Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec.
VSEBINA:
S |@V :
Podgorski: Brakada. — Piesničar: lz Trnovskega gozda.--.(Dalje.) — M. Hanzlowsky: Hiiraanitcta 7 - F5. ViSnjan: Lovski «trinki. — Iz lovskega oprtnika.
PRILOGA: Pravila za brakade. koledar. — Oglasi.
LISTEK:
Julij Bučar: Ob košu. (Konec.) R1BARSTVO:
F.: O sulčji lovi. — Iz ribarske mreže.
¡¡¡kMala oznanila. — Lovski koledar®“-* Ribarski
Slovensko lovsko društvo
„Lovec“!
1
in njegovo glasilo
Društvo je namenjeno slovenskim lovcem vseh, pokrajin. Sedež mu je v Ljubljani.
Članarina znaša na leto 5 Kroa. Kdor pa plača enkrat za vselej 50 kron, postane ustanovni član in je nadaljnjih letnih prispevkov oproščen.
Društvo izdaja svoje glasilo „Lovec**, in sicer po enkrat na mesec.
Člani dobivajo „Lovca“ brezplačno; za nečlane v Avstro-Ogrski pa znaša naročnina, 6 kron na leto; oni, ki bivajo v inozemstvu, imajo doplačati še poštnino.
List priobčuje tudi oznanila po tehle cenah:
	na ovitku:			na	prilogi
cela	stran	K	250-—	K	220-—
■ -m	»	»	125-—	»	110*—
	»	»	84-—	»	74* -
V 4	»	»	65-—	»	55-—
v8	»	»	40-—	»	30.-
* Vi 6		»	18-—	»	16*—
m
Društveno znamenje dobe člani pri odboru za 2 kroni. Pisma in pošiljatve je nasloviti na:
Slovensko lovsko društvo v Ljubljani.
J
Pira borovska orožno-tvorniška dražba
PETER WERNIÛ
Ir. z M. z. v Barnllal n Kiriikia
IsnsjdltelJ la Izdelovatelj „Triumph-Rifled vrtanja* in „Wernigoveg* univerzalnega vrtanja* z naj gostejšim. neprekosljivim vrtanjem, kakršnega le ni bilo, velikanskega strelnega učinka ln predornosti ob polnem jamstvu In zmernih cenah. P n. lovcem priporoča svoje Izdelka prva vrata ln kakor pero lahka trlcavke, kratke lovske puške, dvocevka za šibre la krogle, risane dvocevke (Bockgeurehr),
___	MannllcherSchSnanerJeve kratke
paška la pa Wern!(ove šttrleevaa puška, — Priporočam svoje puške za krogle, kaliber 9*3 mm, preiskušene na razllšae strele. Kot najvešjo novost za dvocevke in ijbra la krogle priporočam patrone z nikljastim plaščem 9 3 mm
—- s svinčeno ostjo la 9*3 mm patrone z legirnlmi streli la paptrnh
IM Zalaznik, SJ®ftTS
PodPHžnlBs: Bliuni trg št. i, Holodvopsba ulica it. B.
čekovni račun pri c. kr. faran, urada it 113.187	Telefon it 194
Pravila za love z gonjači.
Članek „Red in zopet red“ v 8. številki „Lovca“, ki opozarja na razne nedostatke pri naših brakadah, me je spomnil na pravila, ki jih je svoj čas priobčila „Deutsche Jagerzeitung“, Neudamm. Ker utegnejo ta navodila dobro služiti tudi voditeljem na naših’ brakadah, zato jih podajam slovenskim lovcem v nastopnem:
I. Dolžnosti lovskega vodstva.
1.	Nadov, ki se ga udeleži večje število lovcev in gonjačev, se smejo povabiti le izkušeni strelci; posebno voditelj lova in njegovi namestniki in pomagači naj bodo izkušeni v lovski stroki.
2.	Za gonjače se smejo uporabljati le odrasli z zdravimi čuti.
3.	Pri vabilu na lov moramo natanko označiti, kdaj in kje se lovci snidejo ter katero divjad bodo lovili.
4.	Pred začetkom lova moramo določiti, kje se bodo vršile gonje; navadno moramo tudi že pred lovom določiti stojišče vsakemu lovcu.
5.	Vsakemu lovcu moramo povedati že ob razpostavljanju,, odkod bodo gonili gonjači, kje stoje sosednji lovci in kje je zbirališče po gonji.
6.	Začetek in konec gonje moramo z običajnimi lovskimi znamenji naznaniti gonjačem in lovcem.
7.	Na ozkih potih med goščavjem moramo postaviti lovce tako, da so obrnjeni s hrbtom tik ob grmovje ter smejo streljati samo na levo.
