Štev. 1. V Ljubljani, dne 22. januarja 1914. Leto V. Ozebline in ravnanje z zmrznjena. - Vse ozebline niso enako hude, zato jih razločujemo v tri vrste. Prva vrsta je rde-čenje kože; druga vrsta so z vodeno tekočino napolnjeni mehurji: in če vpliva hud mraz dolgotrajno na človeka, dobi ozebline tretje vrste, to je popolnoma otrpnenje posameznih udov. Dobro rejeni, mladi ljudje navadno manj občutijo mraz kakor slabotni in stari. Nevarnost zmrzniti je večja pri ljudeh, ki imajo srčno napako, pri žganjepivcih in pri pijanih. V vlažnem in veternem vremenu se v manjšem mrazu prej zmrzne, kakor v suhem mirnem zraku. Najnevarnejše je, če v hudem mrazu vleče oster sever ali vzhodni veter (burja). Nekateri de'i telesa so proti mrazu mnogo bolj občutljivi, kakor: nos, ušesa, prsti, na rokah in nogah. Poslednji posebno radi zmrzne:o, če imamo mokre noge. Udi postanejo pri ozeblinah najprvo bledi, pozneje pa modrikasti. S početka se začuti v njih lahno ske'eče srbenje, ki postaja vedno bol' neprijetno in boleče, če pa ozeblino potipljemo, je popo'noma neobčutljiva. Ko se prikažejo opisani znaki ozeb-ljenja, je otrpne'e ude takoj toliko časa drgniti s snegom ali rutami, ki smo jih namočili v ledeno ali sneženo vodo, dokler ne zadobe zopet svoje naravne barve in se vnamejo. Potem se pokladajo še nekaj časa mrzli obk'adki in nazadn'e, ko je otrpnen ud že zadobil svoio naravno toploto, a je Še ostal žgoči občutek, se zdrgne z žganjem. Vse zgoraj opisano se mora izvršiti na prostem, ali v mrzli nezakurjeni hiši — nikdar pa bs v zakureni sobi. — Še le, ko se povrne naravna barva in toplota v zmrzie tide, sme stopiti ponesrečenec v zakurjen prostor. Če se pa prenese takoj v toplo so- bo, dobi lahko tako hudo vnetje, da mu zmrznjeni deli odmro. Poleg ozebljenja posameznih delov, se lahko zgodi, da ozebe celo telo. Človek, ki ga dohiti nevarnost, da bi zmrznil, se čuti vedno bolj utrujenega. Udje mu postanejo težki, kakor svinec, vsi'ju-je se mu nepremagljiv spanec in če podleže tej si'i, ga objame trdno spanje, ki ga v malo urah spremi v večnost. Tudi če se popotnik bojuje zoper utrujenost in zoper spanec ter z naporom vseh moči koraka dalje, ga lahko napade omotica; nezavesten se zgrudi, obleži in zmrzne. Če pada gost sneg je dobro za njegovo življenje, ker pod varstvom snežene odeje lahko leži nezavesten več dni, ne da bi mu ugasnila iskra življenja. Ako se najde tak ponesrečenec, četudi ne kaže nikakih znakov življenja, ga je vselej prenesti na mrzel prostor, kier ni vetra, ne prepiha; sleči ga je treba do na-zega. Nositi ga moramo zelo previdno, da se ne z'omi kak otrpnen ud. Iz istega vzroka je treba tudi obleko z njega zrezati s škarjami. Gol život se pokrije s snegom — le glava naj ostane prosta — in dobro, a previdno je drgniti celo telo s snegom tako dolgo, da postanejo udie zop'et gibčni. Če pa ni snega, se život odrgne z, v ledeno vodo namočenimi rutami. Istočasno mu mora kdo vpihavati zrak v pljuča a'i skuša na kak drug način oživeti dihan:e onemog'ega. Ko se začno pregibati posamezni udje, se prenese ponesrečenec v mrzlo sobo in noloži v banio аЧ čeber napo'nien z nekoliko postano vodo tako, da gleda samo glava iz vode. Život se drgne v vodi naprei in voda razgreva s tem, da se počasi priliva krop. Če ni mogoče pripraviti kopelii, se ponesrečenca drgne z rutami, pomočenimi v vedno toplejšo vodo. Šele potem, ko ie začel zopet dihati, se sme v sobi malo zakuriti in se sme položiti na poste'jo, toda ne sme se pokriti. Z močno dišečimi tvarinami kakorr salmiia-kovim cvetom, etrom, z dišečo soljo/ zreza-nim česnom, čebulo ali hrenom, z žve-plenim dimom (če se zažgo žveplenke) se skuša privesti ponesrečenca k zavesti. Ko more požirati, se mu da po žlicah piti rum, vino, žganje, čaj, črna kava ali juha, toda vse mrzlo ali le mlačno. Sedaj se sme k življenju obujeni pokriti z odejo ali pernico, pokladati se mu pa morajo še vedno mrzli obkladki na glavo in teme, da ne si'i kri preveč v možgane, kar se v tacih slučajih silno rado zgodi. Če pa ostanejo posamezni udje vkljub vsemu prizadevanju modrikaste barve in brezčutni, ali če se pokažejo na njih celo mehurji, se mora dotični ud obvezati in mu dati visoko lego. Pri nogah se to zgodi, ako mu damo pod noge več blazin ali položimo nogo na vzvišeno poševno desko (šino), roke moramo pritrditi na lesene deske in iih .privezati na strop sobe ali na kavelj v zidu poleg poste'je, da vise nekoliko poševno. Zrak se vpihuje v usta tako, da zati-snemo ponesrečencu nos, položimo svoja usta na njegova in krepko dihnemo vanj. Medtem ko prenehamo, stisnemo z obema rokama spodnji život proti prsom, hipno spustimo in zopet dihnemo zrak v usta. Ta moramo ponavljati tako dolgo, dokler ne začne nezavestni dihati. Na drug način ga pripravimo do dihanja, če mu zgačemo sluznice v nosu s peresom ali slamico. Tudi dihanje po Labordu lahko izvedemo. Zato primemo iezik s prsti, ga potegnemo