C. C. Portale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 3 Febbrato IUk8. Posamezna Mevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek z jut raj. Stane za celoleto 15 L x> » pol leta 8» i> x> četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. $t io V Goricu v petek 3. febrnarja 1928 utoxi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra» že*. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Ri» va Piaizutta U. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mamcli Mev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. Š^ en odgovor Vedettl deirisonzo". «-S psovkami, lazmi, obrekovanji j je pospremila »Vedetta dell'Isonzo« odl ok goriškega prefekta, s katerim so bili razpuščeni občni /.bor, na; čelstvo in nadzorstvo Zadružne zve; ze. Našim čitateljem in vsej naši javnosti ni bilo nicer treba dokazo; vati, da ne gre za reuen in stvaren list. Tudi nismo hoteli prepričati gospodov okoli tega lista, da so ga s svojim pisanjem polomili. Saj ve; mo, da so si gospodje takoj po pi; sanju urizli od jeze prste ,da so na tako neroden in nespreten način tob mačili »javno mnenje« o daleko; seinem prefektovem ukrepu. Hot teli smo pa dokazati, da se naši na; rodni nasprotniki poslužujejo v bo* ju proti nam nizkih in nekulturnih sredstev, ker nam stvarnega sploh ne morejo ničesar očitati. Kako se smešite! Kako zlobni in brezvesini znajo biti ti gospodje naj pove tale cvetka njihovih natolcevanj: »Na razne na; čine se je trosil denar, ki so ga s svojim znojem zbrali- kmetje in ni se vrnil več med nje. Denar je slu; žii po največ v politične svrhe, ki jih vztrajno zasledujejo maloštevib ni in znani slovenski politični vo- ditelji. Ti politični voditelji so pre; vcč v skrbeh za svoje trebuhe in prav nič se ne brigajo za socialne koristi kmečkega prebivalstva.« Pustite trebuhe političnih sloven; skih voditeljev pri miru! AH vas ni sram mazati svoj list s tukimi nizkb mi psovkami? Saj sami dobro vesle, da se ne bomo mi pri vas učili po; štenja, značajnosti, nesebičnega so; cialnega dela in ljubezni do našega ljudstva in še pruv posebno do kmečkega prebivalstva. Ce bi le ko; ličkaj poznali slovensko zgodovino in slov. razumništvo bi te zlobne neumnosti nikdar ne napisali. Mnogi so se ze naučili socialne ljubezni in poštenega socialnega dela pri Slo; vencih in mnogi se bodo še učili. Lepa in veličastna je zgodovina Slo; vencev prav zaradi tega, ker se od; likuje pred mnogimi narodi po po; štenju in nesebičnem delovanju slo; venskih voditeljev in slovenskega razumništva. Slovenski voditelj je bil svojemu ljudstvu vedno zvest in je žrtvoval zanj tudi vse. Zato je bilo tudi ljudstvo njemu vedno vdano in zvesto. In tako je tudi da; nes. Mi se nočemo boriii z vami glede poštenja in nesebičnega social; nega delovanja z besedami. Dejan* ja govore in bodo še govorila. Zaka.j nočete povedati resnice? Z grdimi in podlimi sredstvi ste padli po nas. Izprožili ste najmoč; nejse kalibre proti nam. Prišla vam je prav naša namisljena protidr/av; nost in naše »protidržavno« delo; vanje. In končno so vam postali celo naUi trebuhi zoprni. Oblekli ste zlobno obleko samo radi tega, ker ste hoteli prikriti resnico. Resnica pa je samo ena! Naše ljudstvo ne potrebuje prav nobene gospodarske kuratcle. Samo najboljše zna voditi in organizirati svoje gospodarstvo z možmi, ki jim zaupa. Njegova gospodarska orga; nizacija je bila močna in zdrava. Izročena je bila skrbnemu, vestne* mu, nesebičnemu in postenemu vod; stvu. Odstavljeno načelstvo je ime; lo na leto do 60 sej. Vsak clan na; čelstva je dobil za ogromno in ne; precenljivo delo 300 lir odškodnine na leto! Ali pomeni to skrbeti za svoje trebuhe? Prepričani smo, da bi gospodarstvo raznih pod jet ij v drzavi vse drugače izgledalo, če bi njegovi upravitelji tako nesebično delovali, kakor je delovalo odstav; Ijeno vodstvo Zadružne zveze. Poznamo vas. Zadružna zveza je bila vzorna go; spodarska organizacija slovenskega ljudstva in vodili so jo zvesti in zna; čajni sinovi tega ljudstva. Taka or; ganizacija vam je bila na poti. Ni spadala v vase politične račune. Zato so jo razni italijanski listi stab no napadali in blatili. In samo zato je morala doziveti udarec, ki jo je zadel dne 19. januarja. Kar je slovensko je za vas proti; drzavno in državi škodljivo. Kar je slovensko in siovenskemu ljudstvu res vdano in rešilna opora v tezki življenjski borbi, to mora po vaši zamisli izginiti. Tega vi ne morete trpeii in prenesti. Taki ste. Mi vas zelo dobro poznamo. Vemo tudi, da nas v svoji notra; njosti spoštujete, da imate rešpekt pred našo poštenostjo in nesebič; nost jo, da nas kot ljudstvo \>isoko cenite. Toda Slovenci smo in veste, da hočemo biti in ostati. In samo tega nocete all ne morete razumeti in trpeti. Tako bi morali pospremiti pre; fektov ukre- proti Zadružni zvezi. Pustiti bi morali čvekanje o slabem gospodurstvu, o protidržavnosti, o trebuhih itd. popolnoma pri miru. Bin to je vendar ostalo pri vas. Mi smo bili in smo čisti. Če bi tako po; stopali, pot em bi mi o vas v »Goriš; ki Straži« takole pisali: »Odkrito; srčni so! Za to odkritosrčnost jih je treba spoštovati. V zmoti so. Toda odpuščeno naj jim bo. Ne vedo, da škodujejo s svojim delovanjem na; šemu ljudstvu in državi.