cesti 153 delavcev. Poudaril je, da je to podjetje pred štirimi leti dobilo 150 milijonov lir posojila in da jc sedaj zahtevalo nadaljnjih 70 milijonov. Hkrati je svetovalec povedal, cla so člani upravnega sveta podjetja zaceli drug drugega obtoževati sleparstva in zahteval, da mori oblast odkriti krivce, ki so povzročili zaporo te tovarne. Znano je, da je bila tovarna uradno odprta ob prvi obletnici prihoda italijanske uprave v Trst. Na svečani otvoritvi je med drugim govoril tudi župan Bartoli, ki je poudaril, da je otvoritev te tovarne znak iigotovega preporoda tržaškega gospodarstva«. Videti je. da župan ni dober prerok in da so lastniki, ko so dobili 150 milijonov lir, po sestih mesecih ustavili obratovanje. Sicer se je na nje hudoval tudi Bartoli in pozval «noštene tržaške indu-strijce«, naj oni omogočijo obratovanje tovarhe. Svetovalec Radich (KP) je predlagal, da občinski svet iz-iazi solidarnost z borbo delavcev v Barletti, kjer je policija ubila na neki demonstraciji tri delavce. Predlog je župana močno razburil. Začel je kričati, da se oni pridružujejo žrtvam, da pa hkrati obsojajo vso propagando proti vladi, proti ministrom in županom. Dejal je, da je še malo žrtev, če beremo nekatere časnike, ki vlivajo strup in netijo sovraštvo med prebivalstvom. Nekaj minut kasneje pa je s pripombami na govor dr. Dekleve osebno dokazal, kdo vnaša sovraštvo med prebivalstvo. silec liste CISL, to je; prvi je dobil 141 glasov, drugi pa 135. Prav tako je zanimivo, da drugi kandidat na listi CISL, ki je znan po svoji nestrpnosti, sploh ni bil izvoljen. , Kamen v otroka V spremstvu matere so včeraj ob 19. uri pripeljali v bolnišnico 7-letneja Daura Di Siota iz Milj, katerega so po izpranju rane na nosu ;.o praske na glavi odslovili s prognozo okrevanja v 7 dneh. Mati je zdravnikom pojasnila. da je fanta nedaleč od stanovanja zadel kamen, ki ga je vrgel neki njegov prijatelj. odhodu te večje skupine tržaških izseljencev odšli iz Trsta predvsem mladi ljudje. Tudi v tej skupini bo večja grupa kvalificiranih delavcev, katere bodo zaposlili v industrijskih podjetjih. Ta odhod nas ponovno opozarja na izredno žalosten gospodarski in socialni položaj v katerem se nahaja velika večina tržaškega prebivalstva, zaradi česar je izseljevanje že v preteklih letih zavzelo tako velik obseg in zaradi česar se z nezmanjšano silo nadaljuje tudi v tem letu. Današnji odhod bo namreč tretji v tem letu. saj je prva skupina tržaških izseljencev odpotovala iz Trsta 18. januarja, ko se je na ladjo «Arosa Kulm« vkrcalo 106 tržaških izseljencev. Druga skupina 103 izseljencev se je 22. februarja vkrcala na potniško ladjo «Flaminio», istega dne pa je iz Trsta po železnici odpotovalo 300 tržaških izseljencev v Genovo, da se tam vkrca na ladjo «Fair-seo«. V prvih treh mesecih letošnjega leta bo torej vključno z današnjim odhodom zapustilo Trst skupno 629 izseljencev, kar predstavlja res žalosten Tekord. Na «Toscano» se bodo Tržačani pričeli vkrcavati daijes ob 8. uri zjutraj. Ob 9.30 je napovedan prihod skupine 50 izseljencev sz bližnjih italijan-skih pokrajin in 75 beguncev. Okrog 10,30 pa se bo vkrcalo 200 Avstrijcev. Urad CIME računa, da bo ladja lahko odplula iz Trsta že okrog poldneva. «Toscana» bo plula proti Melbournu 42 dni. V nedeljo občni zbor S'ov. gospodarskega združenja Slovensko gospodarsko zdru ženje vabi vse svoje člane na V. redni občni zbor, ki bo v nedeljo 18. marca 1956 ob 9. uri v glavni dvorani Tržaške zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo v UUči . .delia Borsa 2- Dnevni red; Poročilo predsednika, tajnika -in blagajnika- Poročilo nadzornega odbo- lavcev spediterskih družb. Razpravljali bodo o pogajanjih o nadzorstvu nad nameščanjem. # * * Tržaški Lloyd se je po inšpekciji pristaniške higienske komisije obvezal, da bo izboljšal na ladji #Toscana» higienske naprave za kuhinjsko in postrežniško osebje. Ladja pa bo danes odpotovala in Lloyd ni izpolnil svoje obljube. Pomorščaki se vprašujejo, kaj bo storila omenjena komisija. Nezadovoljstvo delavcev «Fornace Triestina»» Med delavci opekarne «For-nace Triestina« je nastalo vrenje, ker podjetje napačno tolmači predpise delovne pogodbe glede nadomestitve tistih ur dela, ki odpadejo zaradi višje sile. Po pogodbi je treba nadoknaditi samo ure dela, ki odpadejo zaradi višje sile, ne pa tudi tistih ur, ki odpadejo iz drugih razlogov kot hoče podjetje. V tem primeru mora namreč plačati podjetje tudi dodatek za iz redno nadurno delo. Delavci so seveda zavrnili zahtevo podjetja in so se pritožili tudi na urad za delo. Sožalne brzojavke sindikatom v Puglii Razrešnica dosedanjemu odboru. Volitve izvršnega, upravnega in nadzornega odbora. Sprememba čl. 1 in čl. 8 pravil združenja. Slučajnosti. Priporoča se vsem članom, IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Delavci so takoj odšli do raznih predstavnikov oblasti /n zahtevali, da podjetje nadaljuje z delom in jim izplača zadnjo mezdo Podjetje Kraftmetal, ki je začelo delovati leni v žavelj-skem industrijskem pristanišču, je zaposlovalo okrog 150 delavcev. Po ra/nih suspenzijah se je to število znižalo na komaj 00- Ko so prišli včeraj ti preostali delavci na delo, je bila tovarna zaprta in na vratih js bil izobešen naslednji napis: »Tovarna o- stane zaprta do nadaljnjega ukaza«. Kot smo že pisali, hoče torej ravnateljstvo tovarne naprtiti delavstvu posledice resnega položaja v katerega Je podjetje zabredlo. Delavci menijo, da hoče podjetje na ta način izzvati njihov odpor in s tem pritls-k na oblasti, da bi nudile podjetju novo finančno pomoč, da bi lahko nadaljevalo s svojo dejavnostjo. Toda pri tem ugotavljajo, da Je položaj v podjetju kaj čuden, saj )• že en* posojila. Delavci upajo, da se ni tudi v tem primeru ponovilo dejstvo, da so podjetja iz drugih mest ustanovila tu kakšno navidezno novo podjetje samo zato, da so dobila ugodno posojilo, ki so ga nato porabila za rvojo centralo. Podjetje Kraftmetal je namreč nastalo iz neke delavnice v Milanu, ki je zaposlovala komaj nekaj desetin delavcev Zato je popolnoma utemeljena zahteva, naj podjetje uporabi izposojeni denar za nadaljevanje proizvodnje. Spričo zapore podjetja so delavci takoj odšli na prefekturo, na županstvo in na u-rad za delo. Na prefekturi so se razgovarjali s podprefek-tom Caponom ,na uradu za delo z odvetnikom Levitu-som in na županstvu z nekim funkcionarjem tajništva, ker se župan vedno izgovarja, da rat dobilo 140 milijonov lir nima časa, ko gre za sprejem kake delavske delegacije. V vseh teh uradih ro delavci zahtevali, naj oblasti poskrbe, da se tovarna zopet odpre ter da dobe delavci danes plačo, kt jim pritiče. Pokrajinski sindikat FIOM nove Delavske zbornice pa je sklenil, da bo z vso odločnostjo podprl zahteve delavcev podjetja Kraftmetal. Sestanek generalneqa pokrajinskega sind. sveta Izvršni odbor nove Delavske zbornice CGIL je na svoji seji sklenil, da skliče v dvorani v Ul, Vecellio 4-V1. sestanek generalnega pokrajinskega sveta sindikatov, ki so vključeni v Delavski zbornici CGIL, Sestanka se bodo udeležili tudi vsi člani izvršne komisije in člani tajništev raznih včlanjenih sindikatov. Palamara v Rim na posvetovanje V Rim je odpotoval vladni generalni komisar Palamara, da bi se sestal z načelniki raznih gospodarskih ministrstev in z njimi razpravljal o perečih vprašanjih, ki zadevajo tržaško gospodarstvo. Napredovanje CGIL v ladjedelnici S. Giusto Včeraj so bile v ladjedelnici »S. Giusto« volitve novega tovarniškega odbora. Struja CGIL je pri volitvah precej napredovala, in sicer od 38,94 odstotka glasov na prejšnjih volitvah na 44,63 odst. na sedanjih. Med delavci je dobila CISL na prejšnjih volitvah 666 glasov, sedaj pa 644 glasov; CC tevilo glasov CGIL pa je na-lastlo od 361 na 519. Zaradi tega je CISL izgubila med delavci enega predstavnika, CGIL pa je enega pridobila, tako da imata vsaka po dva predstavnika. Predstavnika u-radnikov pa je seveda zopet dobila CISL. Pri tem pa je zanimivo, da je dobil nosilec liste CGIL več glasov kot no- Podjetjema TELVE in IFLEA je kradel električni material Spričo smrtnih žrtev, ki so jih utrpeli brezposelni kmečki delavci v Barletti je Delavska zbornica CGIL poslala Delavski zbornici v Bariju so-žalno brzojavko. Brzojavke so poslali tudi nekateri sindikati, včlanjeni v Delavski zbornici CGIL, Delavski zbornici v Barletti. Delavska zbornica CGIL pa je poslala tudi protestno brzojavko notranjemu ministru Tambroniju. Zanimivo predavanje o juq. zakonu o dedovanju Obtožen je bil tudi treh prevar ia so ga v odsotnosti obsodili • Obsojen tudi starinar, ki je kupoval ukradeno blago Gotovo je splošno znano, da je lani stopil v veljavo nov jugoslovanski zakon o dedovanju, ki se naslanja v marsičem na čisto nove vidike in vsebuje razna posebna določila. Opozarjamo zato či-tatelje na predavanje, ki ga bo imel o tem zakonu danes zvečer univerzitetni profesor iz Ljubljane dr. Alojz Finžgar. K er je dr. Finžgar izdatno sodeloval pri osnutku tega zakona, bo lahko tako v predavanju samem, kot v e-oentualni diskusiji podal vsa pojasnila, ki bi jih ta ali oni poslušalec želel. — Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15. Začetek ob 20-30- Vabila so na razpolago v dvorani od 19-30 do 20-15. 