8.	Kadar je žled (Glatteis), naj se ne vrše brakade z gonjači.
II. Dolžnosti lovcev.
1 Vsak lovec se mora točno pokoriti navodilom lovskega vodstva.
2.	Kadar se lovec približa solovcu ali komu drugemu, rtiora nositi puško tako, da sta cevi obrnjeni navzgor.
3.	Puško sme nabasati lovec šele takrat, ko je že na svojem stajališču.
4.	Ob koncu vsake gonje mora puško izprazniti še na svojem stajališču.
5.	Ko pride lovec na svoje stajališče, naj povpraša lovskega voditelja, kje stoje sosednji strelci in kje je zbirališče za prihodnjo gonjo.
6.	Odločenega stajališča lovec ne sme izpreminjati med gonjo ter ga ne sme zapustiti, dokler ne dado znamenja, da je konec gonje.
7.	Lovec ne sme.streljati v smer, kjer so sosednja stajališča; prav-tako tudi ne sme streljati v smeri, kjer je vrsta gonjačev, če so se približali gonjači že na 150 korakov,
8. V „kotanjo“ ne sme streljati nihče več, ako se je krog zožil na 150 korakov v premeru in ako se je že izdalo povelje „gonjači v kotanjo“.
9.	Vsak lovec mora paziti, da ohranijo sosednji strelci in gonjači vrsto sklenjeno ter da ne. nastanejo v vrsti vrzeli.
10.	Najstrožje je prepovedano, stopati z nabito puško na voz.
J. B.
MALA OZNANILA.
Frmačko čiste pasme, springer-španjolko, 4 mesece staro, prodam ali zamenjam za puško risanico. Cena po dogovoru. — E. Kovačič, Stražišče pri Kranju.
Naprodaj sta psici, nemške kratkodlake pasme, premiranih staršev, 2 '/3 leta in 7 mesecev stari. Več pove Matej Cerar, posestnik in gostilničar v Spodnjih Domžalah.
Frmača in frmačko, oba dobro izvežbana, izvirne nemške pasme, proda Anton Korošec v Kranju.
Julij Martinčič iz Št. Vida, pošta Lukovica, Gorenjsko, proda več tri mesece starih pravih jazbečarjev-brakov. Starši premirani.
Mladega frmača, starega 4—16 tednov, kupi A. Schweitzer, preparator, Ljubljana, Kapiteljska ulica, 5.
Dva enoletna bela istrska braka se prodasta. Ogledata se lahko pri Antonu Novaku v Sodražici,
Jazbečarji, 4 mesece stari, črni, čiste pasme, so naprodaj. Naslov se izve pri upravništvu. Cena po dogovoru.
Kupim čistokrvnega jazbečarja, kratke dlake, rjave barve, 6—10 mescev starega. — Anton Man zoni, Kopr, Istra.
Braka domače pasme proda Fran Lah, trgovec v Ložu pri Rakeku. Pes išče pridno, ne goni predaleč. Cena po dogovoru.
SEPTEMBER
Brakada.
Spisal Podgorski.
Baj je brakada, ni treba razlagati, saj ve pri nas skoraj, vsak otrok, da imenujemo brakado lov s psi braki.
Pravzaprav je brakada vsak lov s psom brakom, če dovolimo psu, da goni divjačino. Toda besedo „brakada“ rabimo po navadi za love, kjer lovi več lovcev skupaj, in sicer z več psi, ki jih vodi z rogom eden ali več lovcev brakirjev. Tu bomo govorili o takih brakadah.
Kje je brakada na mestu, kje ne, temu vprašanju pa 'ni lahko odgovarjati. So lovci, ki jih kar v srce zazebe, če slišijo besedo „brakada“; so pa zopet taki, ki jim je brakada vse. Moje mnenje, ki ga seveda ne vsiljujem nikomur, je to: na polju in pa v loviščih, kjer stoje samo srne ali gamsi, brakade niso na mestu; drugod pa brakade lovišču niso v pogubo, če se ne prirejajo prepogosto. Samoobsebi se razume, da brakada veljaj pri nas le zajcem, lisicam in če ni drugače tudi srnam. Toda sem proti brakadam na gamse, ker je gams divja»-čiria visokega lova in je pač vreden, da ga varujemo, kolikor moremo.
V čem se skriva pravzaprav čar in privlačna sila brakade? Ali je lovski rog, ki tako prijetno zveni na lovsko uho,: ali je veselo zvonjenje psov, ki pospešuje utrip srca, kadar se nam približuje, in ki nas elektrizira, če se pojavi nenadoma blizu nas? Gotovo je ubrano gonjenje psov in zategnjeni glas lovskega roga, veselo se raz-
9
„Lovec" 11. letnik, šl 9, 1911.
legajoč čez hrib in plan, nekaj očarujočega, nekaj, kar z neodoljivo silo vpliva na lovca in ga kakor vrtinec potegne za seboj, da zatrepečejo živci, zabrne mišice. Srce utriplje hitreje, močneje, desnica tesneje oklene kopito, noge se vkopljejo v tla, nepremično ko kip stoji lovec na mestu in čaka ... Le pogled mu šviga zdaj na levo, zdaj na desno in išče — kje se pokaže pred psi bežeča divjad.