« Kaj se godi po svetu? Dobro je, ako si ob koncu meseca ponovno pokličcmo v spomin naj? važnejše do^odkc, ki so se izvršili v prcteklih štirih tedrrih. Tako člo? vck laze zasledujc nadaljni razvoj södobnega življenja. Začnimo kar s sosedno državo, z Jugoslav! jo. V Jugoskviji se je zadnje dni pre* tekle^a meseca naijnil h koncu dol* gotrajni razvoj ni proces nespora* zumljenja v demokratskem klubu. Znano je, da je predsednik demo* kratskc stranke Davidovič že v vo* lilnem boju za državnozborske vo* litve v septembruu lanskega leta javno izražal svoje nezadovoljstvo z radikalno stranko in z ministr* skim predsednikom Vukičevieem. Po volitvah se je to nezadovoljstvo še stopnjevalo in bi bilo skoraj go* tovo že prej pripeljalo do razkola v vladni veeini, ako bi Davidovie ne imel v lastnem klubu zelo močne opozicije v osebi zunanjega minis* tra Marinkoviea. Napetost med obema voditeljema se je tako pove* čala, da je Davidovie odstopil kot predsednik stranke in kluba. Takrat so mu vsi poslanci dali zaupnico in ga prosi'li naj počaka do kongresa stranke. Kongres stranke se je vršil 15. januarja. Dal je Davidoviču po* oblastilo za pogajanja s kmetsko* demokratsko koalicijo (Radie in Pribičevič). Davidovie je pooblasti* lo izrabil in se začel pogajati z opo* zicijo. Sklical ie tudi sejo poslan* skega kluba, da bi zvedel, na katere poslance lahko raeuna. Sej a kluba je trajala od 30. januarja do 1. fe* bruarja. Davidovicevo stališče je zmagalo in demokratski minist ri so podali ostavko, katere pa krali ni s prej el. Sedan j a via da za enkrat ostane. Tak je bil položaj v Jugo? slaviji na koncu januarja. Nemčija. Tudi ena vodilnih strank v Nem; eiji pteživlja kritične dneve. Kato* liski centrum, stranka sredine, ki je v najtežjih časih po vojni vodila nemško državo, doživlja notranje prepiire. Najvažnejši je spor med delavskimi množicami ,.ki so orga* nizirane v strokovnih organizacijah krščansko * socialne smcri, in med državnim kanclerjem Marxom, ki zastopa desno krilo v stranki. De« lavci se borijo za večji vpliv v stran* ki. Spor je prisöl tudi v javnost, saj so se nesoglasja pcvkazala na javnih sho'dih. Nemeija ima pa sedaj mnogo otpravka z državnim prosvetnim za* konom, ki naj uredi vse šolstvo na neki enotni ]>odlagi. Ta zakon je izredno važen, zato ni čuda, ako se ob njem razvnemajo najboljši nem* ški duhovi. Mogo'ee je celo, da se bo ob tern zakonu razbila sedanja vladna koalicija. Rusija. V veliki slovanski državi na skrainem vzhodu Evrope, v sovjet* ski Rusiji se je v prcteklem mese* cu zakljueilo veliko notranje politic* no gibanje. Uradna komunistična stranka je popolnoma zatrla tako.- imenovano opozicijo. O sovjetski opoziciji smo v »Go* riški Straži« že mnogo poročali. Opozicija je bila tista struja v rus- kem komunizmu, ki je voditelj em stranke ocitala. da so sc oddaljili o^d čistega in pravega ko>munizma. Ta struja se je pojavila, ko je še živel Lenin. Javno pa je začela zagovar* jati in oznanjevati svoj a naoela šele po Leninovi smrti. Strujo so vodili znani komunistični javni delavci, n. pr. Trocki. Zinovjev, Kamenev, Ra* kovski, Radek in drugi. Vsi ti so v stranki zavzemali zelo odlična me* sta. Delovanje opozicije je pa začelo presedati voditeljem stranke. Po* sebno glavni tajnik stranke Stalin se je bal, da se bo zrahljala železna disciplina v stranki. Zato je na 15. kongresu boljševiške stranko. ki se je vršil v decembru lanskega leta, dosegel, da so bili vsi opoziciortalci izključeni iz stranke. Tako so stari borci za komunistična načela mo* rali zapustiti stranko, radi katere so morali pod caTsko vlado pretrpeti toliko preganjanja. Še več! Stalin se je Trockega in tovarišev bal se potem. Zato je izposloval. da jih je vlada pregnala v razne kraje Sibi* rije. Odhod Trockega in tovarišev v prognanstvo je bil zadnji prizor velike ruske žaloigre. Opozicija je začasno uničena. Za svetovni mir. Med Francijo in Združenimi dr* žavami severne Amerike se je v preteklem mesecu vršilo zajemljivo pomenkovanje o svetovnem miru. Prvo besedo jc rekel francoski zu* nanji minister Briand, ki jc že lani v juniju predlagal ameriškemu zu* nanjemu ministru Kelloggu tako pogodbo, ki bi za vse veene case onemogočila vsako vojno med obe* ma državama. Kellogg je Briandu odgovoril, da je pripravljen za sve* tovni mir vse žrtvovati. da se mu pa zdi, da bi bila taka pogodba o več* nem miru bolj učinkovita, ako bi jo podpisalc vse velike svetovne dr* žave. Briand je v Kelloggovem od* govoru" videl ncvarnost za Zvezo narodov, zato se je ^revidno izognil. Menil je ,da bilo res dobroi, ako bi tako pogodbo pod pi sale vse velike države, da bi pa bilo vzpodbudno, ako bi Združene države in Francija dale dober zgled. Predlogi in proti* pred'logi so se kaj hitro menjavali. Sklenili pa niso ničesar. Vse je osta* lo pri starem. V Franci.ji so pričeli precej odločno stopati komunistom na prste. Znana je zgodba o petih komunističnih po* slancih, ki so bili izročcni sodišču in obsojeni. Zbornica je dovolila, da jih sme sodisee imeti v zaporu tudi med zasedanjem parlamenta. Tistih poslancev je pet. Trije so že v zaporu, dva se pa še skrivata. Pra* vijo, da sta se zatekla na rusko po* slaništvo. Veliko skrb povzroča francoskim državnikom denar. Sedaj seveda ni več nevarnosti, da bi njegova vre-d* nost pad'la kot pred leti. Hočejo celo vpeljati zlato valuto. To je pa težak korak, vendar utegne biti sedanja vlada tako močna, da ga bo izvršila. Romunija se še vedno ni otresla vseh skrbi. Vprašanje