31. marca lani sta prišla na policijski komisariat na Trgu Dalmazia predstavnik «Telve» Pietro Rubini in zastopnik podjetja »Iflea« s sedežem v Ul. Buonarroti Emilio Zam- pieri ter prijavila tatvino raznega električnega materiala. Policijski organi, ki so nekaj dni pred prijavo zaplenili nekaj sumljivega materiala, so ga pokazali Rubiniju in Zam-pieriju in vsak je našel v kupu nekaj svojega. Policija je seveda takoj u-vedla preiskavo, a tatu ni mogla izslediti. Med pregledovanjem raznih starinarnic pa je v skladišču 47-letnega oiordana Kupa iz Ul. Batti-sti odkrila precej ukradenega materiala in po zaslišanju moža je prišla do ugotovitev, ki so preiskovalnim organom pripomogle k obtožbi 30-let-nega električarja Marcella Bizona iz D’Annunziovega drevoreda. Predvsem so zvedeli, da je Bizon prodal starinarju dve avtomobilski bateriji in preiskava je ugotovila, da je prvo Bizon ukradel iz tovornika Enrica Co-vaccija, ki ga je pustil na dvorišču neke stavbe, medtem ko je druga pripadala Brunu Candottiju, ki jo je izročil Bizonu v popravilo. Seveda baterije ni nikoli več videl, kakor ni videl Bizona, ki je izginil neznano kam in zabrisal za seboj vse sledi. Policijski organi, ki so ve z vso vnemo vrgli na delo, so nadalje zvedeli, da je Bizon prevaral tudi upravnika podjetja »Intra« Josipa Pevca. od katerega je dobil na račun nekega Ba'dassija 9 kg svinca. Februarja lani pa je Bizon kupil pri Antoniu Ge-rinu za 9167 lir električnega materiala ter fakturo naslovil na Milana Vesnaverja, ki pa o zadevi ni vedel ničesar. Bizona niso mogli niti zaslišati in zato so ga prijavili, še posebno, ker dokazov za njegovo nečedno delovanje ni manjkalo. sodnim oblastem pod obtožbo tatvine in treh prevar. Mož se ni prikazal niti na razpravo, a tudi njegovi izgovori bi mu malo ali nič pomagali, zaradi česar ga je sodišče obsodilo na leto dni in 8 mesecev zaporne kazni ter na plačilo 14.000 lir globe. Med razpravo je bil na zatožni klopi samo starinar Kupo, katerega je policija obtožila, da je nakupil ves material, ki ga je Bizon ukradel, ali pa prišel do njega s prevaro. Istočasno so ga obtoži- Ostale vesti iz trinške kronike na 4. strani. li novega nakupa ukradenega blaga, ker je od neznanca kupil precejšnjo količino žice in drugega električnega materiala, ki je bil ukraden podjetjema Telve in Iflea. Končno se je moral zagovarjati tudi, ker nakupov ni zapisoval v knjige kot zahteva zakon javne varnosti. Kupo je sicer trdil, da je nedolžen, vendar mu sodniki niso verjeli in so ga obsodili na 4 mesece zapora, na 8000 lir globe in končno na plačilo 9000 lir denarne kožni. Železna ruda na nogo Med nakladanjem železne rude na železniški vagon, je 52-letnemu Santu Oleniču iz Ul. dele Campanelle, ki je bil zaposlen v starem pristanišču, padel na nogo velik kos rude. Zaradi bolečin se je zatekel v bolnišnico in ker so mu ugotovili poleg močnega udarca tudi verjetni zlom tretjega prsta desne noge, so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. O-kreval bo v 10 ali 20 dneh. Nevaren padec S prognozo okrevanja v 50 ali 60 dneh, raze.i seveda, če ne nastopijo komplikacije, so včeraj pozno popoldne pridržali zaradi zloma stegnenice leve noge na ortopedskem oddelku 72-letno Rosalijo Liz-zardi vd. Gioppo iz Ul. D'A1-viano, ki je izjavila, na je okoli poldne zdrsnila in nerodno padla v svojem stanovanju. ( olepaliSča") GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 21. uri uprizori »Beneško gledališče« s Cescom Ba-seggiom, Marcellom Morettijem, Elso Vazzoler, Marino Delfin, Pino Cei. Luiso Baseggio komedijo Carla Goldonija »Starmar-leva družina«. Jutri pa uprizoritev Goldonijeve komedije »Briljantna soba-rica«. Nadaljuje se prodaja vstopnic. II. NEDELJSKI KONCERT OR. KESTRA TRZ. FILHARMONIJE V nedelto ob 11 uri bo v gledališču Verdi drugi nedeljski koncert orkestri Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Luigija Toffoia in s sodelovanjem pianista 'Bruna Can In a. Program obsega Zafredovo »Krat-ko simfonijo za godala« (1955). Ki bo v Trstu izvajana prvič. Men-delssohnovo 4. simfonijo op 90 (italijansko) in Brahmsov koncert za klavir in orkester št. 2. Zopet tatvine Neznani zlikovci so predvčerajšnjim med 12.30 in 13. uro vdrli s pomočjo ponarejenih ključev v stanovanje 33-letne Pasque Cingotti por. Fornasiero s Scala Monticel-li ter ji ukradli 8 rjuh. Zenska, ki je utrpela približno 40 000 lir škode je tatvino prijavila policijskim oblastem, ki so uvedle preiskavo. Včeraj ponoči okoli 4 30 pa so »avtomobilske miši« s ponarejenimi ključi vdrle v avto 30-letnega Zimola dr. Pa-tergnanija iz Bottrighe pri Rovigu, ki se je nastanil v hotelu Abbazia v Ul. Ghega ter pustil vozilo pred vhodom hotela. Zlikovci so mu odnesli dve odeji rdeče barve in mu >< tem povzročili 14000 lir škode. tfli Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 17. t. m. ob 20.30 v nedeljo 18. t.m ob 16.uri v Prosvetnem domu na OPČINAH Eduardo De Filippo GLASOUI VESTI V ponedeljek 19. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj« GLEDALIŠČE V KROGU MILAN BEGOVIC BREZ TRETJEGA Drama v treh dejanjih (dveh delih) Prevedel Pavel Golia Nastopata ŠTEFKA DROLCEVA v vlogi Gige Baričeve in MIHA BALOH v vlogi Marka Bariča, njenega moža Režiser JOŽE BABIC GLASBENA MATICA V Trstu Jutri 17. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj » Vrdelska cesta 7 Solisti bodo izvajali skladbe za klavir, violino, klarinet, flavto in oboo. Mladinski pevski zbor bo nastopil pod vodstvom gojencev tečaja za zborovsko • dirigiranje in bo izvajal naslednji program: Orel-Vrabec: Oj božime, vodi Marija Cač; Matz: U našem selu, vodi Lia Furlan; Flajšmain: Pod oknom, vodi Vladimir Vodopivec; Nedved: Moj dom, vodi Jožko Baša; Adamič: Nocoj se mi je sanjalo, vodi Maruška Gerdol; Laharnar. Mladosti ni. vodi Maruška Gerdol; Vrabec: Barčica, vodi Julijan Colautti; Schvvab: Večer na morju,, vodi Ivan Bolčina; Mihelčič: Splavarska, vodi U- bald Vrabec ml.; Vrabecrn Polževa snubitev, vodi Neva Vrabec; Foerster: Planinska, vodi Albin Vergi-nella. Vabila so na razpolago v Glasbeni šoli, Ul. R. Manna 29, tel. 29779 ter eno uro pred pričetkom produkcije v dvorani. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi na četrti literarni večer ki bo v soboto 17. t. m. ob 20. uri v Ul. Roma 15 Dospela je štev. 6 revije PIONIR Zanimive pripovedke, pravljice in pesmi ter še marsikaj... za 20 lir. Slike s proslave *. marca. ki je bila 7. t. m. in slike s planinskega plesa, ki Je bil 10. t ra. v dvorani na stadionu »Prvi maj« so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Razna obvestila Društvo’ »Pravnik« v Trstu vabi člane in prijatelje na predavanje u novem jugoslovanskem zakonu o dedovanju, ki ga bo imel danes 16. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Homa 15 prof. ljubljanske univerze g. dr Alojz Finžgar. Vslon z vabilom. Vabila bodo na razpolago V Gregorčičevi dvorani danes od 19.30 do 20.15, 00 »J 00 DflllES UOJbTVA. SMRTI IN FOKUKK Avto v pešca a je ; Leopoldo Cuzzi z Grete včeraj okoli 20.15 prekoračil Videmsko ulico v višini Ul. Bar-bariga, je vanj trčil s svojo »Giardinetto« 26-letni Giordano Reia iz Ul. Bonafata Reio, ki si je pri padcu zlomil desno nogo, so morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 40 dneh pridržal, na ortopedskem oddelku. Dne 15. marca so se v Trstu rodili 4 otroci, poroke ni Dllo nobene, umrlo pa je 14 oseb UMRLI SO: 85-letna Terezi |a Jedrejčič. 71-letni Francesco Mo-setti, 74-letni Giorglo Indrigo, 74-letna Regina Lanza por. Ros-settl. 69-letni Guido Chiarellt, 87-letni Giovannt Zago, 61-letni Bruno Corsatti. 83-letna Marija Kralj vd! Carli, 75-letn| Brunu Kravos, 83-letna Virginija Prinčič vd. Debenjak, 72-letna Ida Pascolat por. Germ, 71-letna Maria Callegarl por. Peresini -Pila Peresini, 73-letn| Francesco Vitla, 79-letna Ivana Zupin. NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU MARCU Codermatz, Ul. Tor San Plero 2; De Colle. Ul. P Hevottelia 42; Depangher. Ul. S. Giusto 1: Alla Madonna del Mare. Largo Plave 2; Zanetti. Testa d'oro. Ul. Mazzini 43; Harabaglla v Barkovljah in Nicoli v Skednju Danes, PETEK 16. m3f“, Hilarij In T„ moč-. Ve*^ Sonce vzide ob 6.17 in: ara* 18.12. Dolžina dneva 11.»-vzide ob 7.48 in zatone Jutri, SOBOTA 17. mjra Jedert, t .inhislav* ^ Rossetti. 15.00: «KaprtanJ’' Mac Murrav, D jot«, Excelsior. 15.00: »Moderna w Charlie Chaplin . i Fenice. 15.00: »Neizp«"11 Gable, J. Russell rli ut Nazionale. 15.00: «Pr0K jedo pečenk«, 3. Johnson. --. ,nn«f Filodrammatico. 16.00. j razbojnikov«. S. Gr*"""’ Sanders. _ -.