To razburjenje, to napeto pričakovanje ima silen čar za lovca; Ta čar je tem večji, tem intenzivnejši, čim dalje traja. In ravno pri brakadah traja to vibriranje živčevja dalje, kakor pri poljskem lovu. Pri brakadah prične to delo živčevja, kakor hitro 'se v bližini oglase psi, ah kakor hitro lovec po zvonjenju spozna, da se gonja obrača proti njegovemu stajališču. Kolikor bliže prihajajo psi, toliko bolj se stopnjuje napetost, in doseže svoj vrhunec, ko pride divjačina v strelno razdaljo .in poči — strel. Po strelu pada napetost živčevja in konča, ko lovec vidi svoj — plen, ali ko se oddalji zgrešena divjačina, da je s strelom ne moreš več doseči.
Ta duševna kriza traja po več minut, da, včasih četrt ure ali še več, zlasti če se divjačina potika in dela kljuke, kar posebno dobro razume mlad zajec in pa lisica v goščavi.
Pri poljskem lovu traja napetost živčevja po navadi le nekaj minut, včasih le nekaj sekund. Frmač potegne, obstoji, divjačina vstane, strel poči in — finita la comedia. Le če jerebice teko pred psom in • jih frmač nateza, se nekoliko podaljša kriza.
Glede trajnosti tega lovčevo živčevje prijetno dražečega razburjenja in pričakovanja nadkriljuje brakada poljski lov; pri tem pa se javlja ta afekt večkrat, kakor pri prvem, ker oddajaš na poljskem lovu več strelov kakor pa na brakadi. Seveda izgubi ta afekt na svoji intenzivnosti, če se ponavlja prepogosto.
Poleg teh duševnih momentov pride pri brakadi v poštev še scenerija. Brakade se vrše po navadi v gozdovih in gozd ima jeseni in pozimi že sam na sebi več poetičnega, kakor prazna strnišča ali rjava krompirjišča in repišča. Ker so stajališča po navadi na razglednih krajih, se nudi lovcem na brakadah tudi v tem oziru večji užitek, kakor pa na poljskih lovih. Zlasti pozimi, ko pokriva snežna odeja goro in plan, se kažejo včasih izredno slikoviti prizori. Kdo jih ne pozna, ¡kdo se se še ni grel ob veselo prasketajočem ognju, po prvi gonji, ko pridejo do veljave čutare?
Nadalje nam dela brakade tako vabljive — družabnost. Res se tudi drugi lovi vrše lahko v družbi, toda brakada je izredno lepa prilika, da se snidejo lovci dotičnega okolišča. Danes velja.brakada za lovski praznik, kjer se zberejo lovci-prijatelji od blizu in od daleč.
'In kakšen je konec takim lovskim praznikom, to je dobro v spominu vsakemu, ki se je le enkrat udeležil z a d n j e gonje po brakadi. Smelo trdim, da je malokdaj in malokje najti toliko pristne, nekaljene zabave, kakor na takih gonjah, kakor je težko najti med kakim drugim stanom toliko pravega nesebičnega prijateljstva kakor ravno med lovci.
In še nekaj je, kar nas navdušuje za brakade, — tradicija naših pradedov. Tako so lovili naši očetje, naši dedje in pradedje. V kri nam je že prešla, v meso mam je zašla lovska strast in ž njo veselje, goniti divjad z brzonogimi braki. Kdor je v mladosti okusil slast brakade, ji ostane zvest 'celo življenje in še siv starček se ne more premagati, da ne bi postal in poslušal, če se oglasi lovski rog ali veselo zvonjenje psov. Poznal sem osemdesetletnega starčka, ki ni mogel več na lov, starost in bolezen ga je dušila; toda -- kadar se je vršila brakada, je prilezel ven na klop in milo gledal v goro, odkoder se je.čulo javkanje psov in'zategnjeni glas roga — in solza se mu je utrnila in zdrčala po velem licu.	(Dalje prih.)
Divji maček.
V Trnovsko-idrijskem gozdu se nahaja tudi divji maček ali večidel so polutani (bastardi). Od divjih niso nič boljši, za domače hiše so še hujši. -
Stanoval sem tik velikega gozda. Za stanovanjem je bilo veliko skalovje, prepadi in brezdna. Vse to je bilo gosto' obraslo. Ondi je
9*
prebival več let divji maček, ali nikoli ga niso videli pri hišah, saj so bile domače mačke vsak čas pri njem v skalovju.
Padel je visok sneg. Hodili smo od hiše do hiše kakor po ulicah. Odkidani sneg je bil za moža visok, odkidana sta bila tudi vodnjak in korito. Ponoči, ko je že vse potihnilo in zaspalo, me je predramil poseben glas. Vzel sem puško, visečo poleg mene, lir odprl okno. Tedaj je nekaj skočilo od tal na korito. Daši ni bilo 20 korakov daleč, vendar nisem- mogel spoznati živali. Po glasu sem sumil, da sedi na koritu divji maček. Pomeril sem in ustrelil,' žival je skočila visoko in padla na tla. Nataknil sem škarpete na noge, ogrnil suknjo in šel h koritu. Nisem se motil: na tleli je ležal mrtev divji maček. Z repom vred je bil en meter dolg, tehtal je 9 kil.