nasledstva na prestolu, gibanje sedmograških kmetov, di* jaški nemiri, ogrski optantje, težko finančno stanje, vse to dela sive lase sedanjim voditeljem romunske po* liti'kc. Vrhu tega so važna zunanje* politična vprašanja, ki ne dovolju* jejo odloga, n. pr. razmerje do Ogrske, tihotapstvo orožja na Ogr* sko ,ki zadeva tudi Romunijo kot najbližjega ogrtfkega soseda na ju* govzhodu, razmerje do Italije, itd. Da reši ndkatera najnujnejša vpra* šanja, se je zunanji minister Titu* lescu podal na potovanje po evrop* skih državah. Najprvo je prišel v Rim., kjer sc je razgovarjal z Musso* linijem. Nato je odšel v Pariz, Ber* lin itd. Svojega potovanja še ni do* vršil. Sklep. V teku kratlcega meseca se, kot vidimo, mnogo novega zgodi. Nek* danji vsemogočniki padajo, novi vstajajo. toda že sc tudi njim ma* jejo t.la pod nogami. Pot svetovne zgodovine pa gre naprej. Okno v svet, Jugoslovanski poslanik v Rirau Milan Rakič je dospel v Beograd. Poklical ga je tja zunanji minister, s katerim je takoj imel dolg raz* govor. Stran 2. »GORIŠKA STRAŽA« Jugoslovanski davčni zakon je bil v torek 31. januarja v hačelu sprejet. Scdaj sc nrične podrobna razprava. Kriza jugoslovanske vlade. Zadnjič smo v političncm 0re- gledu poročali o seji kluba demo- kratskih poslancev, ki sc je vršila 30. januarja. Seja jc razpravljala o razmerju demokratov do sedan je vlade. Odločilno glasovanje pa se je vršilo šcle v sredo 1. februarja. Davidovic je predlagal resolueijo, v kateri je zahteval prctrganje seda- nje vladne zveze in izstop demo= kratskih ministrov iz vladc. Za to rcsolucijo ic glasovalo 36 poslan= ccv, proti 22 poslanccv, eden ni gla? soval in dva sta bila radi bolezni odsotna. Takoi nato sc je seja za= ključila. Marinkovic in njegovi to? variši so izjavili. da bodo izstopili iz vladc. Francoska posadka v Poren ju sc bo po zatrdilu zunanjega mini? stra Brianda znižala za 10.000 mož. Francoska komunistiena stranka je na svojem obenem zboru 31. ja= nuarja izključila iz svoje sredc vse pristašc opozieije. Mcd temi so tu= di znani komunistieni voditelji kot Trcint, Girault itd. Bolgarska vlada proti macedonskim komitašem. Angleško poslaništvo v Sofiji je obvestilo bolgarsko vlado, da na- meravaio macedonski komitaši zo= pet vprizoriti nemire v srbski Ma= cedoniji. Bolgarska vlada je nato internirala več voditeljev v notra* njosti državc, druge je postavila pod policijsko nadzorstvo. ßurna seja avstrijskeßa parlamenta. V sredo 1. februarja je avstriiski državni zbor doživel burno sejo. Socialni demekratje so stavili dr= žavnemu podkanelerju nujno vpra- sanjc glede nckc rezervatne okroz- nice gcrnjeavstrijskega orožniške? ga poveljstva. Med podkanclerje* vim odgovorom je prišlo do burnc? ga nrerekanja in eclo do pretepov. Niti smešnih prizorov ni. manjkalo. V avstrijskcm parlamentu sedijo tudi ženske, ki so prav pridno po« magale razgrajati in kričati. Poseb* no poslanka gospa Seidl se je od« likovala. Ko je pa njeno navduše* nje prikipelo do vrha, ji je neki po- slanec z desnice prav prijateljsko svetoval, naj vzamc rajsi kuhalnico v roke. Rusi in Poljaki. V ectrtek 26. januarja jc dospela v Moskvo poljska delegacija za po= gajanja glede trg. pogodbe med Rusijo in Poljsko. V ponedeljek pa jc dclcgacija nenadoma odpotova? la, ne da bi stopila v stik s sovjet* sko vlado. Sodijo, da je temu preo- kretu vzrok obsodba škofa Skal* ske.ua, o katcrem smo poročali, da je bil radi vcleizdajc obsojen na 10 let jeee. Sovjeti in trgovina z žitom. Iz Rusi je poroeajo, da je verjet? no, da bo sovjetska vlada odpravila državni monopol trgovine z žitom in uvedla svobodno trgovino. To znači velik preobrat v ruskem na? rodnem gospodarstvu. Poznavnlci razmer trdijo, da se bo ta korak izvršil pod pritiskom kmetov, ki dobivaio vedno veeji vpliv. DNEVNE VESTI. Osebna vest. Bivši ccrkljanski in sempeterski dekan dr. Knavs, ki sedaj misijo= nari v Južni Srbiji, bi sc bil pred par tedni pH izvršcvanju svojega tež; skega i)oklica, skoro smrtno pone- srecil. Hotel je obiskati neko selo na Kosovcm polju. Ker je bilo zmrzs njeno, se je spotaknil konj. katcre^ g& jc dr. Knavs jezdil. Vslcd te.aa ie padcl dr. Knavs na tla, konj pa nanj. Z tflavo je pri tem močno za= del ob ncki zid, toda k srcči brez težjih poslcdic. Pae pa si je zlomil levo roko tik pod komolccm. Žcli- mo mu skorajsnjc.Ua okrevanja! »Splošen vodnik po goriški pokrajini« (Guida Ljeneralc) je ravnokar izšel. Scstavil >4a je publicist Corado Ban. Prinaša naslovc vseh družinskih üo- spodarjev iz mesta in štcvilne po= datkc z dežcle. Stane 25 Hr. »Giornale d'Italija« o Jugoslavi.ji. Rimski list »Giornale d'ltalia« se zopet bavi z razmerami v ju^oslo* van ski vojski in o francoski porno- ei Ju^oslaviji. To pot prinaša j^lav* ne točke neke dozdevne francosko= ju.Ljoslovanskc vojaškc po^odbe. Te točke so sledcče: 1. Francija se obveže, da bo po- slala v Jus*Ovslaviio voja.ško pomor? sko komisijo. 2. Ju.uoslavija bo znatno pomiiO' žila štcvilo svojih mornariških cast; nikov, poslanih v Francijo, da bo* do obiskovali razne poučne in do-- polnilnc tcčaje. 3. Francija bo or^anizirala ju-^o? slovansko brodovje, ki bo sestav- ljcno iz lahkih ladij in podmorskih čolnov. 4. Francija bo ort*anizirala naj= vcejo Jugoslav, ladjedelnico in po» lnorski arzenal (zdi se, da ^re za naprave v Boki Kotorski). 5. Francija bo takisto or^anizira^ la jugcslovansko vojno službo por morskih letal. 