-.i $ Superciuema. 15.30: «Rdec J. Wayne, L. Bacal.L riltil Arcobaleno. 16.00: «Vi E. G. Robinson. Astra Rojan. 15.30: ska na svetu«. G. V Gassman. M Capitol. 16.00: ta«. M. Allasio. M. 30 gg-Cristalio. 16.00: »Zmage Jih«. oM* Grattacielo. 16.00: «bre H. Bogart. F. g fl* Alabarda. 15.30: «HfIenc.rnas. je«. R. Podesta, J. sL!t, 4 Ariston. 16.00: «Crna Cifariello. ff* Armonia. 15.00: «Za,p2>j,tns , lje», J. Webb, A. K"hn fi Aurora. 15.15: «20.000 111 morji«, K. Douglas. *• Garibaldi. 15.30: «podlem'jt Frančiška«, H. Bhgad’.gj rek. Ob 20.30: podvojiš?«. . n . Ideale. 16.00: «Pr‘n^i3n4 ne doze«. O. De I*avi Roland. mili ^ Impero. 15.30: «20.000 morji«, K. Douglas, Italia. 16.00: »Tonček t" H. Feiler. P. t S. Marco. 16.00: «Polz g i. D. Mac Gume- uivc«, I-viaw Z' Kinto ob morju. I6.0jk^ ži». L. Bose, A. Moderno. 16.00: «D°5 coma Casanove«. pr#" LdOdlivrv”' C. Calvet. Mladoletni Roland. Savona. 15.30: služba«. C. Gable, ,j) Rclranri Oh 91.00." «Pr« Roland. Ob 21.00. podvo.ii5?». «-i »p poavo.ns_ i/ije^ii Viaie. 16.00: »Orožje.^,* Jilo Zahod«, Raymond. Vittorio Veneto. 15^3®- j iz Troje«, R. Pcč^3' Belvedere. 15.30: rol«, R. Taylor, f:i_sKi Marconi. 16.00: »Indi* V. Mature. S. Bali. Massimo. 15,30: y JV smrtjo«, M. Thom'PSO,,, ^ Mladoletnim PreI)<>.1■1tn05t,’ Novo cine. 16.00: liClP "ji Valli, F Granger. Odeon. 16.00: «Enr'"»»dl.-G. Lollobrigida. E■ R. Radio. 16.00: «PIemens^ J. Chandler. t Venezia. 15.30: «Sužnji Ionu«, R. Corfe Skedenj. 18.00: «CudoVFl PETEK, 16. mar« 'I KS I' 1*0« *"AJ jj.00^ s 11.30 Lahki orkestrjnLu da vanje; 12.10 Za * kaj; 12.45 V svetu kug]jsDU Operne arije; D.30 u tjjV. željah; 17.30 Pk^Jirt V 18.00 Korngold: K°j£e5ifU duru za violino I®..®, v'ji- Bach: Toccata ib 18.30 Z začarane_ grKcy; „ i,rKP»j:' Kern: Scena «Showboata»; mino Gigli; 19.15 n verza; 19.30 Priljubi, gp je: 20.00 Šport: motivi; 20.30 Zbor ^ Js harmonije; 21.00 Oj11? c>f, f reditve v Trstu; 21-. Italijanski caprlocjOLjo °ir ški vokalni kvintet: ^^jjC’., Reverie in capriee'®; gečjjl 22.*;. on na razmišljanja. —- ,« Koncert za klavir e 22.47 Ritmične P01* ’(’ IC i?* ^ k* fifl T 14.30 Tržaška •"^istpi ea; 17.45 Poje S0Pr^5j? Gasperoni Fratiza- fjilk nični koncert, diciBir zogno. K « «’ V Slovenska poroči.13'. j.|S. Italijanska porou* • 17.40. 22.30 jJJFj 5.00-6.00 Spored > 6Lf 6.00 Jutranja el**? 7.»J$i , ba za dobro jutr0* u t 11.00-12.00 Spored )33y 12.00 Lahka g‘asD,„?; z nami, kaj . j*liane; j j Spored iz LjublJ*1 *rh'tj bavna glasba; in zbori: 17.10 ^gOO*1; I' 17.55 Intermezzbj ‘°jj5 y> li.uo unčiiiicz.*/'" \9.*J ,vr/ red iz Ljubljane^, f. f. zeie-V1 ster: Umrl je Travniki so že r m -u združena akadem^ uBJ t. ski zbor: 14.35 pr- rf,,; % lodije poje FranKLi 22.15 Spored 1Z;. 22-1, Ritm ljene . . Jo Vincent: 5 Spored ni m Dcstm. e popevke pie*’' Vincent: 23.15 r 5' 327,1 m. M Poročila ob J',96»,'. 13.00. 15.U0. 17-00. » -f, 11.00 Radijski jiaSJ Lahka in zabavn* vtif Manica KoniaJi°v aro(^ j 12.00 Slovenske^ biševska P^1,na1;(,ncert'|8.() ski simfonični *“ -1; Jo Fantje na RarnPrf, kvartet Jožeta po!11 Tedenski zunabi^V, gled; 20.15 Gl3 tk'L 20.30 Rihard Oreii lef jj. rodna pesem: jj.” Art van Damine, za lahko noč. ^ r*'M 1«-VJ sk 17.30 Potovanj^ ti: tA i filmi: 20.30 v%ni35(« I kri i z neg 353*' .p? salka iz Degasa«, glasbo Ivana 21.00 Aldo De jgf»• ta je. da živim«, Ivan Slavec Dijaški Matld r h Ul. »v Frančiška 20/IIž tel. 37-338 It tl l lj V| t) M <1 !» Ji 'e ‘k te k ti, h tj it 1* h v# 'š; £ PO PRVEM KONGRESU NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV KEMIJE Le borba proti monopolom bo rešila krizo v kmetijstvu ftnet/e zahtevajo splošno agrarno reformo, priznanje nupravičenega razloga», znižanje cen umetnih gnojil in raznega kmečkega orodja, demokratizacijo raz-kmetskih ustanov in konzorcijev - Okrepitev gibanja poljskih delavcev gibanju itali-siliin6Sa delovnega ljudstva razno Ve ? bo1^ v ospredje kmečka vprašanja, ki zaostrujejo zlasti zaradi krize v u- Pozornost na ta nereše-le ''.pr®*8nia pa so pritegni-astj velike elementarne kazal0^ na Jugu. ki so po- lost t VS° krhkost in zaosta-eosnJamkajŽTljeSa kmečkega E ttVa' ki teria nujne Ja v ,e’.da se zagotovi de-B množicam brez- ri»t«n?a kmeokega proleta- 0bupniher hkrati izboljšanie Upp gmotnih razmer juž-neea Prebivalstva sploh. tudfl0v pŽek pa ie Položaj Pada fnaihji in ob ustju Vej ’ -er se vedno bolj Poliskia brezposelnih delna elavcev in kjer sta deli«,, agrarna reforma z do-s n anjem malih posestev za °CJ0 P°Sebnega sklada cjjama'° Posest in mehaniza-boli 8 ve'lklk posestvih še razmere ž'vlieniske e teh delavcev. n0 ‘edi,ce t® krize so moč-tlien.i 6 tudi na zad- P°Sveti?0ngreSU CG1L- ki je kmečkim mnogo pozornosti pa hudi ..''Prašanjem. zlasti letariat ski kmečkega pro-v,držne8' kl ga silijo ne- zemljf, • razmere, da zapušča kruh« ln bo kmečke žene, stu pr sledil v istem me-P^osred' ■ ,konRres. Združenja lje j{. n obdelavcev zem-' Petka 1 h^ trajal tri dni, od Pa je ° nedelje. Ponedeljek sVečen v vsei državi pokanju manifestacijam in gi-De-! t1 delavcev, lov, ' m- Ul, večina sme- f«na v i, posestnikov, vklju-de)0v ica tudi vseh ki .va p0s!*ttev’ ki J’h krtje dji ie s tn teh ni ma-C^bo^-mo, da je ta d») ^situ a na baicru* svin- ' C° fran2elezu' manganu Si ‘‘»ki „ V„.2elo ,.nSk se j« ob tej sd sm Pl,al- v nekem Srt.,4*; pranv 'ahko brali tudi "'lila ve«t nič nas ni za- ■ ker V°vanj,T'' ker je vprav ^ ,,1’9jleps, n.a,e*a poljedel-*ri ^ dokaz, da so ta-možnei in sirarske izdelke, po drugi strani pa je potrošnja mleka in mlečnih izdelkov skrajno majhna. Mali kmečki posestniki morajo tudi nositi levji delež davčnih bremen, dobe pa najmanj pomoči od države. V okviru «desetletnega načrta za izboljšanje kmetijstva« je vlada nakazala 75 milijard lir, toda mali posestniki so dobili od tega samo 6 odstotkov; ostalo je šlo za agrar-ce. 30.000 teh agrarcev ima v rokah 50 odstotkov vse obdelovalne površine v državi. Da se ta obupni položaj spremeni, je potrebna enotna borba malih kmetov ter kmečkih in industrijskih delavcev. Kongres je ponovno poudaril razne zahteve malih kmetov. Predvsem se mora uveljaviti načelo upravičenega razloga pri odpovedi najemniških pogodb, da se zagotovi stalnost na zemlji; uvesti se mora splošna agrarna reforma, ki bo omejila kmečko posest na 50 do 100 ha; omejiti se mora moč velikih monopolov, ki dušijo malo zemljiško posest; znižati se morajo cene umetnih gnojil, kmečkega t>-rodja, traktorjev itd. Kmetje so dosegli prvi u-speh z zavarovanjem proti boleznim, ki pa še ne deluje, kot bi moralo. Sedaj pa si morajo kmetje priboriti tudi pravico do brezplačnih zdravil in lekarniških izdelkov sploh. Nadalje zahtevajo kmetje, da se jim zagotovi za stara leta pokojnina. Kmetom je treba tudi priznati demokratične pravice soodločanja v raznih ustanovah, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in z delitvijo zemlje, v konzorcijih za bonifikacijo in drugih podobnih organih. Izdati je treba tudi zakon za zaščito male posesti in kmečkih družin. Kakor že velja za druge stroke, je treba tudi kmetom določiti življenjski minimum, ki ne bo obdavčen, oziroma, ki se odšteje od obdavčljivih dohodkov. Malim posestnikom je treba tudi zagotoviti posojila po nizki obrestni meri za razna izboljševolnn dela in za povečanje pridelka. To so glavne zahteve kmetov. Vsi diskutanti in govorniki so no kongresu poudarili, da morajo za uresničenje teh zahtev enotno nastopiti vsi kmetje, ne glede na to, v kateri organizaciji so včlanjeni. Te zahteve, ki so v interesu vseh kmetov, so tudi preizkušnja za Bonomija in njegovo organizacijo, ki mora izbrati svojo pot: ali s kmeti ali z veleposestniki m monopolisti. To je poudaril na zaključnem zborovanju tudi senator Serepi, predsednik »Kmečkega zavezništva («A1-leanza Nazionale Contadina«). V ponedeljek pa so po vsej Italiji manifestirali kmečki delavci, ki so proglasili manjše krajevne stavke, sklicali zborovanja, organizirali sprevode itd. Tudi poljski delavci so zahtevali splošno agrarno reformo z omejitvijo kmečke posesti in z dodelitvijo zemlje, tistim, ki jo obdelujejo.. Razen tega pa so zahtevali redno in izredno brezposel-nostno podporo, uveljavljenje določbe ki predpisuje veleposestnikom, da morajo zaposliti na svojih posestvih določeno število poljskih delavcev za razna izboljševalna dela, ter zvišanje družinskih doklad. Vse to dokazuje, da se mali posestniki, ki jih je doslej neusmiljeno izkoriščal monopolistični kapital, ter kmečki delavci vedno bolj prebujajo, ter se tudi vedno bolj zavedajo nujnosti skupnih nastopov za rešitev številnih vprašanj, ki jih tarejo.. Ce bodo napredne sile pravilno usmerjale borbo kmečkih množic za zemljo ir. zaposlitev, tedaj se bo gibanje kmečkega proletariata m malih posestnikov vedno bolj krepilo m bo skupno z delavstvom zadajalo hude udarce izkoriščevalskim monopolom ter s tem utiralo pot v korenito sociaino in