Še tisto pomlad so se skotili 3 baštardi. Mačice so bile popolnoma podobne ustreljenemu .divjemu mačku. Že ko so spregledale, so se mi zdele bolj boječe in čemerne, kakor pa domače mačice.. Ko so nekoliko odrasle, sem jih šel večkrat gledat v, podstreho. Vselej so se bliskoma skrile pred mano. Kadar se pa katera ni mogla skriti, se je zvila v klobčič, držala rep po koncu, pihala kakor gad in dlaka se ji je ježila kakor ježu. Njih gospodar, moj kolega, jih je prav dobro redil z mlekom in drugo hrano. Nikoli se niso dale prijeti. Otroci so se jih bali kakor črnega parklja.
Nekoč so pustili otroci podstrešje odprto. Stara mačka je takoj porabila priliko in jih odvedla v veliko skalovje za hišo. Nič več jih ni bilo videti. Potikale so se po špiljah, skalovju in goščavi, in to prav. blizu hiš. Stara se je potem le kaj malo brigala za gospodarja in hišo. Prišla je le, da se je nažrla ali kaj ukradla za mlade. Tovarišu gozdarju je bilo že preveč take hinavščine in ustrelil je Staro mačko.
Poslej jim je predla huda. Lotile so se domače perutnine. Ponoči so prišle v kurnik, pomorile več kokoši in odnesle celo velikega petelina. Drugi večer je gospodinja bolje zaprla kurnik. Iskale so plena drugod. Tik moje spalne sobe je rasla velika košata bukev. Na tem drevesu je spalo vsako noč nekaj kokoši. Ko se mladicam ni posrečil rop v kurniku, so se spravile na bukev.
Noč je bila tiha, lepo je svetil mesec. Bil sem že v postelji, ko so začele kokoši kokodakati in frčati z bukve. Skočil sem iz postelje, prijel puško in odprl okno. Videl sem mačka, ki je po vejah lovil kokoši. Druga dva mačka sta pa čakala pod drevesom. Enega sem ustrelil; oni na bukvi je skočil kakih osem metrov globoko in bežal za tretjim.
Ubegla dva so videli le redkokdaj. Hodila sta uro daleč, ropat po vaseh. Posebno jim je ugajala perutnina. Kmet mi je pravil:
Ko je zvečer že vse potihnilo v naši vasi, sem slišal v kurniku kokoš frčati. Mislil si nisem' nič hudega. Zjutraj smo dobili v kurniku 11 glav (kokoši) umorjenih. Sodil sem lisico, kuno ali dehorja. Drugi večer sem nastavil pred kurnikom skopec. Čakal sem v okrovu, skozi katerega sem lahko hodil‘do kurnika. Ko je že vse potihnilo v vasi, sta prišla roparja. Slišal sem, da ropar ropota s skopcem, prižgal sem svetiljko in skočil iz svojega skrivališča h kurniku. Z ročico sem mu jih pripeljal par, pa je bil mrtev. Videl sem tudi onega, ki se je bil skril v okrovu za karijolo. Ko sem prišel do njega, je pihal tako strašno, da se ga nisem upal lotiti s kratko ročico. Zgrabil sem primernejše orodje, tedaj je pobegnil spak. Spoznal sem, da sta bila divja mačka. Ubegli maček se je vrnil v svoje skalovje; prebival je tam še leto in več. Potem se je izgubil, ne vem'kam in kako.
Meso divjega mačka je prav dobro in okusno, kakor od domačega. Kdor ni pokusil take pečenke, mi ne bo verjel rad. Tudi jaz nisem izprva verjel kaj takega.
Lisica.
Bodi mi dovoljeno povedati, kako sem šel prvikrat na lisičji lov.
Lepega jesenskega jutra je moj stari oče vrgel lisičji skopec čez ramo, vzel palico irt mi rekel: „Pojdi z mano na lisičji lov!“
Kdo je bil veselejši od mene! Poznal sem že ptičji, polšji in kunji lov in zdaj bom videl še, kako se love lisice.
Sla sva približno 3 km daleč v samoten črn gozd. Pod veliko skalo je bil oče nastavil vado. Lisica jo je že obiskala. Oče je menil, da kmalu uloviva tatico, ker je tu že navajena.
Dočiin je oče nastavljal skopec in gradil Okoli, sem jaz ogledoval tam blizu pod skalo mali prostor, obzidan s starim, večinoma že porušenim zidom.
„Vidiš, v oni luknji sem spal mnogo večerov,“ mi je dejal oče, ko je bil dovršil delo s skopcem,
Boječe sem pogledal očeta.