6. JuLjoslavija bo morala ncutL-.Uo= ma utrditi jadransko obal. 7. Jutfoslavija se obvezujc, da bo Ncs vojni matirijal nabavila v Fran- eiji. 8. Geneiv.lna štaba francoske in jus*oslovanske mornarice moral a biti vcdno v stiku. 9. V vojni bo ju.Uoslovanska mor; narica podrcjena novel jstvu fran- coske.ua brodoA' jn. Jusioslovanski državni dolg znaša 69.539,820.634'32 dinarjcv, to je približno šcst lctnih proračunov. \' tej številki so obscžcni vsi no- tranji in zunanji dol^ovi. Jegulje v Soči in Vipavi. Sredi januarja mcseca jc kmetij* ski urad v Gorici izpustil v obvo* dje Soče in Vipavc 40.000 mladih jc.ijulj (o.uurjcv). Je.uuljc je dalo nn razpola.^o ministrstvo za narodno fiospodarstvo. Usoda ruske pravoslavne cerkve. Sovjetskc oblasti so zaprlc slav- ni samostan sv. Mihacla v Kijevu in ^a pretvorile v klubskc prosto* rc. Vse križe so odstranili. Na nji= hovo mcsto pa so postavili sovjet- sko zvczdo. Kijevski sovjct je pa tudi sklcnil, da se morajo sploh vsi križi zamenjati s sovjetskimi zvez- dami. Podmornik najden. Zadnjič smo pisali o ameriškem podmorskcm čolnu »S. 3«, da se je potopil. Sedaj pa so ga našli. Čoln sc ni potopil, pač pa se mu je v hu* dem viharju pokvarila radiobrzo* javna postaja. lz^ubil jc stik s su? ho zcmljo. zato so mislili, da sc jc potopil. Novo ime za češki denar. Čehoslovaško finančno ministr- stvo sc bavi z mislijo, da bi za se; dan jo echoslovaško krono vpeljalo ime lev. Krona jc o-stala šc iz av- strijskih časov. Kako globoko je morje? Dozdaj so mislili, da meri mor- ska ulobočina največ 9783 metrov. Ta ulobotina jc v Tihem oceanu. Nemška križarka »Fmden« pa je pred kratkim u.^otovila blizu Ja* ponskc obali uloboeino 10.430 m. .Sejem za kožuhovino. V dncvih 23. in 24. januarja se je v Ljubljani na prostorih velesejma vršil sejem za kožuhovino. Kožc so kupovali pole.u domaeinov tudi Mr? vatje. Srbi, Avstrijci, Čchi, Nemci in An^leži. Uspeh scjma je bil iz- vrsten. Sejem sc bo prircdil še vcč^ knit. ' Novi cenzorji. »Yedetta« jc zapisala, da »Go*1 riška Straza« in razni koledarji slu* /ijo v to, da se ohra.ni »živa plame* nica panslavizma tostran Alp«. To je čisto navadna denuncijaci; ja, ki ima zelo nečcdnc namene. Vprašamo i»ospodc okoli »Vrcdet» te«: Odkedaj pa stc postali nadkve- storji in nadprefekti? Kako si pre* drznetc očitati knii^am in časopi* som, ki so jih vse prebrale budnc oei .tjO'.spoda prefekta Cassinija, da so panslavistične in protidržavne? Mar hočetc Ljcsnodu prefektu ocita? ti, da ne vrši svojih dolžnosti? Bo- dite preprieani, da je v tem oziru popoln. Mi vam to smema za.^oto* viti kot izkušeni poznavalci. »Vedctta« naj ve, da mi njene nadcenzure nc priznavamo. Svctu? jemo ii, naj ne kritizira odredb <4o* spoda prefekta, kcr sicer se ji uteg« ne zgoditi, da bo zaplenjena. Najdeni predmeti. Našla sc jc vsota denar ja in ura. Obojc je shranjeno v občinski za? kladnici (Tcsoreria comunale) v Gorici. Kdor lahko dokaže lastni* štvo, naj se oglasi v tem uradu. Potres na Dunaju. V sredo 25. januarja so na 'Hi? naju čutili močan potres. Ljudjc so bili zelo vznemirjeni in so vcčino^ ma prenočili na pros tem. Hudih nc^ sreč ni bilo. Fordovi avtoraobili. Ford je naj veeji amerikanski tvorničar avtomobilov. Sedaj jih izdela dnevno po 500, upa pa, da bo to število lahko v kratkem po* dvojil. Cene so zelo nizke, ker se ozirajo na konkurenco. » Zadružna zvezaa in njeno delo. Zadružna zveza in povojna ureditev zadrug. \clik del naših zadru.u se je na* hajal v po vojni porusenih krajih. Zadru.Ue v teh krajih po vecini niso poslovale od leta 1915 do konca vojne, ali pa so neredno poslovale v bcLjunstvu. Pri dru^ih zadruuah so bili voditelji poklicani v vojaško službo in so zato celo vojno komaj zivotarilc. Celo našc zadružništvo je bilo tik po vojni brez lastne kriv* de v najvcčji disor.Ljanizaciji. Knji; tie zadrug se celo vojno niso vodile ali so se vodile lc za silo. Marsikje ob fronti so bile knji.ae uničcne. Revizije sc niso mogle vršiti od leta 1914. do leta 1920. OUani naših za? drug, razkropljcni v begunstvu, so vlagali in dvigali na račun lastnih Dr. Jan. Ev. Krek. 1865—1917. Za 104etnico njegove smrti. Na tem zborovanju je mel dr. Krek pripet trak »Danicc« (dunajskega kat. dijas'kega društva, čigar častni clan je bil). Dejal jc, da mu je ta znak najdražji. Ako bi mu vzeli vse naslove in easti, dokler sc čuti domačega mcd njimi, ki nanje stavi glavno nado, mcd štu* denti, do'kler jc tu tovariš mcd tovariši, pri- jatelj med prijatclji, ga vse drugo nič ne briga. To je pomen traka, ki ga nosi: »Mi študenti naprej, drugi organiziranci za nami, pa bo lep'sa bodočnost!« Na skupščini »Slov. krše. soc. zveze« pri Sv. Ja'kobu v Rožu na Koroškem 1. 1909. jc dr. Krek poudarjal, da se vsaka prava izoforazba priene v domačcm domu. Brez doma ni izo* brazbe. Te izobrazibc sc trcba naužiti ter jo dati naprej tistim, katere hočemo vzgajati. Lu beralna niisel pa razbija misel na dotn, hiti samo v sirni svet in ne pripozna človeka tae kega, kakršnega je dala domača zemlja. Mi pa recimo: Vsi tisti gri'ci, nepopisno lepi kraji, kjer se govori slovenski jezik, naš dom je to, sredstvo za naso izobrazbo. Nobena izobrazba ni mogoča, ako ni zgrajena na širokem pojmu naše domovine, ako ne raibimo kot prvo sred« stvo k izobrazbi slovenskega jezika... Ko sem zrl danes z Go lice po vsem lepem svetu, ki mu Triglav gospoduje, sem se vzradostil, da že imamo organizacije, ki že delujejo za ono enotno vzgojo, katero sem prcj omenil. Na koroških tleh, v Celovcu je pričel z dclom /a = njo Stajcrc s Ponikvc, (škof Slomšek) ki jc ustanovil »Družbo sv. Mohorja«. Po teh enot* nih načelih delujc tudi naša slovenka kršč. socialna organizacija, krščansku v pravem smi'slu besede, da pripozna kot svojega edi^ ncga Gospodarja Gos'poda Jezusa Kristusa. sociulna v zavesti, da vsaka Irberalna misel škoduje skupnosti pri delu, v zavesti, da s'mr, vsi eno fruplo, eno ielo. Na občnem zboru »Slov. kat. soc. zveze« v Ljubljani 1. 