gospodarsko preobrazbo države. Goldonijeve komedije -.1 Elsa Vazzoler kot Cecilija in Marina Dolfin kot Menegina v Goldonijevi komediji »No* va hiša«, ki jo Je te dni Beneško gledališče (Teatro di Venezia) dalo v gledališču Verdi. Režija: Carlo Lodovici PRIVLAČNOST RUBRIKE «ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ« SE ŠE STOPNJUJE Pellegrini si je pošteno Zopet vse v redu med Mikom in „Levinjo iz Pordenona Preveč zvezd televizija ne prenese - zato se je moral astronom takoj posloviti Pa tudi „ptičar" Gambini je slabo streljal pri vprašanjih za pet milijonov = Za vsak primer je za Paolo že druga ženska - Dva otroka sta prinesla srečo & -'1% S * ^ A m JSl To je že tretjič, da objavljamo sliko Paole Bolognani, vendar smo to pot storili le zaradi originalnosti slike. Študentko je namreč fotografiral naš — tudi popularni — fotoreporter Mario Magajna, ki jo je obiskal v Pordenonu in je nanj napravila kar najbolj ugoden vtis NOVA REVOLUCIJA V LETALSKI TEHNIKI? Letalo brez kril in propelerja Princip, na katerem temelji novo letalo Nemca Lipptscha, je kompri-miran zrak - Alnoge tovarne letal se potegujejo za Lippischev patent i»pdobno letalstvo se je danes iznenada znašlo pred domala nerešljivim vprašanjem, pre za to, da nagla nadzvočna letala, zlasti pa še velika letala na reakcijski pogon, zahtevajo vse daljša in bolj široka betonirana vzletišča, tako da je že prišlo do pravila: čim popolnejše letalo — tem dražje in bolj komplicirano letališče. Danes so številna zračna oporišča in letališča prekrita z debelimi betonskimi vzletišči, ki merijo v dolžino tudi do tri ali celo štiri kilomeire. a za njihovo izgraditev so bile potrebne milijarde in milijarde. Zaradi teh težav se danes leži za tem. da se vprašanje reši na prav svojevrsten način: neumorno, dan in noč, se dela na tem, da se zgradi 'e-talo, ki bi vzletelo ler pristalo navpično, ko' helikopter. Tako letalo bi bilo izrednega pomena tudi iz nekega drugega razloga. Lahko bi vzletelo z vsakega mesta, kjer bi za to ne bilo potrebno posebno letališče. V tem pogledu so bili že doseženi znatni uspehi. Proto tipi takih letal sn že poleteb tako v ZDA, Velik; Britaniji in Franciji kot v Sovjetski zvezi. Dejansko pa niso bili pri nobenem teh poskusov doseženi rezultati, ki hi povsem zadovoljili znhteve graditeljev. Sele pred dvema mesecema se je začelo v svetu mnogo govoriti o nekem izu- mu, ki b’ v letalstvu utegnil pomeniti pravo revolucijo in bi brez dvoma poleg drugega rešil tudi vprašanje betonskih letališč. Šlo je za povsem nenavaden eksperiment, ki so ga izvedli enkrat sredi letošnjega januarja. V veliki prazni delavnici neke fovjirne je za majhno kontrolno mizico, natrpano z instrumenti, gumbi in raznimi vzvodi sedel dokaj suh in že osivel človek. Njemu nasproti je na koncu dvorane stalo nenavadno letalo katerega funkcijo bi bilo takoj v začetku težko Ugandi Bilo je ptdobno gondoli kakega Zeppelina, ali še bolj čolnu velike otroške gugalnice V resnici je šlo za model novega zračnega prometnega sredstya. ki bo morda v letalstvu pomenilo to, kar je leta 1903 pomenil prvi polet bratov \Vright, ko sta se ta dva v svojem «Kitty Haivkuii. prvem letalu na svetu, pognala v sinje nebo. Človek za kontrolno mizico pa je bil 61-letni nernški letalski graditelj dr. Aleksander Lippisch, ki je v svoji dolgoletni praksi izdelal številne tipe letal, od onih na tri krila do raketnega lovca «Me--163». Lippisch je, kot poročajo, pritisnil na nekaj gumbov pred seboj, v nekaterih kontrolnih instrumentih se je začelo svetlikati, nakar se je začul jrltajen šum mot(>rja Letalo se je kot prikazen dvig- nilo kvišku, brez kriL brez propelerja in brez naprav za letenje, kakršne lahko vidimo pri helikopterju. Lippischevo letalo je nekaj časa letelo v zraku, zatem se je navpično dvignilo še više in začelo tu nenadoma leteti v vodoravni legi, se obračati, izvajati razne manevre in se končno, po dvajsetih minutah letenja, spet neslišno spustilo na tla, povsem navpično, Princip tega letala je pravzaprav zelo enostaven: moteč vsrkava zrak, ga zatem kom-primira in spušča skozi tako imenovane premične reflektorje, sestoječe iz precepa in lestvice. Od smeri precepa irt njegove širine sta odvisna smer in brzina poleta. Oziroma, smer poleta je vselej nasprotna smeri Lippischevih reflektoijev, iz katerih prihaja stisnjen zrak in poHska čudežno letalo naprej. Tu smo samo v najkrajših potezah o-risali njegove značilnosti, seveda samo one. ki jih je graditelj dovolil za javnost. Lippisch je svoj eksperiment izvišil tudi pred specialno komisijo letalskih strokovnjakov, ki so zatem izjaviti novinarjem, da preds'avlja to letalo brez kril in brez propelerja v letalstvu pravo revolucijo. Kako se bo izum pokazal v praksi, bomo verjetno kmalu videli, ker so se, kot poročajo, že mnoge tovarne zanimale zanj. j Ing. Pellegrini iz Livorna je bil ves čas, kar je nastopal pred televizijo, ena izmed doslej najbolj simpatičnih osebnosti. Dovolj skromen ni tako «igfal» kot n. pr. Zeppegno, v stroki solidno podkovan pa tudi ni nikoli povzročal neljubih za-pletljajev, kot njegov kolega «ornitolog» Gambini, ki je samo enkrat dal gladek in nedvoumen odgovor. Popularnost Pellegrinija bi bila gotovo znatno večja, če bi njegovo nastopanje pred televizijo ne padlo prav v dobo Paole Bolognani, »Levinje iz Pordenona«, kot jo je blagovolil včeraj imenovati Mike Bon-giorno (sicer ne v njeni navzočnosti). Pellegrini je včeraj najavil, da bo vzel s seboj v kabino neko obilno osebo — pa se je pojavila njegova drobna sestrična. (Torej nič z Ely Campagnoli, kot s0 nekateri raztrobili v svet; sicer pridejo za propagando prav tudi take domislice). Vprašanja, ki so jih pripravili za Pellegrinija, niso bila lahko. Kajpada je lahko strokovnjaku kako vprašanje tudi dokaj enostavno, nestrokovnjaku pa se zdi skoraj neverjetno, da kdo na tako vprašanje odgovori. Toda končno je prav v tem privlačnost take igre. Pri drugem vprašanju bi se vendar lahko Pellegriniju pripetila nezgoda. Točno je vedel povedati, čigava je arija, ki So mu jo predvajali, toda namesto Nabucco bi moral reči Nabucodonosor, kar je sicer tudi Pellegrini dodal. Njegove končne zmage je bilo veselo tudi občinstvo, ki mu je k uspehu od srca čestitalo z navdušenim ploskanjem. Brez posebne teatralnosti se je srečni zmagovalec lepo vsem zahvalil — občinstvu, poslušalcem po vsej Italiji in še zlasti svojim rojakom iz Livorna, tistim, ki so doma, in tistim, ki so raztreseni po svetu, nato tisku, fotografom, RAI-TV in končno še Miku Bongiornu ter Ely Campagnoli. Spričo Pellegrinijevega u-speha je neuspeh Gambinija zasenčen Padel je že pri prvem vprašanju. Povedati bi moral število golitev neke jerebice; reči bi moral tri, pa je rekel štiri. Seveda bi bilo kar nekoliko preveč, če bi prišel do končne zmage po vseh svojih, pogosto neodločnih in nič prepričljivih odgovorih, potem ko se je moral zaradi zelo zabeljenih vprašanj posloviti od televizije n. pr. simpatični delavec Eago iz Bassana del Grappa. Tako sta včeraj dokončala svojo kariero v rubriki ((Odnehaš ali nadaljuješ« dva kandidata, ki sta dospela do zadnje stopnje. Za prihodnji teden ni nikogar, ki bi se predstavil kot finalist. Tako bo «vodja» v vseh pogledih Paola Bolognani, študentka iz Pordenona, ki bo odgovarjala za 2 560.000. Gotovo je ta deklica po popularnosti prekosila vse doslej nastopajoče. Ob svoji prvi po/avi je osvojila občinstvo kot vseskozi simpatična pojava, medtem ko so bila po drugem nastopu mnenja o njej že precej deljena. Mogoče je kar prav. -• .ie doživela pri tem drugem nastopu tudi nekoliko ponižanja, tako da se je zopet vrnila na tla, kajti sicer bi že kdovekje letala. Po svojem ne povsem korektnem nastopu zadnji četrtek je neprevidna deklica izrekla še to in ono besedo. Seveda Se h' bila dovolj izkušena in ni vedela, kako je, če človek y DROBNE POLITIČNE ZANIMIVOSTI) Hitler g ovori novi generaciji vinarji prežijo na vsako njegovo besedo. Kaj kmalu je lahko v listih čitala vse, kar je rekla in gotovo še mnogo več. Res pa je, da je tudi priznala, da na vprašanje ni pravilno odgovorila. Odgovor ni bil pravilen glede na formulacijo vprašanja, čeprav je bilo očitno, da ne gre za neznanje niti za pozabljivost. Njene besede «Zelo mi je žal za gospode strokovnjake...