„Moj Bog, saj vendar ni' bil moj oče rokovnjač!“ sem si mislil.
Spomnil sem se, svoje Stare matere.. Pripovedovala mi je, kako so zborovali tam po brlogih' rokovnjači in se gostili z ukradenim blagom.
„Oče, zakaj ste pa spali tukaj?“	. .
„Ljubi otrok, v vojake so me hoteli. Župan (Oberrichter) in biriči so mi bili vedno za petami. Moj oče, tudi gozdar, mi je nosil hrane in poročil v to luknjo. Še z očetom na lovu nisem bil varen!“
' To pripovedovanje me je oplašilo tako, da sem se poslovil prav rad od skale.
Nekaj dni potem mi reče oče, naj grem gledat k nastavljenim skopcem. Šel sem, toda pod skalo ne, ker me je bilo preveč strah. Že popoldne sem povedal stari materi, da nisem bil pri skopcu pod skalo, ker me je bilo tako zelo strah. Oče je nekaj godrnjal in šel sam tjakaj. Vrnil se je in prinesel odjedeno lisičjo nogo. Takoj se je lotil mene.
„Ti ne boš ne lovec, ne gozdar, ker plašljivca ne marajo za take službe. Odslej te ne vzamem več s sabo na lov!“
Vzel je puško in odvedel psa na verigi. Ž njim je šel tudi moj brat, c. kr. gozdar, ker je bil tam njegov revir. Po par urah sta prinesla domov lisico brez noge. Ujela sta jo psa.
Čez nekaj dni sta moja.mama in stara mati pričo mene prosili očeta, naj me zopet vzame na lov. Oče mi je naredil še drugo dobro pridigo, potem sva bila zopet stara prijatelja. Zdaj bi bil šel tudi o polnoči pod skalo, ako bi mi bil ukazal oče.
Mnogo lisic sem usmrtil s strihninom, največ pa s puško. -1-Samoten posestnik je imel mnogo perutnine, posebno klok in piščancev. Kuretina mu je nesla lepe denarce. Njemu se ni nikoli zgodila nesreča pri perutnini, sosedom pa je odnesla lisica zadnji krempelj. Sosedje (posebno ženske) so mu zavidali to srečo in klobasali, da zna — čarati! Sosedinje so me prosile, naj pokončam kurje roparice. Ker pa ono posestvo ni bilo na našem lovu, se mi ni nič kaj ljubilo.
Naposled sem šel vendarle. Pri kmetu sem videl toliko perutnine, da je solnce ni presijalo. Dvesto korakov za njivo je pa mlada lisička lovila kobilice. Ni bila plašljiva, ustrelil sem jo, izlahka. Takoj je prišel posestnik k meni. Na obrazu se mu je videlo, da mu je žal ustreljene lisičke. Začel mi je pripovedovati:
„Tamle v onem grmovju je več let lisičina in vsako leto se skotijo mlade. Letos jih je bilo šest, dve stari in štiri mlade. Zdaj jih je še pet. Meni niso naredile lisice niti za vinar škode. Moji mali otroci so bili vsak dan tu pri lisičkah. Mlade živalce so celo ponujane pogačke jemale otrokom iz roke. In če jih pokliče punčka, pridejo k njej.“
Pokazal je na pričujočo štiriletno punčko. Podaril sem dekletcu nekaj drobiža. Želel sem, da vidim in slišim, kako dete pokliče lisičke. Prišli smo do brloga; tam okolo je bilo vse razkopano, polno napol oglodanih kosti, dlake, mnogovrstnega perja in drugih znamenj roparske rodbine. Pa tudi muh in črvov ni manjkalo v tistem kužnem smrdljivem kraju. Otrok je tam nekaj klical, toda lisičic ni bilo videti.
Poslovil sem se od posestnika, kakor bi hotel domov, ali v resnici sem ostal tam. V 3/4 ure sem ustrelil vse tri mlade lisičice. Posestnik je na strele pritekel precej razburjen k brlogu. Pokazal sem inu mrtve
lisičke in odšel. V treh dneh je stara lisica pomorila kmetu nad polovico njegove perutnine.
Bival sem v posamni erarski hiši. Okoli so bile njive in travniki, pa tudi divje češnje in smreke. Imeli smo obilo perutnine in dva lovska psa-braka/ Pod spalnico je bila drvarnica. V njenem kotu je bil prigrajen kurnik. Ker je bil premajhen za mnogoštevilno perutnino^ so večji piščanci prenočevali v drvarnici. V vratih drvarnice je bila luknja, da so hodili psi ob slabem vremenu v zavetje. I
Bila je tiha noč. Psi so se naveličali lajati in šli spat v drvarnico, Nisem še zadremal, ko sem slišal,, da hiti pes skozi luknjo na dvorišče. Stopil sem k oknu. Psa sta gnala že čez travnik okoli griča v strmino. Komaj šem legel, so že piščanci frčali in čivkali po drvarnici. Kmalu sta psa prilajala na dvorišče-, v drvarnico nazaj, se drevila na dvorišče in dalje. Prišla sta zjutraj domov.