1911. je dr. Krek govoril med drugim: ,Ko smo pričcli pred 13 leti (1897) z »Zvezo«, smo imeli že taikrat njen splovšen po* men pred očmi. Že takrat smo naglašali, naj se porodi v vsaki župniji poseben otrok, ki bo skrbel ljudstvu za izobrazbo. Delo izobrazbe je v resnici najbolj potrebno. — Kličem vse izobražence na sodelovanje. Kdor sc ne loti izobražcvalnega dela, ta'k izobra/ence ni pla- čal c/o/gči, ki gu je dolžnn ljudstvu. Svoj dolg mora plačati tako, da grc med ljudstvo. Naše delo gre za narodovo omiko, za narodovo izobrazbo. — Zabave v pravem umetniškem oziru žcli ljudstvo. Ne, kjer se tcšejo rakve, kjer sc grade palace, kjer se dela denar, je I naša bodočnost, ampak tarn, kjer se tešejo zi* belkc. Brez tega, da do'bimo zibelke, ni ničcsar. V mladini jc naša bodočnost. Kdor ima zmisel za ljudstvo, mora z veseljem pozdraviti vsako dm stvo, ki dela v tem oziru.« Sadovi njegovega delovanja na izobraže- valncm, prosvetnem polju so se naglo razplo* dili po mestih in dcželi. Povsod so ustanavljali izobraževalna kat. društva. Le?ta so se na Kre* kovo pobudo že 1. 1897. združila v »Slov. kršč. soc. zvezo«. V to so se združila delavs^ka društva, kmetska podeželna izobraževalna društva, dijas'ki društvi »Danica« na Dunaju in »Zarja« v Gradcu ter »Dijaška zveza«. Po teh društvih so se razvili polagoma raz* ni »odscki«, socialni, dobrodclni itd. Pa »Zve*. zi« so sc dalje ustanovila tudi razna samo- stojna društva, »Riifnelova družbu« za sloven* ske izseljcnce, »Društvo sv. Marie« za služki* nje, »*Sve/a vojska« za omejevanje pijančeva? nja in gojitev trcznostnega gibanja, »Zadruž; na sola,« »Gospodinjska sola in tečaji«, »Tr; govska sola« in končno »Orel«, telovadna kat. organizacija kot protiutež proti bolj in bolj svobodomiselnemu »Sokolu«. »Orel« je tako izvirna in sreena ustanova Krckova, da so po slovenskem vzorcu kmalu jeli ustanavljati »Orla« tudi Cehi in drugi slovanski narodi ter se je do danes razviil že v mogočne ljiids'ke organizacije. »GORISKA STRAŽA« Stran 3. zadrug pri »Zvczi«, ki se ic naha- jala v Ljubljani. Po vrhu jc prišla še zamenjava denarja in tozadevni nejasni odloki, tako da zadruge par let ni'S'O vedele kako naj zamenjavo raznih računov v knjigah izvedejo. Prvotni zakon o zamen.iavi je dolo? čal, da. se naiožbe preko meje za? menjajo, kasneje je bil ukinjen. Zopet kasneje je bil nadomeščen z zakonom o državni garanciji za? drugam za zgubo pri zamcniavi in vojnih posojilih. Fucii ta zakon je ostal samo na papiriu in se ni iz? va.jal. Namesto garancije je vlada 1924 koneno naložbe preko me je zamenjala. Torej šele leta 1924. je bilo mogoče prvič po vojni ugoto? viti stanjc posamcznih zadrug, ure? diti racune in napraviti pravilnc bi? lance. Našemu ozemlju jc bil priklju? čen del bivše Kranjske. Zadruge teh krajev so pristopile po veliki vcčini k »Zadružni zvezi« v Gorici. Te zadruge so bile vpisane pri tr^ govskem sodišču v Ljubljani. Zve* za je imela veliko delo, da je dose? gla prenos listin in vpis v tukajšnje trgovsko sodišče. Vse zadruge so morale prositi za priznanje nacijo? naiitete in tudi to delo je zveza za svoje članice izvršila. Po zaslugi in s pomoejo »Zadruž? ne zvezc« so vse zadruge danes ure? jene in povojni nedostatki odstra? njeni. Delo je bilo ogromno. odbor »Zadružne zveze« se ga ni ustrašil. Upamo, da bode prefekturni komi? sar to delo nadaljeval in smo pre? pričani, da nam ne bo treba morda eez par let zaeeti »da cano« kakor leta 1919. Povojni finančni položaj naših zadru in »Združena zveza«. Kakor eelo naše gospodarstvo, tako je tudi na.še zadružno gospo? dctrstvo vsled po vojnih razmer vtr? pelo velike finanene zgube. Zame? njava denarja se je sicer izvršila po kljucu 60%, a v resnici nismo za; men j ali naših celokupnih kapitalov niti po 30%. Ob priliki zamenjave se je našemu zadružništvu zame^ njal samo likviden denar, ki se je i nahajal takrat v blagajnah. Nalož? be avstro?ogrskih kron v Ljubljani in drugod preko meje so se zame^ njale šele leta 1924. z nad petletno zamudo. Zamenjal se je samo ka? pital brez naraslih obresti. Preko meje naložen kapital »Zadružnc zveze« in njenih članie je znašal skoro 8 in pol milijonov kron, ali po 60% v lirah nad 5 milijonov lir. lzguba na pet letnih obrestih je znašala. ako raeunamo po 6% obre? sti, eclih 300.000.— lir letno, torej v petih letih 1 milijon in pol lir. Od tcga neproduktivnega kapitala so morale naše zadruge in zveza pla= eevati vlagateljem eel eas obresti ter jim tudi na zahtevo naložbe po 60% v lirah izplaeati. Vsled dobre? ga in razumnega gospodarstva po? sameznih zadrug in »Zadru/ne zve? ze« je pa naše zadružništvo vso to škodo brez težjih posledic pre? neslo. Naše zadružništvo pa je vtrpelo še druge finanene zgube. Vojna po* sojila ,ki jih je moralo podpisati, se mu niso še danes zamenjala in tudi zakon o garanciji za zgube pri istih se ne izvaja. Prefekturni ko? misar »Zadružne Zveze« ima sedaj varstvo nad temi papirji in pripo? roeamo mu, naj se zavzame za njih zamenjavo. Nadalje se zamenjava vlog pri poštni hranilnici na Duna? ju šele sedaj po devetth letih vrsi. Kljub vsem tern finanenim zgu? bam in težavam je bil finaneni po? ložaj na.