« (namreč tiste, ki sestavljajo vprašanja) so bile vsekakor žaljive, vendar so pomagale utrditi prepričanje, da je deklica pač res mislila, da se je vprašanje nanašalo na največjo zmago. Vsi so bili radovedni, kako se bosta včeraj kaj pogledala z Mikom Bongiornom, potem ko ga je Paola ohdol-žils,, da io ima «na piki«. No Pa se je vse lepo razvilo: Paola je Miku prinesla v dar kravato, na kateri je upodobljen možic jz rubrike »Odnehaš ali nadaljuješ«. Mike je pa tudi «mislil» na Paolo :n j: je podaril dve škrlatni vrtnici. Stvar je bila tako zopet spravljena na normalni tir in za prihodnjič skoraj ne bo drugega kot gola «nogometo-logija«. Ker bi pa to bilo še vedno premalo, bo treba razpihovati vprašanje, ali bo prosvetni minister prepovedal di- jakom nastopanje v tej rubriki ali ne. Seveda bodo tudi tehtali korespondenco in objavljali pisma z ženitnimi ponudbami — dokler vse skupaj ne pojde v pozabo, kar se bo zgodilo v najboljšem primeru čez dobra dva tedna Ko )e šla Paola Bolognani v kabino, se ji je videlo, da je razburjena. Mike Bongio'-no je vprašal: »Katero je bilo edino moštvo iz Srednje in Južne Italije, ki je v enotni državni ligi osvojilo državno prvenstvo in kdo je bil vratar tega moštva?«. Kandidatka je takoj vedela, da je bila to Roma; nekoliko se jc ustavila pri premišljevanju letnice, a se je vendar tudi tu kar hitro spomnila (1942) in navedla vratarja Masetti-ja. Ko je prišla, iz kabine, je dejala, da bi znala povedati tudi celotno moštvo in Mike ji je dovolil, da se izkaže še ha ta način. Ni kaj reči, »mula je od hudiča«! Fotem ko je že Bolognani postala nekaka «zvezda» rubrike ((Odnehaš ali nadaljuješ« bi bilo najbrž kar preveč mnogo govoriti še o drugih zvezdah. Predstavil se je namreč včeraj nov kandidat, dr. Pozzoli, zobozdravnik iz Biei-le, ki bi dajal odgovore na vprašanja iz zvezdoslovja- ANAltZA LETOŠNJEGA ČEŠKOSLOVAŠKEGA DRŽAVNEGA PRORAČUNA Teč za gospodarstvo in manj za vojsko Zmanjšani so tudi izdatin za administracijo, ker je «admiiTistrativni aparat večji, kot to terjajo potrebe^ Pred dobrim mesecem je ljudska skupščina sprejela letošnji državni proračun. Tako stopa Češkoslovaška po dolgih letih, ko se je proračun vedno sprejemal z znatnimi zakasnitvami, v novo gospodarsko leto s pravočasno potrjenim načrtom in proračunom. Letošnji češkoslovaški proračun je povsem vsklajen z gospodarskim načrtom in predstavlja praktično njegovo finančno plat. Po načrtu znašajo skupni izdatki 89,9 mili- jarde kron, kar je za 13,7 odstotka več od lanskoletnih izdatkov. Tudi letos presegajo predvideni dohodki izdatke, in sicer za 417 milijonov kron. V letošnji strukturi proračunskih izdatkov je opaziti v primeri z izdatki preteklih let določene spremembe: povečali so se izdatki za gospodarstvo, vtem ko so se izdatki za obrambo ter administracijo ponovno zmanjšali. Iz priložene tabele je do neke mere razvidno, kako se je ta struktura menjala v zadnjih štirih letih: proračunski izdatki (v %) za gospodarstvo za kulturne in socialne svrhe za obrambo in varnost za administracijo za državni dolg Skupno 1953 1954 1955 1956 59,1 55,4 51,0 53.5 25,8 31.2 32,9 32.0 9,7 8,9 12,1 10,7 4,3 4,3 4,0 3,8 1.1 0.2 — — 100,0 100,0 100,0 100,0 {Nadaljevanje na 4. strani) Iz tega je razvidno, da se je delež gospodarstva v proračunskih izdatkih, potem ko se je v 1. 1954 in 1955 zmanjšal, letos ponovno zvečal, vtem ko kaže postavka za kulturne in socialne namene, ki se je v prejšnjih letih stalno dvigala, določeno zmanjšanje. Po tabeli so se zmanjšali tudi izdatki za obrambo in administracijo. Stroški za o-brambo bodo letos za. 823 milijonov kron manjši od onih iz lanskoletnega proračuna, kar je, po uradnih izjavah, popolnoma v skladu z lanskoletnimi ukrepi češkoslovaške vlade glede zmanjšanja efektivne moči češkoslovaške armade za 34 tisoč mož. Zmanjšanje izdatkov za administracijo izraža dokaj jasno željo po skrčenju administrativnega aparata, pri čemer pa nastopajo razne težave in zapreke. V letošnji proračunski debati je finančni minister Djuriš' izjavil, da je ((število zaposlenih v administrativnem aparatu večja, kot pa to zahtevajo potrebe pravilnega upravljanja«. Posebno pozornost zahtevajo v letošnjem češkoslovaškem proračunu planirani izdatk' za gospodarstvo. Ti izdatki bi po vrednosti morali preseči one iz 1. 1949 (prvo 'eto petletke) za 130%. Okrog polovica tega odpade na industrijo. V primeri z lanskim letom bi ti izdatki -bili »večji za 19.3%. Tudi tokrat je bila poudarjena prednost , za težko industrijo. Od skupno 23.3 milijarde kron, namenjenih industriji, odpade za potrebe težke industrije 16.2 milijarde. S tem v zvezi so se posebno povečali izdatki za premogovno in električno industrijo, Težnja je namreč, da »e ti dve panogi dvigneta nad ostale, da b; se v bodoče odstranile ovire, ki je prej do njih prihajalo prav zaradi njunega zaostajanja. - Posebno mesto zavzema v letošnjem proračunu proizvodnja strojev, ki da je, po uradnih izjavah, ključnega pomena za nadaljnji tehnični razvoj in povečanje produktivnosti dela. V primeri z 1. 1949 so se letošnji izdatki za to povečali več kcut za trikrat. Pretežni del izdatkov, namenjenih za razvoj gospodarstva, odpade na investicije. Povečanje investicijskih graditev (povečanje znaša v primeri z lanskim letom 21.6 od-.stotka. ki je. kot se uradno poudarja, nujno, da bi se nadoknadile neizpolnjene investicije minulih treh let ter zagotovila uresničitev nalog drugega petletnega načrta, sodi med osnovne značilnosti letošnjega češkoslovaškega gospodarskega načrta in proračuna. Za razvoj poljedelstva predvideva letošnji proračun vsoto 8,8 ’ milijarde čeških kron, kar predstavlja 17.9 odst. več kot lansko leto in 62.5 odst. več kot v 1. 1953. Od tega so 3 milijarde namenjene za investicijska dela. V proračunu je predviden za poljedelstvo tudi dolgoročni kredit (z zelo nizkimi obrestmi) v znesku 1.3 milijarde kron, to. je za 28,5 odst. več kot v letu 1955. Navzlic povečanim investicijam in stroškom za težko industrijo pa se' bo. kot se 'predvideva, povečala tudi proizvodnja potrošnik artiklov, in sicer za 7 odst. V Hamburgu so napravili eksperiment. Na neki gimnaziji je spregovoril... Hitler. Obstajajo namreč gramofonske plošče s Hitlerjevimi govori Izbrali so ploščo z govorom, ki ga je Hitler imel 8. novembra 1942, ob priliki obletnice muenchenskega puča iz leta 1923. Hitler je govoril o tem puču in o svoji imperialistični vojni, povezal je prvo in drugo svetovno vojno in podčrtaval veličino njegovega nepremagljivega, zmagovitega Reicha. Kričal je, seveda s plošče: «Drugi imajo navado da padejo 5 minut pred dvanajsto; jaz pa zaključujem bitko 5 minut po dvanajsti Moje pravilo je: tolči, tolči, tolči, vedno krepkeje irt krepkeje«. Slo je namreč za to, da bi videli, kako bo ta govor deloval na generacijo, ki ni imela prilike slišati živega Hitlerja, ali je bila tedaj v dobi, ko ni nič razumela. Hitler je razočaral večino dijakov. Slišati je bilo tudi komentarje: »Ali je mogoče, da so takšne strahotne neumnosti in tak Hitlerjev ton mogel navdušiti kogar koli? Men im, da se to danes ne bi moglo več ponoviti« — je rekel dijak. »Hitler je zamenjal logiko z zvočnikom» — je dejal neki drugi. Dijake so še vprašali; ((Slišali ste samo Hitlerjev glas. V tem ko slišite njegov glas, si morete zamisliti kako je on govoril?« Neki dijak je odgovoril: «Čuti se, da je govoril i z rokami i Z nogamin. RASISTIČNA BIBLIOTEKA V Jacksonu, glavnem mestu ameriške države Missis-sippi, so v tamkajšnjem parlamentu predložili osnutek zakona, na temelju katerega naj bi se v proračunu namenilo 5.000 dolarjev za nabavo neke posebne knjižnice. To bi bila knjižnica, kjer bi se zbirale knjige etnološkega zna- , čaja. ki tolmačijo ((Suprema-postane #slaven» in kako no-jcijo bele rase« Tudi ta pojav je v zvezi z naraščajočim rasizmom in novim valom diskriminacije proti črncem v ZDA. SVET SE SPREMINJA Iz uvoda k novemu francoskemu atlasu: V poslednjih dvajsetih letih je izginilo 7 držav, 14 novih držav je nastalo, 75 000 mest je spremenilo imena. Poleg tega so začrtali 51.000 km novih meja. ZAPLETLJAJl V LIBIJI Ameriška agencija ((United Press« prinaša naslednjo vest iz Libije. Libijski kralj je bil zaskrbljen ker mu žena, kraljica Fatima, ni mogla roditi sina, in zato ni bilo prestolonaslednika. Iz tega razloga je kralj Idris vzel lani drugo ženo, Alijo, ki je postala kraljica. A zgodilo »e je, da sta takq? prva, kakor druga žena Sapof' sili, in se te dni pričakujftla dva poroda. Ce se zgodi, da bi obe rodili sina, bi moglo priti do hude ustavne krize, zlasti če bi druga žena rodila po prvi. Ustava namreč ne predvideva takega primera, SMRTNA KAZEN V Veliki Britaniji se nada ljuje borba za in proti odpravi smrtne kazni. V tej borbi naletimo tudi na podobne primere: Sidney Silvermann, glavni pobudnik zakonskega osnutka o odpravi smrtne kazni, je prejel anonimno pismo, v katerem se mu napoveduje, da ne bo živel več kot 24 ur od trenutka, ko bo njegov predlog sprejet. V podobnem položaju se ne nahaja samo on, ampak tudi drugih pet članov spodnjega doma, ki sp prav tako prejeli grozilna pisma. KAKO »NAPREDUJE« JUŽNA AFRIKA Južnoafriški parlament je z večino glasov sprejel sklep, da se sprejme vladni zakonski predlog, na temelju katerega se osnovne demokratične pravice, med temi tudi pravico glasovanja, odvzemajo ne samo črncem, ampak tudi mešancem. Po tem sklepu bo sedaj v Južni Afriki še večje število !»ebivalstva brez demokratičnih pravic. Do sedaj je bilo v