Razlagah sem si stvar takole: človek je prišel mimo hiše, psa sta skočila vun, slučajno dobila zajca na vrtu in ga gnala okoli.
Ko je zjutraj pogledala gospodinja v drvarnico, .je videla tam samo še tri piščance. Štirje, napol oskubeni, so bili na dvorišču, trije pašo bili zakopani na vrtu. Šele zdaj smo vedeli, da je bila prišla lisica. Na vrtu so se poznale tudi njene stopinje; Lisica je dobro poznala kurnik pa tudi vedela, da ležita psa pred kurnikom; zato ju je šla dražit k luknji, da ju zapelje od hiše. Nato se je vrnila naglo v drvarnico, ali dobra braka sta ji pokvarila zvijačo in veselje. -— Pri mojih sosedih je ropala še vedno, k nam pa je ni bilo več...
Stanoval sem pri strastnem lovcu. Prav dobro je, razumel svoj posel. Pripovedoval mi je to in ono, med drugim tudi, kako ga je ugriznila lisica.
„Ustrelil sem lisico. Nosil sem jo dobro uro, preden sem jo obesil doma v sobi na klin. Potegnil sem ji kožo čez glavo in hotel sneti meso s klina. Odrta lisica pa me je ugriznila tako za prst, da sem ga celo zimo nosil zavezanega in roko v vratnem robcu.“
To so mi potrdili vsi domači pa tudi lovčevi sosedje ...
Brata Juri pa Štefan sta kuhala oglje precej daleč od doma; zato sta prenočevala v gozdni bajtici. V nedeljo je dobil Juri od čevljarja nove „bote“ in jih dobro namazal s salom. V ponedeljek zgodaj sta šla z bratom Štefanom oglarit: Juri je bil strašno ponosen v novih botah in zabavljal Štefanu, ki je imel le nizke šolne. Štefan je bil pa desetkrat veči šaljivec kakor Juri. — Po večerji sta dobro zakurila v bajti in legla. Juriju se je zdelo, da je v bajti prevroče in da bi utegnila vročina škodovati njegovim botam; zato jih je postavil viin pred bajto. Oglarska koča navadno nima vrat; oglar je najboljši delavec in največi trpin, zato ne utegne, da bi si napravil dobro bajto. Cim boljši oglar,
tem slabša bajta. Dobra oglarja sta bila tudi brata Juri pa Štefan. Pri vhodu je bil prislonjen ploh, pri kraju ploha so bile luknje, skozi katere se je videlo precej daleč.
Utrujeni juri je zaspal kmalu, Štefan pa je ležal in gledal skozi luknje. Čimbolj je zamiral v bajti plamen, tembolj je svetil zunaj mesec. Štefan je videl, da se nekaj giblje zunaj precej daleč. Vzdignil je glavo. Že je bila lisica pred bajto in vlekla boto in se izgubila v .temi.- To je bilo Štefanu najboljše zadoščenje za Jurijeve davišnje zafrkacije. Lisica se je vrnila kmalu in si oprtala drugo boto. Štefan si je mislil: ako lisica odnese še drugo boto, bo Juri sumil poštene ljudi! Zato je zakričal: „Juri, lisica nese bote!“ Juri je skočil po koncu in tekel za lisico, ki je kmalu pustila boto. Zastonj je iskal prvo boto. Za nedeljo mu je moral narediti čevljar tretjo.
Polhi.
V Trnovskem gozdu na Goriškem so se pred več stoletji prvi naselili moji pradedje. Bili so posestniki; v vsakem rodu pa je bil najmanj eden c. kn gozdar in lovec, tako da je namestoval drug drugega. Poslednji gozdar pred mano je bil moj stric Jakob, znan med-vedar. Njega so ubili divji lovci.
Mojemu staremu očetu so kupili malo pa lepo posestvo sredi visokega erarnega gozda, in to le zato,, da je-bil bolj varen pred biriči in županom (Oberrichter), ki so lovili fante v vojake za vse življenje.