šcga zadružništva, ko je prevzel prefekturni komisar »Za? družno zvezo«, jako dober. Kako se „Vedetta" bori za nagrado. »Vedetta di Gorizia« jc trdila. da je Zadružna zveza dajala podpore izdajateljstvu »Cioriške Stra/e«. Mi smo takoj obljubili petdeset- kratno nagrado tistemu, ki dokaže, da je »Goriška Straža« prejela od Zadružne zveze v Goriei kedai ka? ko podporo. »Vedetti« pa smo ob- ljubili 5000 lir nagrade. Kaj so storili gospodje pri »Ve* detti«? Mesto, da bi se vrgli na de* lo, da dokažejo svojo trditev in re? šijo svoje noštenje in še zaslužijo 5000 lir — so se umaknili in jem- ljejo besedo nazaj. V torkovi »Ye* detti« nam odgovarjajo takole: »Mi smo govorili o financijaciji, ki jo je Zadružna zveza dajala tiskarni, ki je izdajateljica »Goriške Straže« in nismo trdili, da je bil a »Goriška Straža« naravnost podpirana.« Na krafko pribijemo: 1. Ni res, da jc Katoliška tiskarna v (roriei izdajateljica »Goriške Straže«. Izdajateij in lastnik je kon* zorcij »Goriške Straže«. kar bi go* spodje, ki se že 10. leto zanimajo za naš list, že la'hko vedeli, saj je to na glavi lista zapisano. 2. »Vedetta« ponavlja trditev, da je Zadružna zveza financirala iz* dajateljico »Goriškc Straže«. Vsak tudi dvoleten otrok ve. da je izda« jatelj lista tudi gospodar lista. Čc torej »Vedetta« pravi, da je Zadružs na zveza financirala izdajateljico »Straže«, trdi s tern, da je podpirala »Goriško Stražo«. S tern ponavlja svojo trditev. Mi pa pravimoi. da je ta trditev pop ol no ma neresnična. 3. »Vedetta« svoje trditve ni do* knzala. Zgubila je s tern 5000 lir — in si prido'bila ime, ki ga ji res ne zavi* damo. Postavljamo njeno laž na solnce, da si jo ogledajo vsi tisoeeri naši bravei in si za vse ease zapom* nijo, s kakimi nasprotniki imamo opravila. Zloba. laž, hinavščina, obrekljivost — to so hudiei. ki se jih ne bojimo, ker jih premagamo s slo* venskim poštenjem, z resnico. moš* ko odkritostjo in značajnostjo! Jirite fioriško Stražo,, Kaj je novega oa deželi? Miren. V sredo 1. februarja je umrl cden Tzmed naših nujboljših fantov Rod- man Roner, vStar komaj 24 let. Bolan je bil le osem dni, zato nas je nje? gova smrt tembolj pretresla. Mar? sikatero oko je bilo rosno, kajti ze- lo smo ga ljubili. Bil je zvest clan našega prosvetnega društva, tudi takrat, ko je bilo društvo ukinjeno. — Dragi Romano, mirno poeivaj v Bogu, v katerem si našel poslednje tolažilo! Renče. ^-e jc katera občina na Goriškem deležna javnih plesov, je gotovo renška. Ako zberemo štiri sosedne vasi in če scštejemo skupaj vsc ple- sc, ki so jih priredile, bomo vendar še vedno mi Reneani na vrhu. — Ne bom se oziral v leto 1927, ko so nam prirejale plese osebe. od katc- rih bi najmanj prieakovali. Hoeem omeniti le letošnji pridelek. Lan* sko leto smo imeli kino. Ni šlo pa ni šlo. Kinosprestave so šle v »pi? žjon« in kakor se sliši bodo v »pi- žjonu« tudi ostale. — Hop, pust je tu, — treba je našo nezavedno mla* dino potegniti s plcsi, da se jo lažje omoti. Reeeno, storjeno! Plesi se vršijo vsako drugo nodeljo že od novoga leta sem in kot pravi jo se bodo še pomnožili, namree vsako' ncdcljo do pustn. Kakor smo že namignili, ne pri? rejaio teh plesov renški . fantje, ventiar nosijo tudi oni in dekleta del krivde, ker se jih udeležujejo. Imamo seveda tudi mnogo nedo* maeinov, ki jih podpirajo. Ne bom navajal kaksne do'bieke nam nosi ta pridelek, ker je naše easopisje že neštetokrat pisalo, smelo y>& tr? i dim, da je velika napaka v našem \ ljudstvu, ki se plesov udeležuje. Hrbet bi jim pokazali, pa bi videli, da bi ta pridelek ne obrodil. — ( udimo se pristojnim oblastvom, ki izdajajo v enem in istem kraju ta? ko pogosto potrebna dovoljenja. Premisliti bi bilo vendar treba, da nezavedna mladina sama. ne ve kaj dela in da se gmotno uničuje. Ve? Ijati bi ne smel samo ozir na par oseb, ki jih danes vidiniu. jutri pa >x- ne več. Ce bi pa še tako ne šlo, potem pa: očetje, materc ali vam res, ni nie do lastnih otrok, ki naj enkrat nadome.ščajo vas, obeino, na.šo domaeijo? Prijatelj mladine. Kamnje. (Novi zvonovi). Po 12. letnem molku so na sveenico raz zvonika zopet slovesno in milo zadoneli in zapeli naši ljubljenci: božji glasovi* zvonovi. Kako dolgo, nestrpno in pa željno smo jih vsi prieakovali! Marsikdo je zdihnil s Simeonom starčkom: o. da bi jih še enkrat sli? šal, potem rad umrjem! Na z venei in maji okrascnih vozovih, ob dol? gern špalirju radovednežev in med slovesnim pritrkovanjem brat? skih skriljskih zvonov so jih dne 24. januarja pripeljali iz železniške po'staje »CestasSv. Križ« na njih ko? neeni ciilj in dorn — kamenski farni stolp. A bili so še pagani, treba jih je bilo krstiti in birmati. In tudi ta visoka cast jih jc kmalu doletela. Dne 26. jan. je prišel med nas pre? vzvišeni knez in nadškof, ki jih je ob asistenci okoliških čč. gg. žup? nikov slovesno posvetil. Mihael ? Mari ja ? Jožef, ta imena so dobili pri krstu ob navzoenosti botrov: domaeega g. župnika, Lojzke Ru? st ja in Tončke