iz ust in prib'ižno 20 krat v eni minuti enakomerno krepko potegujemo ven in zopet nazaj. Druge uporabe umetnega dihanja ne moremo izvesti, ker je nevarnost, da se mu otrpneni udje zlomijo. L Vranična polivka. Zapeni na žlici razpaljene masti nekoliko čebule, pridaj pol žlice moke in ko parkrat premešaš, še žlico krušnih drobtin, iu dkg izstrgane vranice, ščep popra in soli, vse praži med vednim mešanjem )ar minut, nato prilij У& litra juhe in >usti par minut vreti. Nazadnje pridaj ;e žlico kisle smetane. Polivko stresi v skledico in postavi k praženemu rižu, nakaronom ali krompirjevemu pireju ia mizo. II. Vranična polivka. Deni v ponev :a žlico masti in par koščkov čebule; co se zarumeni, pridaj 10 dkg izstrga-le vranice in jo med vednim meša-ijem duši kakih pet minut, nato potre-ii po vranici pol žlice moke, premešaj, >soli in prilij pičlo % litra juhe, pridaj se ščep popra in ko par minut vre, pri-ij pol žlice kisa in postavi na mizo ka-.cor prejšnjo. Laški zrezek. Košček lepega teleč-ega mesa (20 dkg) od stegna potolči in x)soli. Deni v razgreto surovo maslo za eno žlico), pridaj mu košček čebule n ga po obeh straneh rumeno zapeci. I lončku pa zmešaj 1 do 2 žlici kisle smetane, pičlo kavino žlico moke in 3 10 4 žlice mrzle juhe ter vlij k zrezku. Co zrezek v polivki prevre, ga položi ia ogret krožnik, oblij s polivko in po-resi s parmezanskim sirom. Na mizo fa postavi z makoroni, praženim rižem ili krompirjem. Dober krompir. Šest srednje debe-ih krompirjev skuhaj, olupi ter zreži ia listke. Deni v kozo za drobno jajce surovega masla in pol drobne na listke larezane čebule. Ko se čebula zarume- 11 prilij % litra zelenjovine ali goveje uhe, osoli, pridaj ščep popra in maja-ona in ko par minut vre, prideni zre-:ani krompir, ki naj v tej polivki prezre. Postavi ga kot prikuho na mizo. Ako hočeš pridaj krompirju, ko še vre, n rumenjak, zmešan z nekoliko limo-lovim sokom.) Bržola (rospratelj) v mleka duše-\a. Stolci bržolo, odstrani mast in ko-o, osoli jo in položi v kozo, nanjo pa talij toliko mrzlega nezavretega mle-:a, da je bržola skoro pokrita, pokrij jo n ko se je mleko nekoliko pokuhalo, i pridaj žlico kisle smetane. Na mehko >ržolo potresi žlico krušnih drobtin, ki i jih zarumenila v žlici surovega mala, in z drobno zrezanim peteršilj em. Iržolo položi*na krožnik, vlij polivko seznjo ter jo obloži s krompirjevim pi-ejem ali s kakimi cmoki. Ječmenčkova mešanica. Razpali 7 kozi za žlico masti, deni vanjo pol rednje debele na kosce narezano čebule in *4 litra okroglega debelega in : vročo vodo opranega ječ.menčka; ko e malo popraži, prilij mu pol litra gor-:e vode in ko se pokuha, ga premešaj n mu počasi prilivaj 1 liter juhe, v ka-eri si kuhala % litra fižola (fižol namoči zvečer). Ko se že ječmenček eno to kuha, mu pridaj a/4 kg na kosce narezanega mastnega svežega svinj-kega mesa, pridaj tudi debel olupljen a kosce zrezan krompir, soli, drobno rezanega zelenega peteršilja, strok esna in čez pol ure polovico bolj maj-sne na debele rezance zrezane zelnate lave, ki jo pa, preden jo pridaš ječ-lenčku, prevri s kumno v slani vodi .1 odcedi. Vse skupai premešaj, kuhaj 10t počasi Se dobre pol are. Nazadnje stresi v ječmen še kuhani fižol in za ščep popra. Postavi ječmenček kot samostojno jed opoldne ali zvečer na mizo. Lahko ga pripraviš na enak način, ako mu pridaš, ko ga zalij eš, košček suhega svinjskega mesa. Vranični žličniki za juho. Vmešaj za jajčno velikost surovega masla, dva rumenjaka, dve v vodi namočeni in ožeti žemlji, 15 do 20 dkg izstrgane vranice, nekoliko drobno zrezane čebule, zelenega peteršilja in strok česna, pridaj sneg dveh beljakov, 3 do 4 pesti krušnih drobtin, nekoliko soli in za žlico moke. To vse narahlo zmešaj; ko juha zavre, vzemi žlico, jo vtakni v vrelo juho in zajemaj, ne preveč polno testa in ga spuščaj v vrelo juho. Zličnike kuhaj v prostorni posodi pokrite 10 minut. (Za 8 do 10 oseb.) Zeljni zrezki. Liste male zeljnate glave operi, deni v lonec, nalij z vročo vodo in jih napol mehko skuhaj. Kuhane odcedi, ožmi, položi na desko in na drobno sesekljaj. Potem vmešaj v skledi za oreh surovega masla, nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja, eno veliko v vodi namočeno in ožeto žemljo, eno jajce, nekoliko soli, za ščep popra, sesekljano zelje in še 1 do 2 pesti krušnih drobtin, vse skupaj dobro premešaj in stresi na desko z drobtinami potreseno, napravi iz tega 6 do 8 malih zrezkov, ki jih po obeh straneh potresi z drobtinami in speci v vroči masti. Zrezke daj na mizo kot samostojno jed s krompirjem v prežgan ju, z dobrim krompirjem, praženim rižem ali kot prikuho k mesu, pečenki ali k ribi. V mleka pečeni krapi. Deni v lonček 1 dkg kvasa, košček sladkorja in dve žlici mlačnega mleka; zmešaj in deni za par minut na toplo, da vzide. V skledo nalij % litra toplega mleka, pridaj nekoliko soli, 3 dkg surovega masla, eno jajce, eno žlico sladkorja, vzhajani kvas