takem položaju 9 milijonov ljudi, od sedai dalje pa jih to II milijonov. Sedaj bodo '.e-ti imeli le nekaj poslancev v parlamentu, a določala jih ho vlada. Pri tem je najzanimivejše naslednje: crnci in mešanci nimajo v drugi polovici dvajsetega stoletja tistih pravic, k, so jih uživali.v preteklem stoletju! KOLIKO STANE ALZIR? Francoski finančni minister Ramadier je izjavil, da bo po dosedafljih predvidevanjih moral za to leto povečati izdatke vojaškega značaja samo za Aižir za 120 milij#rd franko-\ Zgoditi pa se more, da se bodo v teku leta stroški še povečali, in ta vsota ni dokončna. Kako velika je ta vsota in kakšno finančno breme za Francijo predstavlja dogajanje v Alžiru, je mogoče bolje razumeti, če povemo, da znašajo normalni vojaški stroški 9Sfl milijard frankov. MAROŠKA BILANCA Po nekem komunikeju, ki so ga izdali v Rabatu, je bilo izvršenih v Maroku od 1. junij« 1955 do 15. februarja 1956 99" terorističnih napadov na osebe in 3116 napadov na zgradbe in druge naprave. Bilo je 1494 žrtev, med Maro-kanci in Francozi, in sicer 470 mrtvih in 1024 ranjenih. Ugotovljeno je bilo, da se je zmanjšalo število atentatov od novembra 1955. ko so se začeli razgovori za neodvisnost Maroka. Tuja naročila jugoslovanskim ladjedelnicam Čeprav predvideva jugoslovanski družbeni proračun nekoliko zmanjšane investicije ?a gradnjo novih ladij, bo v velikih jugoslovanskih ladjedelnicah na Reki, v Splitu in Pulju letošnje leto zelo intenzivno. Razlog temu je dejstvo, da so se v zadnjem času zelo povečala tuja naročila pri jugoslovanskih ladjedelnicah. V decembru lanskega leta so dokončali prvi motorni tramper «Silvretta» od 10 200 'ton nosilnosti za švicarsko podjetje «Ocean Shipping A. G. Coire«. Tej družbi bo kmalu izročena še druga ladja iste vrste, ki nosi ime «Silva-plan«. V gradnji pa sta še dv« ladji iste tonaže. Švicarski družbi «George Christos Lemos« in «Suisse Atlantic Societe de Navigation Martine« iz Lozane sta naro-č.li pri jugoslovanskih ladjedelnicah dva tramperja. Angleška paroplovna družba »Ocean Ship Agency Ltd« iz Londona je naročila tri podobne ladje za lastne potrebe. Poleg gradnje novih ladij bodo jugoslovanske ladjedelnice opravljale tudi večja popravila in generalna popravila tujih ladij kakor tudi dela po naročilih ofl Shore v skupni vrednosti 25 milijonov dolarjev. Poleg že zaključenih sporazumov so predstavniki jugoslovanskih ladjedelnic dobili že ponudbe za gradnjo ladij od švedskih paroplovnih družb. Tuje družbe naročajo ladje v Jugoslaviji zato, ker so zmogljivosti jugoslovanskih ladjedelnic take. da se dela začno lahko takoj po naročilu, kar je drugod nemogoče, ker so tuje ladjedelnice preobremenjene z naiočili. Poleg tega se jugoslovanske ladje pri zava-idvalni družbi Llovd beležijo v najvišji zavarovalni razred, ker ustrezajo vsem mednarodnim pogojem. Poleg plovnih objektov z« tiijino bodo jugoslovanske ladjedelnice v letošnjem letu nadaljevale z gradnjo domačih ladij tako za pomorski kot za rečni promet. Za domačo mornarico bodo gradili ozirom« štiri turbinske in devet motornih tramparjev od po 10.100 ton nosilnosti, tri motorne tovorne ladje z nosilnostjo 2500 ten, tri potniške ladje z 2700 ‘ brt in več manjših motornih tovornih ladij. V novih turbinskih tramperjih bodo prvič vgradili turbine, ki jih bodo izdelali doma v «Jugoturbini» V Karlovcu. Pogonske in pomožne Diesel motorje pa izdelujejo v Puli, tako da se jugoslovansko ladjedelništvo osvobodilo tujih dobav. 16. marca 'JS* IZ TRŽAŠKE KRONIKE IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Hotela sta se stepsti pa se nista mogla... Prijatelja in delovna tovariša 31-letni Dario Felluga od Sv. M M Sp. in 31-letni Ser-gio Muchich iz Ul. Orlandini sta se decembra 1952 odpravila skupno z drugimi znanci v gostilno #A11 istriano« na Nabrežju Grumula in seveda sta se precej napila. Okoli 20. ure sta sklenila oditi, a pri plačevanju sta se nekoliko sprla in sta drug drugega vabila na cesto, kjer naj bi spor poravnala s pestmi. Mladeniča sta res odšla iz gostilne, a za pretep ni niti e-den niti drugi imel dovolj moči, kajti noge so ju komaj držale pokonci. Vseeno pa »ta se začela prerivati in naenkrat eta se oba znašla na tleh. Dva agenta finančne straže sta jima takoj priskočila na pomoč in ker sta opazila, da sta pijana, sta poklicala na mesto policijske agente, ki so obe odpeljali v bolnišnico-Eellugo, ki je imel rano nad očesom in podplutbo na licu. so pridržali, medtem ko so Muchicha, kateremu so ugotovili kot njegovemu prijatelju Fellugi precejšnjo vinjenost. odslovili. Nekaj ur kasneje pa ee je Muchich ponovno oglasil v bolnišnici ter se pritoževal nad bolečinami na roki. Tokrat so ga zaradi ugotovitve zloma roke pridržali in ga poslali na ortopedski oddelek. Seveda je policija uvedla preiskavo in tako je zvedela, da sta se fanta pretepala in si povzročila telesne poškodbe: Vsak je sicer trdil, da je sam kriv, a nič ni pomagalo, kajti policijski organi so oba prijavili sodišču-Po končanem preiskovalnem delu razprave pa so Muchicha oprostili, medtem ko se je moral Felluga zagovarjati pred sodniki. A mladenič je imel srečo, še posebno, ker je njegov prijatelj izjavil, da je padel, ker ga noge zaradi vinjenosti niso držale in tako sodnikom m preostalo drugega, kot Fellugo oprostiti, pa čeprav samo zaradi pomanjkanja dokazov. Preds. Gnezda, tož. Pasco-li, zap. Racchelli, obramba odv. Kezich. V agoniji v kleti Včeuj Zjutraj okoli 11. u-re so sprejeli na ... zdravniškem oddelku splosne bolnišnice, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom, 53-letnega Aleksandra Kureta iz Kic-manj, a sedaj brez stalnega bivališča. Njegovo stanje je zelo resno in je bil ob sprejemu v bolnišnici že skoraj v agoniji, vendar zdravniki upajo, da ga bodo rešili,- Kaj se je možu pripetilo, ni znal nihče obrazložiti, dejstvo pa je, da so Kureta našli že "V takem stanju okoli 10. ure v kletnem prostoru hiše št. 20 v Borštu. Poškodba pri dolu Pri pranju avta v menani^-ni delavnici »Fiata« s sedežem v Ul. Čampo Marzio se je 37-letni delavec Giovanni Zochil iz Ul- Pondares 5 včeraj okoli poldneva pošteno porezal z robom blatnika vozila. Z delodajalčevim avtom so Zochila, ki je imel precejšnjo rano na desni roki, pripeljali v bolnišnico, ud koder pa so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili s priporočilom počitka in zdravljenja v domači oskrbi. Pri telovadbi je padel Med saokom v višino pri telovadni uri v telovadnici trgovske šole v Ul- Rismondo je 14-letni Claudio Cescon iz Ul- Pascoli 31 tako nerodno padel, da se je pošteno udaril po desni roki. Nezgoda se mu je pripetila predvčerajšnjim proti večeru a mladenič se je šele včeraj zatekel v bolnišnico in ker so mu zdravniki ugotovili izpah zapestja ter verjetni zlom roke, so ga s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku. O TrUiška kvestura javlja, da bodo lahko vsi javni obrati ozemlja ob vsedržavnem shodu bersaljerjev. in sicer med 17. in 18. ter med 18. in 19. t-m- odprti vso noč. VČERAJ POPOLDNE V CRDA V TRŽIČU Skoraj povsem ospela eootna stavka kovinarjev 1'DelaVci z njo zahtevajo izenačenje sVojih mezd z delaVci genovskega Ansalda Včerajšnja štiriurna stavka i r.ino in podobno blago, ne da kovinarjev CRDA v Tržiču je I bi pri tem upoštevali naj- skoraj povsem uspela. Vsi de lavci razen nekaterih uradnikov so stavkali. S tem so delavci pokazali svojo zavednost in pripravljenost, da se vedno enotno borijo za svoje pravice, če jih občutijo in če jih tudi podpirajo vse sindikalne organizacije. Glavni namen stavke je izenačenje plač tržiških kovinarjev s plačami kovinarjev genovske ladjedelnice «Ansal-do». Obenem naj ta borba dovede Confindustrio do prisl anka na izpopolnitev državno pogodbe. Med delavstvom je povzročil veliko zanimanje članek duhovnika Raffaela Tomizze v glasilu krščanske demokracije «Vita Nuova« od 10. marca 1956, v katerem se sprašuje, sploh more živeti z mesečno plačo tudi manjša družina, ki prejme 3Q do 40 tisoč lir mesečno. Duhovnik piše, da je s tako plačo mogoče živeti, vendar «je treba gladovati». Pokrajinsko tajništvo FIOM je na podlagi članka predlagalo vsem ostalim sindikalnim organizacijam enotno borbo za plačne poviške v CRDA, Solvay, Gamma in Pasero v Tržiču ter v podjetjih, ki v Gorici uživajo dobrote proste cone. osnovnejse higienske predpise. Županstvo sporoča, da bo tako trgovino preprečilo. Danes pouka prost dan Danes, na praznik sv. Hila-rija, patrona Gorice, bo za vse učence osnovnih ln. srednjih šol v Gorici pouka prost dan Umik trgovin 17., 18. in 19. marca Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča da bodo v dneh 17., 18. in 19. t. m. trgovine vseh občin goriške pokrajine obratovale po sledečem urniku: sobota, 17. marca: večern' urnik je za vse trgovine poljuben; nedelja, 18. marca: v dopoldanskih urah bodo odprte pekarne, mlekarne in cvetličarne; vse ostale trgovine kakor