Ker je bil stari oče vnet lovec, sem imel lepo priliko, učiti se malega lova. Komaj sem skočil iz svojega gnezda, že mi je stari oče kazal ptičja, polšja in druga gnezda. Jesenska doba ptičjega lova je trajala od druge polovice septembra do konca oktobra. Oče me je naučil delati kampice in mi pokazal, kje se nastavljajo. Tak kraj je oče imenoval „zlag“. Kampica je podobna loku: tanko mladiko upogneš z obema koncema skupaj, ju zadrgneš z domačo nitjo in nastaviš z malim klinčkom. Take pasti napravi vsak otrok in so najboljše in naj-pripravnejše za ptičji lov, toda le za take. ptiče, ki žive od žuželk in se pasejo po tleh. Očeta ni veselil.ta lov. Hodil sem sam lovit. Poredni sosedov France pa mi je zavidal lov in mi nagajal, rezal in tudi kradel kampice. Ker je bil močnejši od mene, sem moral biti tiho. Ali kadar je moj starejši brat prišel s paše, sva pošteno nakadila Franceta. Staremu očetu ni bilo po volji, da sem lovil ptičke in mi je rekel večkrat: „Saj so ptički že tako tvoji, vidiš jih zmerom okoli hiše, na dvorišču, povsodi; čemu bi jih torej preganjal?“
Pred 50 — 60 leti je bila bukevca obrodila prav dobro in padlo je mnogo žira. Na to pašo so prifrleli celi oblaki tujih neznanih ptičev,
podobnih ščinkavcem ali krumpežem; pri nas so. jih imenovali,montani*. Kadar se je dvignila tista na tisoče broječa množica, je zagrmelo kakor grom v oblakih; ko so frieli, je bučalo kakor močan, vihar, in zakrili so solnce. Slišalo se je daleč, ko. so žvrgoleli po snegu in kopali po listju. V listju, pomešanem s snegom, sem nastavljal polharske skopce na prisojnih višjih krajih za našo hišo. Ujel sem jih tudi do petdeset na dan. Branjevki sem jih prodajal po pol,krajcarja. Lovil sem jih samo dve leti. Še -zdaj nevem, odkod šo prihajali in kam so odhajali in kako jim je bilo ime. Minulo je gotovo trideset let, kar jih nisem več videl. Malih ptičev lov sem opustil še deček. Potem sem se oprijel polšjega lova, ki je prav takrat, kakor lov malih ptičev. _
Stari oče me je jemal s sabo v gozd na polšji' lov. Podnevi'sva lovila po duplih, ponoči pa po poljšinah. Motil bi se, kdor bi mislil, da strasten polhar lovi polhe zaradi okusnega mesa. Ne! Polhar je tak, kakor vsi lovci. Tudi grof Franc Coronini, bivši goriški deželni glavar, je prišel v Trnovski gozd na polhe. Z bakljami smo' hodili po noči okoli skopcev in pobirali polhe.'Zjutraj nas je veselo zahvalil in se odpeljal z mnogimi polhi domov.
Ako polovi polhar prvo noč iz dupla ali iz dobre poljšine vse do zadnjega, pridejo drugi večer že drugi vanjo. Poljšine najdeš izlahka, ker je pred luknjo vse pometeno in gladko črno pomazano. Celo velika brezdna so tako oglajena, ker hodijo vsi polhi po eni poti kakor mravlje. Velika brezdna se ne dajo zagraditi; tam postavi polhar primerno dolgo ranto, jo zasadi v špranjo in postavi gorenji konec vrh brezdna na tla. Po ranti priveže in nastavi skopce in počasi polovi vse polhe iz brezdna. Seveda lovi bolje in hitreje, ako brezdno zagradi in nastavi skopce po napravljenih luknjah. Tudi po duplih je polšji lov dober, samo da mora znati polhar dobro plezati in da ni vrtoglav.
Stari polhi ostanejo redko z mladiči skupaj. Mati (zadojka) ostane pri mladičih, dokler sesajo, to je približno od 1. do 15. oktobra. V 15-^20 dneh je stara popolnoma tolsta in gre spat globoko v suho luknjo in tako tudi vsi drugi, kadar so tolsti in imajo čist želodec.
Ako pa polh pred zimo ni zadosti odebelel, ne gre spat. V gorki zimi sem sedel pod bukvo. Opazil sem, da pada na mojo obleko nekaj kakor otrobi. Na vrhu drevesa šem zagledal polha, ki je grizel lub. Ustreli sem ga 'in videl, da je popolnoma sestradan.
Ako ni semena, se hranijo polhi vse leto z jagodami, največ pa s sokom in narede v mladih gozdovih velikansko Škodo. Star mož mi je pravil; „Ko sem bil mlad, je bilo v naših krajih veliko siromaštvo. Več let sem pasel občinske ovce po gozdu. Za zajtrk sem dobival mleka in’vesel sem bil, če je bilo tudi kaj močnika; za večerjo pa so mi dajali mleka in skute, drugače pa ves dan ničesar. Največ sem živel
ob bukovem soku.“ —; Zakaj pa ne bi živel polh ob soku? Polharji love polhe ponekod tudi v skrinjice in palie. Pri nas ni te navade.
Stari polharji so pravili, da so nalovili v svežih, še nedotaknjenih polšinah eno noč po 20 funtov polhov. To ni čudno, ker tehtajo mladiči, tako pozno ujeti, po 20—25 dek, stari pa po 30—50 .dek.
Polšja tolšča (stopljena) se ne strdi, ampak ostane vedno tekoča; polharji jo rabijo za vse rane, posebno dobra pa je za opeklino.