in % litra moke, to vse dobro s kuhalnico zmešaj in stepaj ter postavi na gorko, da vzhaja. Potem namaži plitvo kozo ali pekačo, ki ima ob kraju robove, dobro s surovim maslom, testo pa stresi na z moko potreseno desko, ga razvaljaj za prst na debelo in razreži z majhnim krofovim obodcem na krape. Ostanke testa skupaj zloži in zopet razvaljaj, krape pokladaj drug poleg drugega, pa ne pretesno, vsakega pa okrog in okrog namaži s čopičem ali s kurjim peresom, ki ga pomakaj v raztopljeno surovo maslo. Nato nalij čez krape 14 litra mlačnega mleka in jih postavi na gorko, da vzidejo. Preden jih postaviš v pečico, jih še po vrhu namaži s surovim maslom. Peci v srednje vroči pečici pičle pol ure. Pečene odloči enega od drugega, jih pokladaj na krožnik tako, da je spodnja stran na vrhu, na vsakega deni za lešnik mezge in potresi z vaniljevim sladkorjem. Ali pa: namesto da bi krape zva-ljala, jih jemlji s kavino žlico in pokladaj enega zraven drugega v pripravljeno kozo, ki si jo dobro namazala in vanjo nalila V± litra topleea mleka, v katerem si razpustila za oreh surovega masla. Shajajo in pečejo se ravno tako kakor prvi. Pečen štajerski sirov - jabolčni štrukelj. Napravi vlečeno testo iz 14 kg (ali pol litra) moke, Ve litra mlačne vode, soli, enega drobnega jajca ali beljaka in za oreh masla, masti ali žličico olja. Testo dobro pogneti, ga pokrij z gorko skledo, da se nekoliko spočije (vsaj pol ure). Nato napravi sledeči nadev: v skledi zmešaj Ve litra kisle smetane, 15 do 20 dkg sira (mohant), eno jajce in za velik ščep cimeta. S tem namaži zgoraj opisano in razvlečeno testo ga potresi z drobtinami (za dve pesti), 6 do 8 srednje debelih olupljenih in na listke narezanih jabolk, za dve pesti stolčenega sladkorja in za pest rozin. Potem testo zvij v zvitek, deni v pomazano pekačo in peci v srednje vroči pečici dobre pol ure. Pečenega zreži na poševne kose, naloži na krožnik, potresi s sladkorjem in postavi toplega ali mrzlega na mizo. (Tudi brez sladkorja ga lahko pripraviš.) Čokoladni piškoti. Mešaj v skledi 14 dkg sladkorja s štirimi rumenjaki % ure. Pridaj 7 dkg na pokrovki ali pekači ogrete čokolade in sneg štirih beljakov, ki ga z 11 dkg moke narahlo primešaj. Namaži testo za prst na debelo na namazano, z moko potreseno pekačo in speci v srednje vroči pečici. Pečene zreži na dva'prsta široke in d,va prsta dolge kose in potresi s sladkorjem. Makaroni s smetano. Nailomi v skledo 20 dkg makaronov, poliij jih z vrelo vodo, nato jih odcedi in skuhaj v. slani vreli vodi, 20 do 25 minut. Kuhane stresi na rešeto, da se odtečejo. Vi kozo pa deni Ve litra kisle smetane, ji pridaj par zrn soli in pusti par minut vreti; potem stresi vanjo odcejene makarone, jih premešaj in jim pridaj nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja in ko so v smetani prevreli, jih postavi kot samostojno jed s parmezanskim sirom na mizo. Idrijski zvitki (žlinkrofi). Napravi testo kakor za rezance, samo bolj mehko iz enega jajca, iz 3 do4 žlic vode in približno 15 dkg moke. Za nadev (filo) skuhaj 4 do 5 srednje debelih krompirjev; kuhane odcedi in olupi, deni v lonec in s kuhalnico dobro stlači, razgrej za žlico masti ali ocvirkov in s tem zabeli krompir, pridaj nekoliko soli, dve pesti krušnih drobtin in eno jajce; vse skupaj dobro premešaj. Če hočeš pridaj tudi za ščep popra. Nato razvaljaj testo, kot za rezance (nu-deljne). Nanj pokladaj narejeni nadev kupček za kupčkom (za debel oreh) za prst narazen; kupčke zakrij s testom in okrog vsakega pa pritisni nekoliko s; prstom in obreži z zobčastim kolescem, ali dvigni vse štiri ogle ter jih stisni s prsti; na vrhu v sredi, kjer testo skupaj pride. Zlinkrofe skuhaj v vreli oso-ljeni vodi (ne pretesno) 10 do 15 minut, kuhane odcedi in stresi v skledo. ЈШ potresi 3 krušnimi drobtinami in zabeli z vročo mastjo, v kateri si zarumenila košček čebule. Postavi žlinkrofe kot samostojno jed na mizo- opoldne ali zvečer. Krompirjevi žlinkrofi s svinjskim sahim mesom. Napravi vse kakor pri idrijskih žlinkrofih, samo med nadev primešaj par žlic drobno zrezanega suhega svinjskega mesa. Krompirjevi žlinkrofi s parmezanskim sirom. Napravi prav tako kakor pri idrijskih žlinkrofih, samo med nadev primešaj za eno žlico parmezan-skega sira. Polpete iz mesa. Zreži na drobno ostanke kuhanega ali pečenega mesa (približno Vi kg). V kozi razpali za malo žlico masti, dodaj drobno zrezanega zelenega peteršilja in zrezano meso. Ko se praži eno minuto med vednim mešanjem, odstavi kozo in ko se shladi dodaj polovico v vodi namočene in ože-te žemlje, eno žlico kisle smetane, eno drobno jajce, nekoliko soli, za ščep popra in majaronovih plev in eno pest krušnih drobtin in vse dobro zmešaj. Potresi desko z drobtinami in stresi meso nanjo, povaljaj ga kot štruco ter zreži enakomerno na 20 delov, vsacega za prst na debelo na okroglo razravnaj in ga povaljaj v krušnih drobtinah po obeh straneh. Potem deni v