Slokar. Nato je do? maei zbor pod taktirko g. K. Cerni? yoja nežno zapcl »Veeernieo«, na? kar je pred številnim ljudstvom v cerkvi pred blagoslovom imel pri? sreen nagovor kanalski dekan, preč. g. V. Bele, ki je v kratkih pa jedernatihL besedah razložil »Zvoni? karjevo« pesem. Zvonovi so delo zvonarja Fr. Broilija v Vidmu. U? glnšeni so na tako zvano božično zvonilo: »des ? e ? fis« in tehtajo 3 tisoe kg. za približno 500 kg vee nego stari pred vojno. Diferenco bodo dobrosreni Kamenei in farani sploh poravnali s prispevki, dosled? ni in zvesti svoji mož?bcsedi! — Tako smo z božjo pomoejo zvršili veliko delo: nova cerkev, novi zvo* novi: dal Boi'4, da po duhu in sreu tudi novi — božji ljudje! Volčanska okolica. Lansko leto jc bilo za nas precej zdravo .Kakor smo razvideli iz oznanila ob novem letu, smo imeli v naši fari samo 1 liea zaznamtije letos malo smrti, le 8 slueajev, eeravno -tvori okolica polovico fare. Selani niso imeli no? benega mrliea, štejejo pa 40 ognjcv. Col nad Vipavo. Nikakih poroeil ni iz naše vasi, dasiravno bi imeli veliko poroeati. Kakor drugod tako tudi pri nas nc živimo bogvc kako zadovoljno. Tar? nati slišiš kmeta, delavca in obrt? nika, zdaj čez to zdaj čez nno. Naj sc zaenkrat o me jim samo na zade? vo glede naše pošte. Minulo leto, ko smo imeli še svojega pismonošo. smo dobivali pošto redno vsak dan. Nekako tarn pred božičem je pa, v kolikor mi je znano, prcvzela vož? njo pošte tvrdka Ribi iz Gorice, ki nam je res vozi'la s korijero (proga Gorica ? Idrija) pošto na tukajšnji poštni urad. Tod a to le nekaj dni. Zapadel je bil namree sneg in korie? ra ni voz.ila vee. Tako so potekli dva cclo trijc dnevi, da se nam po? šta ni dostavila. Ker se pa to še ¦ vedno dogaja, a mi smo bili navaje? ni prejšnjega reda, zato se nam zdi potrebno, da zadevo nekoliko obe? lodanimo. Tako n. pr. dobimo »Go* riško Stražo« ki izide v sredo, šele v soboto ali pa tudi šele s petkovo izdajo skupaj enkrat v poned. ali torek. Želimo, da bi se vpostavil v tem oziru prcjsnji red. Naj orne* nim da je tukajšnji poštni urad za Col in Podkraj skupaj. Marsikaj bi še lahko poroeali, pa drugič. Zavratec. Zimo imamo še precej prijazno, toda kiij nam to pomaga, ko nima? mo nie zaslužka. Lansko zimo smo žc vsaj v gozdu kaj zaslužili, ker so se trami in drva še nekaj prodali, letos pa še \' gozdu ni nie. Zato nas tlači velika revščina in mnogo mož in fantov je odšlov dalnji svet iskat si zaslužka .Ne vemo, kako bo, ee se razmere ne zboljšajo. Letina je bila bolj srednja. Krompirja je bilo polovica več ko druga leta, drugi pridelki so bili pa boli revni. Pleše se tu pri nas malo. Dekleta so raz? umna in nc marjo za pies, fantie so pa tudi pametni. Nekoliko pomaga pri tem najbrže tudi bridka resnica, da je le malo evenka v žepu. Pa še drugie kaj. Sp. Idrija. V »Goriški Straži« z dne 2?. jan. smo priobčili dopis, ki se jc bavil z napeljavo clektrike po Sp. Idriji. Z ozirom na ta dopis smo prejeli od tvrdke I. Kogovšek nasl., Idrija, pojasnilo, iz katerega posnemamo sledeee, ker noeemo nikomur delati krivice: »Izvolitc vzeti na znanje, da smo glede elektrifikacije obeine Sp. Idrija absolutno desintcresirani ter da se nismo nikdar in z niko? mur tozadevno razgovarjali niti po? gajali. Cestna razsvctljava mesta Idrijc spada v kompetenco obe ine, katera pa je ze vse potrebno ukre» nila, da bo mesto že tekoče leto za* dostno razsvetljeno.« Upamo, da je s tem zadeva re? šcna. Uredništvo. Bukovo. Naša mladina se vede ta pred? pust dokaj pametno. Razen plesa pri ('-eljku na Kartečinah, ki so ga pa priredile stare in mlade vdove, ni bilo nie novega. Pač pa sili k nam nov sport. To so karte. V navši go* stilni, v brivnici in še v eni hiši se meeeio hudičeve podobicc cele noei. Tudi tega nima na vesti naisa mladina, ampak resni možjc. »Stra>- ži« bomo zvesto in veekrat poro? eali o razvoju in nadaljnem poteku tega novega gOvspodarsko?pridobit* nci|a vira. Gospodarstvo. Cena vina v Italiji. l\> listu »L'Jtalia agricola e vini? cola« smo posneli naslednje srcdnje cene, ki jih je imelo ita? lijansko vino, v notranjosti države tckom zadnjih 16 let. (Prva številka je letnica. druga pa predstavlja šte? vilo lir za 100 1 vina.) 1912 26 1920 227 1913 30 1921 201 1914 23 1922 201 1915 36 1923 160 1916 78 1924 99 1917 79 1925 119 1918 104 1926 173 1919 186 1926 180 Krompirjev lub, posebno če jc drobno zrezan, služi z vodo za eišeenjc steklcnie, kozar? cev in drugih steklenih predmetov. Zahvala zavarovalnici L'UNION in g. Av? gustu Ravniku v Gorici, Via Bar= zellini N. 2 za toeno izplaeilo od? škodnine za moje poškodovano po? slopje. Jožef Simčič, Gonjače. Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Koledarček. 6. febr. ponedeljck, Dorotcja. 7. febr. torek, Rihard, sp. 8. febr. sreda, Emilijan. 9. febr. čctrtek, Apolonija, m. 10. fcbr. pctck, Viljem, p. 11. fcbr. sobota, Viktorija, m. 12. febr. nedelja, Evlalija, m. Pridelek vina v Italiji. V zadnjih 9 letih je pridclala lta- liia naslednje količinc vina: 1919 hl 35.002,000; 1920 hl 42.294.000; 1921 hl 31.908.000; 1922 hl 35.585.000; 1923 hl 53.948.000; 1924 hl 44.714.000; 1925 hl 45.367.000; 1926 hl 37.076.000; 1927 hl 38.000.000. mmmr Število ovac v Italiji. V Ituliji je pribli/no 12 milijonov ovac. Kljub temu mora ltalija pre* cej valnc uvoziti. Izvozi na mno.tlo ovčjetfa sira. Tržne cene dnc 2. februarja 1928. Česnik L 1 do 1.20 kg; zelje sveže 60 do 70 cent, kg; zelje kislo L 1.60 kkf; cvetača L 1.40 do 1.60 k^; čcbula L 1.50 do 1.60 kL; fižol navaden L 1.80 kg: fižol koks L 2.40 kg; solata endivia L 2.60 do 3.20 kg; krompir 70 do 80 cent, kg; repa sladka cent. 20 do 30 kg; repa kisla 80 cent, do 1 L kg; radič rdeč L 2 do 3.40 kg; špinača L 1.40 do 1.60 kg; zelena L 1.80 do 2.20 kg; ;motovilec L 2.80 do 3.20 kg; vrzote 60 do 70 cent, kg; pomaranee L 1.40 do 2 kg; \\- moni 15 do 20 cent, komad; jabolka L 1.80 do 4.80 kg; orehi L 3.60 do 4 kg; hru.