tudi mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo bodo ves aan zaprte; ponedeljek, ,19. marca: mesnice bodo odprte od 6.30 do li. ure; pekarne, mlekarne in trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure; cvetličarne pa od 8. do 13. ure. Ostale trgovine bodo ves dan zaprte. VČERAJ NA GOR_ Državno mejo prešli brez potrebnih dokumentov Goriški sejem vsak 2. in k. četrtek v mesecu Prepoved prodajanja blaga na sejmu, ki prihaja iz Jugoslavije Na Telovadnem trgu danes m bilo tradicionalnega četrtkovega semnja, čeprav so kramarji prišli k nam iz vseh delov naše in sosednjih pokrajin prodajat svoje blago. Svojega posla niso mogli o-piavijati, ker je bilo na trgu in. v zgodnjih jutranjih urah veliko mestnih stražnikov, ki so vsakemu kramarju prepo-edali namestitev stojnice in izpostavljanje blaga. " *’• Kaj se je zgodilo, so se pričeli razburjeno spraševati. Nekaj jih je prišlo tudi v naše uredništvo protestirat proti odločitvi županstva. Dopoldne pa so se zbrali na trgu pred prelekturo, kjer so izražali svoje nezadovoljstvo nad nepravično odločitvijo. Kot je znano, je občinski svet že pred dobrim letom razpravljal o delni omejit/i četrtkovih sejmov. Na zad-n>em in predzadnjem sejmu pa so stražniki po zvočniku opozoriti kramarje, da danes ne bo sejma, ampak da bo odslej dalje samo vsak drugi in vsak četrti četrtek v mesecu, obenem pa bo po tri dni trajal sejem ob treh gori-ških patronih ter osem dni za Andrejev praznik. Vse kaže, da je županstvo odločitev sprejelo (ki bi jo lahko sporočilo pred časom tudi tisku) verjetno na pritisk goriških trgovskih krogov, k- so se v nekem listu že oglasili in med drugim prikazali, da je blago, ki ga prinašajo na podlagi videmskega sporazuma iz Jugoslaviie nehigienično. Zelo verjetno pa so sejem zmanjšali tudi zaradi tega, ker so ljudje hodili kupovat blago na sejem, s čimer so oškodovani goriški tr- govci. V zvezi z raznimi govoricami in članki je županstvo včeraj objavilo sporočilo, v katerem opozarja, da prinašajo ljudje maslo, blago, perut- Včeraj je bil na goriški pre-turi eden izmed zelo napornih dni za sodnika, odvetnike in številne priče, ki so prišle pričat v korist ali proti številnim obtožencem, od katerih se pa nekateri niso prijavili, tako. da je sodnik nekaj procesov prenesel na naslednji teden. Največ obtožencev bi se mo. ialo zagovarjati zaradi nedovoljenega prehoda državne meje; mnogim je sodnik sodil kar v odsotnosti. 23-letni Edvard Soban iz Tržiča je pobegnil v Jugoslavijo lansko leto konec avgusta meseca pri mirnskem letališču. Toda že drugi dan so ga jugoslovanski obmejni organi izročili na bloku pri Rdeči hiši italijanskim organom. Policija, ki ga je kasneje zaslišala je izvedela, da gre za mladeniča, ki se je že prej prekršil zoper zakon in ga je zato spravila na varno v goriške zapore. Včeraj ga je pretor dr. Fabianich spoznal za krivega in ga obsodil na pogojno kazen 2 mesecev zapora in na plačilo 11.670 lir globe. Za isti zakonski prekršek bi se moral včeraj zagovarjati tudi 47-letni Giuliano Mottica iz Turina, ki je lanskega avgusta pobegnil v Jugoslavijo, toda tudi njega so kmalu vrnili. Sedaj je na zdravljenju v turinski umobolnici, potem pa ga bodo čakali še drugi procesi v Turinu. Pomiloščen pa je bil za za isti prekršek 39-letni Cesa-re Calzavare iz Mestre, ki se tedaj nahaja v tržaških zaporih. Mož je pobegnil v Jugoslavijo že 1949. leta in sicer potem, ko ga je sodišče v Trentu obsodilo zaradi kraje ra 6 mesecev in 60 dni zapora. Ko se je leta 1955 zopet vrnil v domovino so ga seveda takoj spravili v zapor, kjer bo odsedel vseh 6 mesecev. Furlan in Komel vnovIC na sodniji Precejšnje zanimanje je včeraj vladalo na preturi, ko sta se v dvorani pojavila Venceslav Komel in Adolf Furlan. Furlan je tožil Komela, da mu jc 24. julija lanskega leta u-kradel kolo, ki ga je pustil na travniku, v bližini gostilne Komel na Tržaški cesti, na katerem je nabiral travo za zajce. Obtoženi Komel pa je aal vse drugačno izjavo, dejal je, da je omenjenega jutra naletel na svojem vrtu na Furlana, in ko ga je ta zagledal je začel nanj vpiti in ga zmerjati, nato pa je odšel. Komel je zatem nekaj metrov prdč od vrta našel Furlanovo kolo, ki je bilo zaklenjeno; zlomil je ključavnico in kolo odpeljal na policijo, kjer se je pozneje zopet srečal s Furlanom. Komel je nadalje izjavil, da ga Furlan še vedno nadleguje in da tega ne more prenašati, saj bi po njegovi krivdi pred leti kmalu izgubil življenje, zaradi česar je bil, kot znano, Furlan tudi v zaporu. Sodnik Fabianich je po zaslišanju prič, ki niso vedele povedati nič točnega Komela oprostil, ker ni storil nikakršnega kaznivega dejanja. POKRAJINSKI KONGRLS PSDl V GORICI Osrednje vodstvo nai zahteva istočasno izvedbo občinsl to pokrajinskih volitev Stranka bo nastopila na volitvah samostojno s svojimi listami V nedeljo dopoldne je bil j vajo istočasno izvedbo občin-na pokrajinskem sedežu po- skih in pokrajinskih volitev; krajinski kongres italijanske : prav tako so soglasno izvoli-socialdemokratske stranke, ki li podtajnika goriškega odse-je obravnaval sledeče točke ka PSDI Ferruccia Fantinija dnevnega Teda; poročilo o za predstavnika na državnem državnem kongresu stranke, svetu stranke, ki bo 24. in poročilo o upravnih volitvah, prihodnje občinske in pokrajinske volitve, izvolitev predstavnika za državni svet. Kongres se je pričel ob. 10, uri in je trajal do popoldanskih ur. Delu kongresa so prisostvovali vsi delegati, socialdemokratski svetovalci go-riskega občinskega in pokrajinskega sveta ter številni partijski aktivisti. O potgku državnega kongresa PSDl, ki je bil prejšnji mesec v Milanu, je poročal prof. Zucalli, ki je med drugim pozneje govoril tudi o vprašanju prihodnjih upravnih volitev, o tem je govoril tu- 25. marca v Rimu. Na kongresu so izglasovali resolucijo, v kateri poudarjajo uspeh desetega državnega kongresa. Na prihodnjih u-pravnih volitvah se bodo predstavili v vseh pokrajinskih volilnih okrožjih s svojim simbolom. S svojim sim. bolom in svojimi listami se bodo predstavili tudi na občinskih voiltvah v Gorici in v Tržiču. Tudi v ostalih občinah se bodo predstavili s svojimi listami in svojim strankarskim simbolom, kjer pa to ni mogoče, se gre na sestavljene liste, vendar se pri tem izključuje sleherno zavezni- di pokrajinski tajnik Candus- j|v0 s skrajno desnico InjiiiiiiiiK ii :.= ' llirt MADALJEVANJE DRŽAVNEGA SMUČARSKEGA PRVENSTVA De Fiorian (15 km) in Vera Schenone (stalo®) čerajšnja zmagovalca v Sestrieru Compagnoni je zlomil smučko in je zaostal za De Florianom za 10 SESTRIERE, 15. — Tekmovanje za državno smučarsko prvenstvo se je danes nadaljevalo najprej s tekom na 1” km. Startalo je 56 tekmo- si, podtajnik za goriški odsek PSDl Ferruccio Fantini, prof. Anversa ter predstavniki vseh pokrajinskih’ odsekov. Za prihodnje upravne volitve so določili obsežen delovni načrt, Iti naj .pridobi vse socialdemokratske šile naše pokraji-i»e za novo borbo; stranka se bo ponovno' spustila v' volilno kampanjo ki naj doseže, da se bo v občinskih in pokrajinskem svetu vedno bolj slišala beseda delavcev v interesu zatiranih. Soglasno so sklenili, naj vodilni partijski organi zahte- Pianistka DAMIJANA BRATUŽ priredi v soboto 17. L m. ob 20.30 uri v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi 1 samostojen koncert Na programu MOZART, RAMEAU, SCHUBERT, SCHUMAN, CHOPIN, BRAVNIČAR, DEBUSSY. V nedeljo dopoldne ob 10. bo ponovitev istega koncerta samo za dijake Prodaja vstopnic, vsak dan od 9. do 12. in od l5. do 18. ure na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1; od 18 dalje v kavarni Bratuž. -— I. sedeži 250 lir, II. sedeži 150 lir, stojišča 100 lir. ' - -VTlA* D ;• f levico. Na sindikalnem področju se bo trudila, da pri svojin pii-padnikih prikaže UIL za edino sindikalno organizacijo, ki lahko brani socialistične delavce. Na koncu poziva ravnateljstvo CRDA iz »Tržiča na sodelovanje z notranjo komisijo, da se prepreči izvedba hudih odločitev, ki bi zelo škodovale našemu razmajanemu gospodarstvu. Seja občinskega upravnega odbora Na torkovi seji občinskega upravnega odbora so razpravljali o raznih vprašanjih u-pravnega značaja; med drugim so odborniki odobri doplačilo 5,500.000 lir goriškim in drugim bolnišnicam, ki so o-skrbovale občane iz naše občine. 