plitvo kozo nekoliko masti; ko je vroča, položi v kozo polpete, vedno drugo poleg druge ter jih hitro speci, najprvo na eni strani, potem pa še na drugi. Naloži jih na krožnik in jih daj s kako prikuho n. pr. s kislo repo, zeljem, šaro, mešanico, z okisanim krompirjem, sladkim ali posiljenim zeljem ali s solato na mizo. Mešanica iz zelene in krompirja. Skuhaj srednje debelo zeleno, jo osnaži olupi in zreži na kose ter skuhaj v slani vodi. Posebej pa kuhaj v slani vodi debel olupljen in na kose zrezan krompir. Ko je oboje kuhano, odcedi, stresi skupaj in dobro s kuhalnico stlači ali pretlači skozi stroj in prilij toliko mleka, da bo kakor gostljata kaša; postavi na ognjišče, da počasi vre par minut. Nato pridaj za velik oreh surovega masla, dobro premešaj in pokrito postavi v etran za par minut. Stresi jed v skledo in postavi kot prikuho na mizo k mesu, pečenki, zrezkom ali pečenim in kuhanim ribam. Karfijola zabeljena z oljem. Osnaži in razcepi karfijolne cvetke, operi jih in skuhaj v slani vodi, kuhane pa odcedi in stresi na krožnik, potresi s krušnimi drobtinami in zabeli z razgretim oljem. (Za eno veliko karfijolo dve žlici olja.) Posebno dobra jed za bolne na želodcu, ki jo priporočajo odlični zdravniki. Rahla jed iz kisle smetane. Zmešaj v skledi dve žlici kisle smetane, eno osminko lit. (2 žlici) moke, 2 žlici sladkorja in dva rumenjaka, prilij pičlega Vi litra vročega zavretega mleka z drobno zrezanimi limonovimi olupki in za oreh surovega masla. Vse to mešaj, da se shladi, v ohlajeno pa primešaj sneg dveh beljakov ter stresi na dobro pomazano pekačo ali v plitvo kozo za omlete in postavi v precej vročo pečico, da se zarumeni (10 do 15 minut). Peče- no devaj z žlico na krožnik in potresi z vaniljevim sladkorjem. Zraven pa daj dušenih jabolk ali kako drugo kuhano sadje. Češpljevi cmoki iz krompirjevega testa s suhimi češpljami. Za testo skuhaj najprej štiri debele krompirje. Kuhane olupi in jih nastrgaj ali stlači z valarjem ali s strojem; zmečkane deni na desko, pridaj dve žlici kisle smeta^ ne, eno jajce ali dva rumenjaka, nekoliko soli in Vi litra moke; napravi testo in ga razvaljaj za mazinec na debelo. Iz njega nareži krpice, po tri prste široke in dolge. Položi na vsako dve kuhani in odcejeni češplji, ki si jim odstranila koščice; češplje potem tako zavij v krpice, da so popolnoma pokrite. Tako pripravljene cmoke narahlo kuhaj 10 minut v vreli osoljeni vodi. Kuhane narahlo jemlji iz koze, položi na krožnik ter zabeli s surovim maslom ali mastjo, v kateri si zarumenila žlico drobtin; povrh iih še potresi, če hočeš, s stolčenim sladkorjem in cimetom, ali jih pa devaj v zarumenele drobtine v kozo in jih postavi še za par minut v pečico. Češplje operi in jih skuhaj, pa ne premehko, med kuhanjem jim pa pridaj par koščkov sladkorja. M Hiša « o Лдпогк О|оаггт.т.т1-ссагзоааааооаоаааоааоппоап'-оапа Q хароок a —лслзссх-СзХ—Јоа.-ч LCGt СјиСпаЈоиаииаоаасшаосааоаааасоаааи^/^аоосђсО! Kako zabranimo, da se volnena obleka pri pranju preveč ne skrči. Če operemo prvič volneno odejo, nogavice, jopice ali sploh volneno obleko, nas vse'ej malo skrbi, ker že vemo, da se vsa obleka iz volne pri pranju zelo skrči in zgubi svojo prijetno mehkost. Kaj vendar povzroči to skrčenje in strjenje? Nekoliko nam stvar pojasni sledeča povestica: Ko je nekdaj ubežal sv. Klemen svojim preganjalcem, so mu postale noge krvave od trde poti. Na cesti je našel nekaj volne, ki jo je lepo razgrnil in ž njo podložil svoje opanke. Kmalu je postala iz rahle volne, trdna a vendar mehka tvarina, ki se je lepo prijela nog. Tako so nastali prvi podplati iz klobučevine in sv. Klemen varuh klobučarjev. Kaj se je zgodilo z volno? Če natančno opazujemo posamezen volnen las pod drobnogledom, ne opazimo nič o gladkem lasu, pokaže se nam zmedena snov, polna luskin in kavljičev. Če drgnemo volnene lase med seboj, se sprimejo kavljički tako tesno, da jih ni mogoče rešiti. To lastnost volne uporabljajo tovarne za sukno in klo-bučevino. Ker se volna še veliko hitreje sprime, če je mokra in segreta, jo močijo in ogrevajo. Delo gre še hitrejše od rok, če se prida volni milo in mastna glina. Drgnenje, vlaga, toplota in milo pospešujejo skrčenje in strjenje volne v klo-bučino. Še nekaj je, Tcar moramo upoštevati pri novi volneni obleki, oziroma pri pranju volnene obleke. V tovarnah suše blago po barvanju na prepihu in predno pride na prodaj, se razpne in gladi s silnim pritiskom s težkimi valjarji. Če postane pozneje blago vlažno in ni napeto, se skrčijo posamezni volneni laski v svojo prvotno dolgost in vsled tega se tudi blago skrajša. Vendar čim boljše je izdelano blago, tem manj se skrči. Iz zgoraj poveganega je razvidno, da se pri pranju volnenega blaga ne moremo ogniti lastnosti volne. Vendar hočemo preiskati, kaj bi se le dalo storiti, da bi se vsaj nekoliko preprečilo skrčenje pri pranju. Videli smo, da ravno vsa sredstva, ki jih uporabljamo pri