ške L 2 do 4.60 kg; češplje suhe L 3 do 4 kg; maslo sveže L 14 do 15 kg; maslo presno L 17 do 18 kg; mleko L 1 liter; med L 10 kg; jajca 55 do 60 cent, komad. Valuta. Dne 2. februarja si dobil: za 100 franc, frankov 70 02 do 72.32 Lir za 100 belg. frankov 261.— do 265.— „ za 100 svic. frankov 362.— do 364.— „ za 100 češ.-slov. kron 55.85 do 56.13 „ za 100 dinarjev 33.05 do 33 35 „ za 1 sterling 91.93 do 92.13 „ za 1 dolar 18.83 do 18.89 „ Novci po 20 frankov 72.— do 74.— „ za 1C0 avst. šilingov 263.— do 269.— „ Benečijske obveznice dne 2. januarja 1928: 74.20. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Kovačič Stefanija, Slap 14: Pri plačil= nem oddclku je vpisana Vaša prošnja pod St. 100 32 68. Pokojnina Vam jc bila /vi* Sana od L. 243 na L. 543 od 13. julija 1923 dalje. Pomota je v tcm, da jc bil plačilni naloj« odposlan na pokrajinsko zakladnico v Trstu. Trcba bo scdaj posrcdovati v Tr* stu, da Vam izplača pokojnino. 2. Hvalič Jožcfa, Kromberg šf. 30: Zgla* site sc ob priliki v tajništvu radi Vase po* kojnine! 3. Koren Franc, Budanje št. Ill: Za Vas jc bil predložcn ujjodni pokojninski načrt. V kratkem dobite pokojninski odlok. 4. Vrtovec Fran, Vel. Žablje si. 18: Za Vas jc bil prodložcn ugodni pokojninski načrt dne 11. 1. 1928 pod St. 3030. 5. Tinta Dor., Deskle St. 50: Vam jc bila priznana pokojnina od 1. 7. 1927 dalje z min. odlokom dnc 23. 8. 1927 St. 61276. 8. Bobič lvana, Pec ši. 5: Ministrstvo ni kratkem rešcna. Rešitev prošnje sc je za* tcgnila radi tega, ker jc Corte dei Conti zahtcvala od finančncsia ministrstva ponov* nokrat pojasnil. 7. Kavčič Fr., Lipa št. 19: Vaša prošnja je registrirana pod St. 059477. Vaša prošnja jc v pregledu; manjkajo pa šc nekatcri po^ datki o pokbjnem vojaku. Podrczajtc pri županstvu, da odpošlje čimprcj zahtevanc informacije. 8. Bobič lvana, Vec ši. 5: Ministrstvo ni ustavilo izplačevanja pokojnine. Zglasite se ob priliki v tajništvu, da uredimo Vaso za» devo skupno pri pokojninski zakladniei! Prinesite s seboj pokojninsko knjižico! 9. Kurinčič Marija, Smast št. 10: Vaša prosnja je rc^istrirana pod st. 061593. Kcr niste odpQslali /ahtevanih dokumentov, Vam je bila prošnja zavrnjena. Sedaj hi bilo trcba prošnjo obnoviti in poslati vse potrebne dokiimente. Tajništvo Vam pis* meno pojasni, kake dokumente si moratc priskrbcti pri /upanstvu. 10. Brutuy. Mar., Idrija St. 107: Pri phi, eilnem oddclku v Rimu jc Vaša prošnja re« jiistrirana pod št. 307. Ministrstvo ni usta« vilo izplačevanja pokojnine. Informirali se homo še pri tukajšnji pokrajinski zakladni- ei v Vidmu. Ü uspchu Vas ohvestimo. V Kimu je samo to razvidno, da je bila znižana pokojnina dnc 5. 12. 1925 in dnc 12. ]. 1927, kcr sta dva sinova med tcm po» srnla polnoletna. //. l.okur Karolina, Ajdovščina št. 162: \'am je bila priznana pokojnina z min. od» lckom «d 6. 12. 1927 St. 63454, in sicer L. 1242 + 525 od I. 11. 1926 dalje. Treba bo še podrezati pri tukajšnji po» krajinski zakladniei, da Vam izplača po» kojnino. 12. Bogatuj Anton ,Medvedje Brdo st.34: Vaša prošnja je registrirana pod št. 0u7800. Prošnja je \ prejjledu. P'-drezali smo, da sc čiinprcj reši. 13. Curk Rox., Branicu st. 14: Vaša pros* nja jc rcgistrirana pod st. 069578. Prošnja je v pregledu. Manjkajo pa se vedno ne* kateri dokumenti, ki jili je pokojninska ko« misijA žc vcekrat zahtevala. Manjkajo na= slcdnji dokumenti: 1. potrdilo o mrtva.škein ogledu (ecrtifi* cato di ispezione eadaveriea); 2. notorični akt, v katerem moraj(j 3 pri* če podati izjavo o vojaški službi po* kojnega; 3. izpričevalo /dravnika, ki jc pokojnc« stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretii Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ub srev dah in petkih ob pop. urah). Prenosljivi gramafoni vobliki koveka ali pa za sobe, Decca z veiiko zalogo plošč z modcrnimi slo- venskimi pes- mimi.Pritikline za gramafone, vzmet (peresa) in popravila v knjigarni WO- KULAT Gorica Corso, Tel. 347 Zavod Sr. B0KCIH3 F1HETT1 TRST, Via Fablo Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trgranije v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih - sprejema od 10- 12 in od 15-17. V SOLI je otrok daleč od vašega nad- zorstva in lahko oboli na glistah. ki so nevarne čre- vesne zajedavke. V vsakem takem slučaju dajtc vašim ofrokom ČOKOLADNI BONBON ARRIBA PROTI GLISTAM, ki lakoj in golovo uniČi vse glistc. ;;V zcJenih zavitkih po L. 1.— j Prodaja se v vseh lekarnah. ČOKOLslOHI BONBON PROTI GUSTAM NA MORJU. \? HRIBIM IN NA lETOuIŠČU IMEJTE VEOINO NA RAZPOMGO ..flRRIBO" ZA ZDRA9JE \?A5IH OTROK. Zahtevajte pri vašem lckarnarju I Kmetje, pozort Plusie (šolcarjc) dobite pa najnizji ceni; dclo doma> če. Božič Andrej, kovač v Solkanu. Plačam najvišje cene za naravne kože vseh divjih živall vštevši krte; strojenje in izdelovanje; prodaja pasti, WINDSPACH,Via Carducci 6, GORICA