6,000.000 lir pa bo morala občinska uprava nakazati ustanovi ECA za vzdrževanje starih in onemoglih v tekočem letu. Dr. Calvani je nato poročal o problemu okoli skrajšanja železniške proge Zagraj - San Giovanni pri Nadiži. Izlet SPD h «Kekcu» Za nedeljo popoldne je go-riško Planinsko društvo organizirala izlet na Katarinco pri Novi Gorici. Vsi skupaj se bodo dobili v Kekčevi koči na Katarinci, kjer so določili zbirališče. Požar na vrtu Goriški gasilci so bili včeraj ob 14. uri poklicani v Ul. Brigata Pavia štev. 54, kjer je gorelo na vrtu lastnice Fauste Bostian. V predelu, kjer raste trstje se je nenadoma pojavil ogenj in zgorelo je od 20 do 30 kv. m trstja. Gasilci so v času ene ure pogasili ogenj, ki je povzročil o-krog 3.000 lir škode. Po proučitvah o vzroku požara, me-nijo, da so nekateri dečki, ki so se tamkaj igrali prižgali nekaj suhljadi; ogenj se je nato razširil še na trstje. valcev, ki so jih spuščali na FEDERICO DE FLORIAN progo v presledkih po pol mi nute. Preteči so morali najprej zanko 10 km, nato pa še 5 km. Kmalu se je vnela borba med De Florianom, Com-pagnonijem, Fattorjem in Chatrianom. Nekje pri 9. km je Compagnoni zlomil smučko in je moral teči nekaj sto metrov, preden je dobil drugo smučko; pri tem je seveda izgubil dragocene sekunde. Vendar pa je bil pri 10. km le pet sekund za De Florianom, Fattor 12” in Chatrian 19”. V zadnjih 5 km se pozicije niso bistveno spremenile; De Fiorian je še za nekaj sekund povečal razmak. Ob 11.15 se je pričela tekma v slalomu za ženske. Tekmovalke so najprej vozile po progi, ki je imela na 300 m 140 m padca in 44 vrat. Tu-rinčanka Vera Schenone je dosegla tako odličen čas in je bila toliko boljša od drugih, da ji je to za zmago zadostovalo, čeprav sta bili v drugi vožnji boljši od nje Poloni in Carla Marchelli. Čeprav je vozila Schenone drugič precej previdno, je vendar dosegla skupni čas, ki je za dve sekundi in pol boljši od časa njene klubske tovarišice Jole Poloni. Rezultati: 1.00.34; 8. 1.00.46; 9. De Fiorian Busin GMgJ 1.00.57; 10. Prucker - „ 1.01.16; 11. Mich ... Carrara Luigi 1.01.38; rara Gianni 1.01.45;.. j o2-H; ni 1.01.55; 15. Tosello^ 8. >« Cii 1.02.35; 19. Busin 16. Zanolli Egidio ( Dalmasso 1.02.29; !*■ sjlv,n) 1.02.7; 20. Rela 1.03 00. Slalom — ženske: ^ 1. Schenone Vera (*»• ^jj 95; 2. Poloni Jole <54-4 (jjj 98.1; 3. Marchelli Car|?rjs,jt« 41.7) 100.1; 4. Ebner — ^ 103.5; 5. Berera 105-6:1(l«‘5. 1 minci 107.5; 7. Sacco Mola 108.6; 9. Schir Tek na 15 km: 1. De Fiorian Federico 58.17; 2. Compagnoni Ottavio 58.27; 3. Nattor 59.08; 4. Della Sega 59.16; 5. Chatrian 59.29; 6. Che-natti 59.52; 7. Zanolli Camillo Stopnjuje se privlačnost rubrike »Odnehaš ali nadaljuješ« Steccanella 114.7; 11. 114.7. Bertola'* Derycke zmagal tudi v III. etapi VERGEZE. 15. — Tu?‘pt ja etapa dirke Pan? ' ^ (St. Eticnne-Vergeze ^eljjj. se je končala z zmago #J ca Derycka, ki je privoz ^ cilj v skupini. Anq'!.toPilfc Darrigade sta danes ou Vrstni red na cilju: 1. Dericke (Belg) ^ 2. De Bruyne (Belg-): • j (Fr.): 4. De Smet Plankaert (Belg.) vsi s j.fj zmagovalca; 6. Caput Elliot -ENIC Telekino film: ANGELA Igrajo: MARA LANE, DENNIS 0’KEEFE, B°SS' BRAZZI i» drugi znani igralci ooooooooooooooooooooooaoooocooooooooooooooooooocoo OOOGOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 29. = Drugo poglavje i Nadaljevanje • Sošolci in tovariši - Sarajevski atentat Somatologija je bila zame nov predmet, zato bržkone nisem mogel prav presoditi širine profesorjevega znanja. Toda pri botaniki, ki vsaj kar se sistematike tiče bržkone nt bila njegov predmet, sem hitro začutil, da profesor Leder veliko več ve od tistega, kar je predaval. Veselil sem se njegovih ur, čeprav me je tiho v notranjosti bolelo, da se mu nisem mogel in tudi ne znal razodeti. Zlasti ko smo prišli globlje v pomlad in smo nekajkrat obiskali botanični vrt in napravili nekaj izletov v okolico, bi bil vedel odgovoriti na marsikatero vprašanje ki ga je profesor postavljal razredu. Toda zaradi svoje že omenjene sramežljivosti in nekega nepremagljivega notranjega odpora se nisem nikoli oglasil k besedi. Vendar pa mi Je bilo končno dano, žal šele proti koncu šolskega leta, da sem se mogel profesorju razodeti in zbuditi njegovo zanimanje. Bil je to edini primer v teku mojega šolanja na nemški gimnaziji, da sem stopil z nekim profesorjem v tako tesen duhovni stik. Neko uro je prišel profesor Leder v naravoslovni kabinet s precejšnjim šopom različnih cvetic in rastlin. Ne spominjam se ali jih je bil prinesel nekdo iz razreda, ali Jih je bil profesor sam nabral. Jemal Je iz šopa posamezne rastline oziroma cvetke jih kazal dijakom in vpraševal, kdo zna to in ono določiti oziroma poimenovati. Najprej je molči proti razredu take rastline, ki so bile splošno znane, in od učencev se jih je oglašalo navadno po več skupaj. Streljali so debele kozle, dr. Leder se je vzvišeno muzal, neprizadeti pa so se na ves glas smejali. Po tem uvodu je z ironičnim nasmeškom pokazal razredu dolgo rastlino s kosmatim steblom m Usti in z lepimi rumenimi cvetovi. Stali smo okrog njega sredi kabineta in profesor je rekel: »Morda bo kdo med vami vedel za ime te rastline; kam spada, pa dvomim, da bi utegnil kdo vedeti.* šel je, dobrodušno muzajoč se, z očmi od obraza do obraza, ne da bi si bil upal kdo izraziti kako mnenje. Končno so se profesorjeve oči srečale z mojimi. Poznal sem rastlino in iz same zadrege sem zardel, ne da bi bil odprl usta. Dr. Leder je moral biti izvrsten psiholog. »Veste morda vi?» (Mojega imena se bržkone ni spomnil). »Da, to je Verbascum ali Koenlgskerze*. (Po slovensko lučnik). Osupel me je pogledal. »No, in morda veste tudi, kateremu rodu rastlina spada?* »Da, k Scrophulariaceam*. «Wunderbar. Čudovito. Ali vidite med rastlinami na mizi še katero sorodno rastlino?* »Da. To je Scrophularia canina*. »Neverjetno, kaj ta mož vse zna*. Nekateri sošolci so se pri teh besedah zasmejali, misleč, da se profesor norčuje iz mene. »Čemu se smejete?* je vprašal na svoj ljubeznivi način. »Mož res zna več, kakor se mi je kdaj pripetilo*. Obe rastlini sta med seboj na moc različni in verjetno si nihče od sošolcev ni mogel misliti, da pripadata istemu rodu. Profesor me je vprašal, če morda vem pojasniti, zakaj sta si rastlini v sorodstvu. Razčlenil sem tako različne cvete obeh rastlin in pokazal na skupnosti. Dr. Leder se je obrnil k učencem in poskušal potipati, če ni morda še kdo v razredu, ki bi bil ostal s svojim znanjem neopažen. Vprašal je, če se nemara kdo ne spominja še neke posebne Scrophulariacee, ki smo jo videh v botaničnem vrtu. Nihče se ni oglasil. Profesor je pogledal name in spet mi je udarila kri v lica. »Morda vi veste?* me je vprašal. «Da,» sem odvrnil. »Neko precej veliko eksotično drevo, ki raste nedaleč od vhoda v botanični vrt*. »Mensch, Sie haben Natursinn!* *) je vzkliknil. »Zaslužili bi najboljši red, a žal sem ze redoval. Sicer imate dobro, toda naslednje leto bova to popravila ob skupnem delu*. Nisem povsem gotov, ali sem prišel do tega, da bi bil profesorju pojasnil, odkod imam svoje znanje. Postavil me ji bil za svojega asistenta, a moja funkcija je trajala le zelo kratko, šole je bilo kmalu konec, a v jeseni, po nekaj šolskih urah, je razpadla monarhija in z njo vred naša šola. kakor se je sam rad Imenoval — Monsjeur Mayer (b€ 1$, meijč). Mislim, da je študiral ali vsaj izpopolnil *V°J. (r^ nje francoščine na pariški Sorbonni ali na kaki drUS fr®11’ coskl univerzi. Bil je entuziast francoskega jezika^0^jii f coske kulture. Takrat, ko je postal naš profesor, stn0trr9^ L krepko sredi vojne (leto 1915-16) in Avstrija bila 1 nasprotnica, toda profesor Mayer ni nikoli lil nejevolje do Francozov, a kam li mržnje. Ponovno 1 j O*, svoje obžalovanje, da sta si nemški in francoski st» sprotnika in je s hrepenenjem govoril o časih, bili obe kulturi sestri. “ Verjetno je bil Mayer takrat še suplent, kajti r pfjj moral še zelo mlad. Bil je visokorasel ln eleganten jjo* kupnega podolgovatega obraza in svetlih oči in laolT, p”j je naočnike in njegov pogled skozi nje je bil ziri®r ii®Pr!; jazen in ljubezniv. Imel je široka usta in malce jjji^ pomaknjeno brado; imel je navado, da sl je nepresta11 ustnice in si drgnil brado ob trdi ovratnik. ^ »P Kot profesor je moral biti pristaš modernih je nazorov. Čeprav nisem bil posebno navdušen za kov, se spominjam njegovih ur s prijetnimi obc**ei)0 'a njegovimi urami smo se počutili dijaki bolj ®Pr0, fi 7. pri večini drugih profesorjev; kljub temu je zna* t, ra'’g Mayer očuvati svojo avtoriteto. V spominu ga ni1113 ^ U> kot lepotca, vendar je bil dijakinjam na zavodu »interesanten* mož. Bil je več; bil je izrazito simP y Vy V tretjem razredu smo se realnogimnazijci končnoveljav-no poslovili od »klasikov*, ki so to leto dobili grščino kot novi predmet, mi pa francoščino. Povedal sem že, kako sem v poznejših letih obžaloval, da nisem prešel rajši na klasično gimnazijo, ker sem zlasti na univerzi, pa tudi pozneje, močno občutil pomanjkanje znanja grškega jezika. Takrat, v tretji, pa sem veselo prestopil k novemu modernemu jeziku, o katerem sta bili mama in Mašenka polni hvale. Francoščine nas je učil profesor Karl Adolf Mayer, ali srčno dober človek. Zelo redko je dvignil glas H®, treh letih se je bil le nekajkrat razjezil. Enkrat jji ker nisem obvladal ne vem ;rat razjezil. Enkrat ji^j, kakšnih glagolov. Sic iF{t, ki smo se iih ne sa„ bil slab v francoščini, pesmi, ki smo se jih ne p hitro naučil n ef ^ um (nrli 5* -