pranju, povzročijo skrčenje volne. Le malokatere kose lahko osna-žimo suhe. Pranje z bencinoformom pa pride silno drago. Ne ostaja nam torej drugo kakor uporabljati vsa sredstva, tako, da kolikor mogoče malo škodujejo. To dosežemo, ako ne vzamemo vroče vode, ampak le mlačno. Tudi ne smemo nikdar volnega blaga samega namiliti (nažajfati), temveć milo, ki ga hočemo uporabiti, razstopiti т vodi in obleko oprati v pripravljeni mlačni milnici. Dobro je pridjati nekoliko salmi-jaka, trpentina ali špirita. Predvsem pa ne smemo blago mencati temveč le previdno spirati in nalahko izžemati. Ker se pri tankem pranju blago le počasi čisti, zato je treba večkrat menjavati vodo. Pri izžema-nju pa blaga nikdar ne ovijati. Kakor smo že površno omenili, naredi milo blago trdo, to radi tega, ker tvori z apnom, ki se nahaja v trdih vodah, ne-raztopljivo mazavo tvarino, ki se zaleze ▼ blago in isto strdi. Zato je dobro, vodo pred uporabo prevreti, da se izloči apno. V nesnagi je vedno nekoliko maščobe, katero spravimo iz perila, ako ga mencamo, namilimo in prekuhamo; vsega tega pri volneni obleki ne smemo storiti, zato pri-damo vodj salmijaka, trpentina ali špirita, da nam te tekočine razstope maščobe in spravijo iz blaga. Konečno naj še omenimo, da se pri pranju volnene obleke nikakor ne priporočajo sredstva, s katerimi belimo perilo. Te pač obelijo nesnago, kar trenotno omoti perico; toda ker se ista ni spravila iz perila, ampak le obelila, se kmalu zopet prikaže v svoji prvotni barvi. Boljše je izprati nesnago, če že hočemo pozneje beliti tkanino. čiščen:e okenj po zimi ob hudem mrazu je kaj neprimerno in težavno z vodo, ker se na mokrih šipah takoj naredi ledena skorja, ki ovira snaženje. Lepo in hitro se okna osnažijo, če jih najprej izprašimo • suho ruto, potem pa zdrgnemo z volneno krr>o povaljano v nastrgano suho plavilo. Celo stare in motne šipe postanejo po takem čiščenju lepo svetle in čiste brez vsake moče. Slabo dišeče omare in predale sčisti-mo, ako zapremo vanje za 24 ur lonček klorovega apna, katerega smo oblili z nekoliko kaplicami razredčene žveplene kisline. Gost jesih zopet lepo očistiš, če prili-ješ na vsak liter dve mali žlički sladkega mleka in ga pustiš 24 do 48 ur na miru stati. Če se v tem času še ni izčistil, ponovi čiščenje še enkrat. Ko se vleže gošča na dno, previdno odlij čist kis v steklenice in jih zamaši. Perilo postane zelo lepo belo na sle-tfeči neškodljivi način: Primešaj vodi, v katero si pridala plavilo, dve žlici močnega žpirita in dve žlici svetlega in čistega ter-pentinovega olja. Plavilne vode za to zmes mora biti 50 1. V tej poplakni perilo in razobesi na solnce. Madeži božičnega drevesca. Ko smo pospravili božično drevesce, se pokažejo raznovrstna neljuba razočaranja. Od sve-čic pokapana preproga, mizni prt in mogoče še celo blizu stoječi vblazinjeni stoli. (Gospodinja ima tukaj dovelj dela, da pravilno očisti in osnaži poškodovane stvari. iTreba je previdnega čiščenja, zlasti pri vblazinjeni opravi. Strjene voščene kaplje se najprvo odrežejo s segretim nožem, kolikor mogoče previdno, da se ne odrgne blago. Nato se položi na madež nov pivnik, na katerega se pritisne vroč likalnik, pod istim premika pivnik tako dolgo, da ni poznati več maščobe na njem. Če so madeži na blagu še vidni, se jih odstrani z bencinom, ali pa v topli vodi razgretim špiritom, pri katerem je treba velike previdnosti, da se ne zgodi kaka nesreča. Postavi se le steklenica v kostrolo vroče vode, ki ne sme ostati na štedilniku pri ognju. Ostale voščene koščeke naj se ne vrže proč, ampak razstopi. V razstoplino pomoči vse lesene in papirnate ostanke božičnega drevesca, kar nudi posušeno iz-borno kurivo. Kako spravimo madeže od sadja iz perila. Če so madeži sveži, se lahko odstranijo, če jih hitro operemo v mleku ali v z vodo razredčenem salmijakovem cvetu. Če so madeži že stari, treba je dotični kos perila najprvo oprati v čisti vodi, potem se naredi iz trdega papirja lij, prižge spodaj nekoliko žvepla in drži madež "nad zgornjo ozko odprtino. Madež mora biti cel čas moker, na ta način gotovo izgine. Žveplo zažgeš lahko tudi v loncu in držiš mokro prilo nad loncem. Nazadnje ga moraš dobro oprati. Gumijasti obročki, ki se rabijo pri steklenicah za vkuhavanje sadja, so jako občutljivi, zato jih je takoj, ko se steklenica odpre, položiti v mlačno vodo in pustiti toliko časa v njej, da postanejo popolnoma mehki, potem še-le zbrisati in spraviti. Če jih le površno umijemo, se sladkor v njih strdi, obročki zgube svojo prožnost, začno pokati, se lomiti ter se raztrgajo pri uporabi. Zakaj se gumbi (knofi) tako hitro od-Irgajo? Zato, ker so navadno pretrdo pri-Siti, to se pravi, pri šivanju je sukanec pretrdo zategnjen. Pri gumbu, ki je pretrdo prišit, se mora gumbnik s silo zriniti med gumb in blago, pri tem sukanec, s katerim je gumb prišit, toliko trpi, da se kmalu odtrga, naj bo še tako močan. Če prišiješ gumbe bolj narahlo, se ne odtrgajo tako hitro. Pri debelem blagu meri prostor med gumbom in blagom lahko 1 cm, seveda je treba nitke dobro oviti s sukancem. Cvetice v našem življenju. Cvetice imajo v našem življenju velik pomen in igrajo v njem razne vloge, S cvetnim šopkom na prsih stopi deček prvikrat k mizi Gospodovi in k sv, birmi, Ravnotako gre deklica s šopkom v laseh k sv, birmi in prvemu sv, obhajilu. Marsikatera mladenka povije z dehtečimi cvetlicami v šopek tudi svoje srce in oboje da svojemu izvoljencu. Nevesto krasi poročni venec v laseh in poročni šopek v rokah. Svatje so okinčani s cvetjem in zelenjem. Pa ne samo v znak veselja , tudi v največji žalosti, ko zatisne-mo našim dragim za večno oči, nas spremljajo zopet cvetlice in nam ostanejo najbližje družice, Z njimi okrasimo zadnjo posteljo. Negujemo jih na grobu kot simbol nad-zemskega življenja. Tako so cvetlice skozi celo življenje in še po smrti tesno združene z nami. Ljubimo in negujmo jih, saj nam pripravljajo veliko veselje- Kako prijazna in ljubka je soba, v kateri navadno bivamo, če stoji na mizi dišeč, okusno sestavljen šopek. Še celo žalostno bolniško sobo oživi svež šopek. In kako lepo se podajo cvetlice po oknih in balkonih mestnih palač in nič manj lepo ne krase mala okna zakotne bajtice. Slavnosti brez cvetja si skoraj misliti ne moremo. Za večje praznike in slavnosti okrasimo cerkve in oltarje s cvetjem in zelenjem, V novejšem času je zelo v navadi okrasiti oltarje s svežim cvetjem in zelenjem. Poletu je to seveda lahko, a pozimi, ko je cvetje in zelenje redko, je pač veliko težje. Tudi temu je mogoče opomoči. Saj imamo nekaj cvetlic, ki so trdne in se ne ustrašijo zime in mraza. Med palmami je najtrdnejša tako zvana šamerobs, z listjem podobnim pahljači. Vedno zeleni dišeči in črešnjevi lavor, evommus in aukuba. Kako lepo bi se podalo to vedno zelenje med mnogoštevilne goreče sveče. Tudi cvetja je nekaj pozimi. Kako zgodaj vzcveto hijacinti in tulpe, potem primule in zimski nageljni. Nikjer ni okraševanje oltarjev s svežimi cvetlicami tako razširjeno, ko na Angleškem. Tam imajo posamezne župnije svoja društva bogatejših žen in deklet, ki posebno skrbe za olepšavo cerkve in oltarjev. Urejena so tako, da se menjavajo teden za tednom. Po nekaterih cerkvah imajo tudi nabiralnike namenjene samo za olepšavo oltarjev s cvetlicami. 06 navadnih nedeljah so okrašeni samo oltarji z nabranim cvetjem, sestavljenim v večjih in manjših vazah, ki so primerne dotičnemu oltarju. Prednost imajo bele rože. Za cesarske slavnosti pa si nabero cvetja v narodnih barvah. O Božiču okrase celo cerkev samo z zelenjem in vedno zelenimi rastlinami, kakor palmami, Javorjem, evonimusom in bršljanom. Okrase klopi, okna, stebre in krstni kamen. Na zahvalno nedeljo oa prinesejo v skodelicah sadeže in pridelke istega leta na oltar. Pri nas na Kranjskem mi je znano le eno društvo za negovanje cvetlic s sedežem na Bledu. Dekleta in žene, ki imate veselje za rožice, zberite se in nosnemaite je! Nekaj o oskrbovanju cvetlic pozimi. Cvetlice po sobah potrebujejo pozimi skrbno strežbo. Pri zalivanju je treba precejšne skoposti, vsaka radodarnost bi bila rastlinam v kvar. Paziti je treba, da se toplota v sobi preveč ne menjava in da ni ni-kakoršnega prepiha. Palme je treba umiti ali vsaj poškropiti z ne premrzlo vodo. Pozabiti ne smemo večjih cvetlic, ki so posajene v keblje in spravljene v kleti. Oleandri in lavori ne smejo biti na gorkem, ker jim gorkota preje škoduje kakor mraz. Od časa do časa jih je zaliti in dobro stresli, da odpade rumeno listje, Čebulji in gomolji se preiščejo; odstrani se gnjiloba. Spravljena zelenjava se osnaži in po potrebi zalije. Mlekarstvo, Izdelovanje surovega masla. Zanimivo je, kako se gotove stvari spreminjajo po uplivu raznih okolščin. Tako se naprimer nad 100 stopinj C segreta voda spremeni v soparo, nasprotno pa zmrzne, ako jo ohladimo pod 0° C. Tudi mast se razpusti, če jo segrejemo in postane tekoča, • in se zopet strdi, če jo ohladimo. Različna telesa se ne strdijo pri jednaki toploti oziroma pri jednakem mrazu. Tako vemo, da za mast ni potreba ohlajenja pod 0 stopinj, kakor je potrebno za zmrznenje vode. Isto velja za tolščo, ki jo pridobivamo iz mleka in jo imenujemo smetano. Vemo, da maslo postane trdo, ako ga ohladimo pod 23° C in se razpusti, če ga segre'emo na krvrio gor-koto. Smetana, v koji je ista maščoba kakor v maslu, se ne razpusti, ako jo tudi na 80° C segrejemo. Vemo pa, da postane smetana vlačljiva, kadar je shlajena, otrone pa ne, če jo tudi ohladimo pod 0 stopinj. Kadar pa smetano vlijemo v pinjo in jo izpostavimo gotovi gorkoti, otrpne vsled pretresanja in drgnenja v pinji med vrtenjem. To nas uči, i ivajo udje c. kr kmetijske družbe potreb- v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je SCine, vsaka prevara izključena. Denarni promet do 31. decembra 1912 čez 82 milijonov kron. Stanje vlog čez 22 milijonov kron. "N LJUDSKH POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, Miklošičeva cesta stev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Onlon" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč = tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 % % brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštnohranil-j| nične položnice brezplačno na razpolago. Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: Knton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastia, Hnton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec. Breg p. B. Karol Kausdiegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hiSni posestnik in blagajnik >Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak mL, tovarnar'. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku. Najbolj mil in panlji v domači metr.: 3035 HARMONIJ Spez.: Instrumenti, na katere igra vsak brez zganja not takoj četveroglasno Katalog »utoni. Aloys ВХауег. kr. ilvor. dob., Fnlđa. 7000 harmonijev si poje lastno hvalo po vseh delih sveta. Piano: posebno ceni domači instrumenti po 435 in 515 M. Opekarne Topilnice žgalnicc apn£ Alphons Custodis ' Dunaj ХШ/2 Avtomatična pasi! la podgane K —, za miš1 £ L-4®, ujame brez nadzor-Ptra do 50 komadov v eni noii. Ne zapuste nobenega imradu in se zopet same na-itavijo. Past za ščurke edina U vrste, na katero se ujame ta tisoče Ščurkov v eni noči, i K 2*40. Povsod najb. uspeh. Milja po povzetiu Froso Homann, Bti=Sj, 2. Bezlrk, Alolag&sse 3/33. Mnogo po-kvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji se sva-li. V e. in kr. vojaikih skla-diičih y vporabL Teleion Petrolin, bencin in bencol motorji in lokomobili. ležeči instoječi od 1—40HP kakor tudi motorji na surovo olje z močnim pritiskom in motorji na surovo olje od 4—100 HP. Na tisoče motorjev v obratu. Mnogo pohvalnih pisem. Cena nabava. Ugodni plačilni pogoji. Naj-596 večje jamstvo. J. WARCHALOWSKI Dunaj III., Paulusgasse 3. Ceniki in obiski odjemalcem zastonj. TURŠKA SREČKA Važen oglas „Slovenske Straže"! — OŽŽT Čitajte! V današnjih težavnih razmerah zamorete oboga'eti le s srečko! je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka ima šest žrebanj vsako leto, znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov, vsaka srečka mora zadeti najmanj 4U0 frankov, je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilniei, igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in dobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. j Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. februarja 1914! 1 tnrška ! srečka in 1 srečka italijanskega radečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron. 1 turška in 1 srbska državna srečka iz 1. 1888 (glavni dobitki 100.000, 75.000 20.000 frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 5 kron. — Kdor že ima turško srečko, naj naroči lzborno skupino drngih srečk št, 1 na mesečne obroke po 3 K ali skupino št. 2 na mesečno obroke po B K 50 vin. — Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. Pojasnila da|e In naročila sprejema za »Slovensko Stražo' gosp. Valentin Urbančlč, Ljubljana 2. Sprejmejo se marljivi sotrndnlkl pod ugodnimi pogoji. ker ker ker ker ker ker ker las |e i blisk da prva kranjska pošiljateljska trgovina RJI razpošilja najbolj zanesljivo blago tako na trgovce, krojače, šivilje kakor tudi na druge odjemalce in naročnike. Tvrdka gleda le na velik promet ter ne išče dobička in ima najbolje tvorniške zveze, veliko blaga pa sama izdeluje. Torej zahtevajte takoj cenik različnih predmetov iz Prve kranj. pošiljateljske trgovine R. MIKLAUC, Ljubljana. Prvo naročilo Vas pridobi tvrdki. Obstoj tvrdke čez 40 leti Ц Zoper gorečico, motenje y prebavi ш Ц zoper pomanjkanje teka ne zamudite vporabijati po jedi lekarnarja Scbaumanna zz želodčno sol = П ali solnato pasillo za želodec. To domače Q sredstvo je vsled hitrega in zanesljivega □ učinka že 40 let v uspešni rabi in ga tudi [] zdravniki toplo priporočajo. Ponaredbe n - U zavrnite in zahtevajte izrecno Schaumann< ovo želodčno sol po K 1-50. Itazpošilja vsaki dan po pošti v zavitkih od dveh škatljic naprej edini izdelovalec Julij Schaumann, ] Lekarnar, Stockerau pri Danaju. Q Dobi se tudi v vseh lekarnah. 3444 (10) □C3C G □ D □ c_3c_ia Na prodaj imam vso opravo za izdelovanje сешеШпШ strešnikov (opeke) obstoječe iz 200 železnih plošč (modelov) In vseh drugih zraven spadajočih potrebščin, vse v še dobrem stanju. Primož Balantič, štev. 115 v Senčnrju pri Kranja na Gorenjskem. 3836 (1) j^aisordnejši izvor! 40 metrov dobrih ostankov za obleke ... K 18'— 40 „ Izvrstnih ostankov za zimske obL „ 20— 30 ,. modernih ostankov za obleke . „ 18-— в komadov zelo velikih posteljnih rjuh . . ,, 10 — 100 „ najlepših žepnih robcev . . ,,13'- 1 ducat lepih brisač........... 2-90 1 „ zelo težkih brlsaS........„ 4-80 10 komadov toplih zimskih rjuh...... 5 — jRdolf Eucktr, 3»l7en 131 (Geško). RazpoSilja ве eaino proti povzetju Neugajajo^e vzamem vsak čas nazaj. Uzorce ne razpošiljam. Najboljši dobavitelj za trpovce, krošniar:e in seiu ar e. 3020 ceno FoMeLjno 1 кд MVtgu sKuoljenega K :■—, boljšega K 2-4U, po belega prima K 2-80, belegaK 4'—, Unega mehkega puha K e. prvo rstnega K 7—, 8 — in 9 60. Sivega puha K e —, /•—, belega finega K 10-—, prsnega puha K 12-—, od pet kg naprej franko. 242U Douršene napolnjene postelje iz gostega, trpežnega rudeCega modrega ali beiega Inlet (nanking; blaga 1 pernica ibu cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zgiavhiiama, vsaka ca so cm dolga, »cm Široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in terpežnim posteljnim perjem K 16-—, s polpuhom K 20-—, s puh per-jeni k u-—. Posamezne pernice K 10-—, 12-—, 14 -, ie--Posamezne vzglavnlce K , 3 50 4 Pernice 200X140 cm velike K 13—, i1"—,18'—, 20 —. Vzglavnlce 9«x7i> cm velike k 4'50, O —, 5 50 Spod. pernice iz najbolSega gradla za postelje 180X11» cm velike K 13'— in 15 —,'razpoSi-ta od 10 naprej Iranko proti povzetju ali predplačilu. Maks Berger Dešenica št. 1-7/4 Ceškl les Nikak riziko, ker se zameniava dovoli ali denar vrne Bogati iiustr. cenik vsera pnslelnega blaga zastonj tM 30.000 parov čevljev '•Жд jјЈш^ razprodam vsled preobile zaloge le za tovarniško ceno, dokler bu ka, zaloge. Nud. bt* torej najboljša prilika VHakemu naročniku. da si nabavi poceni dobre čevlje. Razpošiljam visoke Čevlje na zadrgo za moške in ženske eii-p. lacoue \i črnega rj ežne.'-a usnja z močnimi pod-lati kakor kaže slika, ducat za K 60-—, za par 1& 6*60. Ženski zimski eukneni čevlji obšiti z usnjem in motnimi nodplati zelo toplo podloženi ducat za K 65*—, par za K 6.—. Trpežni vojašk čevlji za hribolazce iz najboljšega surovega usnja popolnoma okovani, ducat za K 05 — par za K 9*—. Prvovrstni la-kasti čevlji za moške K 10 —, za ženske K 8*50. Lastni izdelek v že 30 let obstoječi tovarni. Kot mera zadostuje številka ali dolgost v centimetrih. Zamena dovoliena. Razpošilja no novzet.fu: I. že ЗО let obstoječa tovarna čevljev, J. Vašatko, mesto Ždar, Morava N. 37»s rop najtopleje priporočamo, da si naroči novo poletno kolekcijo od največ ponujajoče tvrdke sukna Ravnotako naj vsak Slovenec pri svojem krojaču zahteva to kolekcijo. 3832 Mnogo krofačev ! Mnogo krojačev ( Barhentl flanele, manšestri, blago za moške in ženske Za vsaKo gospodinjstvo priporočamo znano tvrdko Jaroslav Marek tkalnica št. 45. Bistra pri obleke, platno. Giizetl, zefri, kanalasl, tra pri rju^e, N. Mestu ob Metovi, Ceiko. inleti, Vzorce zastonj m tranko. modro tiski. 40 ni ostankov barhenta, flaoela, kanafasa, brisače, platna га 16 K, prve vrste za 20 K, najf. vrste „„ji za 25 K franko. Od ostankov se vzorci ne pol. Braul- Prodam mojt posestvo v mestu Črnomelj, obstoječe iz gostilne zm pod imenom .Kožarjeva gostilna*, ledenice, mesnic^ gospodarskih poslopij, zasebne hiš«, velikim vrto« in dvoriščem ter z celim tnventarom, koncesijo itd. Cena šestdesettisoč kron. Potrebni kapital 30.000 K. Pobližje informacije dajejo moje pisarne v Ljub« bijani, StreliSka uL 29, in v Črnomlju. 117 Jo«. LončariC, podjetnik. U niversai -Jtron za pieteoje nogavic novih, za podpietanje in izdelovanje jopičev itd. Najnovejša iznajdba. Najb. postr. zaslužek za žene in dekleta! Cene nizke. Proap brezpi. in franko. — Tovarna za pletl'ne stroje, Grade« 134. 3333 Nadporočnik Bela K...y piše: Pred 2 leti sem se prehtadil na nočni vaji, dobil sem najprej katar v pljučih, pozneje pa pljučno bolezen. Krčevit kašelj in nočni pot sta me zelo oslabila in sem znatno shujšal. — Dobil sem začasen dopust in sem v tem času použil neizmerno veliko zdravil, potoval sem na jug, pa to vse skupaj ni nič pomagalo, tako da sem slednjič zgubil vsako nado. — Kar berem v nekem angleškem zdravniškem časopisu o slovečem redii-nem praška »Certosan« za pljuča, katerega sem naročil. Uporabljal sem ga skozi šest tednov po predpisih in sem že po dveh.mesecih zopet zdrav in življenja vesel vojak. Govore mi, da še nikoli nisem tako dobro izgledal, kot sedaj in se tudi v resnici nisem nikoli prej počutil tako močnega in srečnega. Župnik R. B . . .1 v K .. .m piSe: Iz srca se Vam zahvalim, da ste mi poslali opis angleškega redil-nega praška »Certosan« za pljuča. Na noben način se nisem mogel iznebiti dušljivega kašlja, ki me je mučil in mi oteževal dihanje. Poskusil sem vse, kar so mi priporočili zdravniki in bolniki, pa ni nič pomagalo. Certosan me pa v par tednih ni le ozdravil, temveč tudi izdatno okrepčal in mi pridobil večjo težo. Čudovit je u-činek tega odličnega in okusnega izdelka Priporočam ga vsakomu, ki trpi na enaki bolezni! Velika izvirna steklenica »Ceir-tosana« stane 5 K, in se dodi v lekarnah. Ce pa kje ni na prodaj, naj se naroči v glavni zalogi: Lekarna Josef von Torok, Budimpešta, VI. Kiralyutca 12/o. 140 Čudovito sredstvo zo-"^ per pljučne bolezni. Pismo bolnikov na lekarnarja. Ш