Polhi so dobri tudi prekajeni! Moder krčmar je očistil in posušil več sto polhov in jih prodajal pozimi v krčmi; ljudje so jih jeli, rajši kakor svinjino. Pri tem polharju sem videl črnega polha; od glave po hrbtu do konec repa je bil črn, pod trebuhom pa tak kakor drugi polhi.
Star polhar je pripovedoval: „Sel sem lepega jutra na polšji lov po duplih. S sabo sem imel vse potrebne reči; ker'sem vedel za vsa dupla po drevesih, sem šel po vrsti. Že precej polhov sem imel v nedrih, ko sem prišel do velike in debele bukve, iz katere sem bil že prej vzel mnogo polhov. Ko sem priplezal 10 metrov visoko do dupla, sem podrezal. Zašumelo je močno in hitelo po duplu kvišku. Vtaknil sem gorečo platneno cunjo v luknjo, jo zamašil z robcem in tiščal toliko časa, da se mi je zdelo* da so polhi zakajeni. Ko sem odmašil luknjo, je Skočila velikanska belouška v moja odprta nedra. Naglo sem odpel pas; belouška in polhi so se usuli po drevesu na tld. Ko blisk jo je švigala kača dalje.
Četrt ure od moje rojstne hiše na križpoti v starem gozdu zija strašno brezdno. Kadar so bili tam polhi, so ga polharji vselej zagradili. Nekoč ga je zagradil sosedov Tonček. Bil je dober fant, priden delavec in strasten polhar; bil je pa tudi šaljivec in obdarovan s tako bujno domišljijo, da mu ljudje niso verovali niti takrat, kadar je govoril resnico.	(Dalje prih.)
Humaniteta?
M. Hanzlowsky.
■risostvoval sem že večjim in manjšim lovom in z največjo grozo me je navdajal neusmiljeni način, po katerem mrcvarijo nekateri ljudje zastreljeno divjačino, preden ji motne zavese zastro oči. Humaniteta! To besedo ne razume še marsikateri, akoprav se ponaša, da je pravi lovec.
Vsiljuje se mi vprašanje: Ali upoštevajo vsi lovci dejstvo, da trpi žival pravtako bolečine kakor človek? Gotovo se ne zavedajo tega.
Bodi mi dovoljeno, da nekoliko pojasnim stvar, pa naj me dene kakršnakoli obsodba. Mnogo lovcev ima še dandanes malovredne puške; z njimi izvršujejo svoj posel, Oziroma uživajo vzvišeno veselje. K vsakemu- delu je treba dobrega orodja, drugače je delo slabo in le polovično. Pravtaka je tudi pri lovu. Kdor gre na lov, vzemi s sabo orodje, ki bo gotovo služilo svojemu namenu. Vse druge klepetce pa v staro šaro in kramo! Drugi, manj uvaževani momenj je pa ta, da naboj nima potrebne množine smodnika. Lovec s takimi naboji dela bolj po vzoru divjih lovcev, ter se ne zaveda, da tako zmanjšana ekspanzivna moč plinov slabeje vpliva kakor normalna; me ve pa tudi, da pripomore poleg premera projektila ravno njegova hitrost in usmrti hitreje. To omenjam s posebnim ozirom za lov.ce na deželi. Je pa tudi obilo takih ljudi — njih sploh ne morem imenovati lovcev -b- ki prinesejo s sabo puškice, za igračo bolj prikladne nego za lov.
. Pravi lovec ne postaneš kar tako. Slišati moraš marsikatero bridko pod vodstvom učitelja, preden se . smeš posluževati tega častnega imena.	, --
Preverjen sem, da bo vsak, kateremu je narava vcepila pravo ljubezen do divjačine, z mano simpatiziral v tem, da ni vseeno, kako usmrčamo divjad, ampak da vršimo svoje delo dostojno, s plemenito humaniteto, s plemenito človečnostjo.
Koliko zla in nepotrebnih bolečin pa povzroča nepremišljeno streljanje? To razume in pojmi samo tisti, kateri ob lovu in po lovu opazuje vso stvar z odprtimi očmi- Pr.eslabe šibre,. nervozno, merjenje in oddajanje strelov, streli na prevelike razdalje in še mnogo drugih faktorjev zagreši samo to, da pogine žival bogvedikje v strašnih mukah ali pa ostane svoje žive dni pohabljena! In taka bolehava divjačina naj da krepkega zaroda?
Še mnogo strože pa moramo zavreči strel s šibrami na večjo divjad; njej je primerna edinole krogla. Izvzeti so seveda gotovi slučaji, kjer pa le z močnimi šibrami streljaj na primerne razdalje.'
Včasi tudi najboljši strelec ne zadene živali tako, da bi obležala mrtva. Njega dolžnost je, da čim prej reši ubogo bitje vseh nadaljnjih muk. Rajši imam en sam komad divjačine pred sabo takoj mrtve, kakor pa pet na pol živih. Mnogo bolje je, ako si, reševaje divjačino niuk, „izkazim prostor“, oziroma stališče, kakor da bi moral očitati: žival trpi! Mnogo je takih lovcev, ki opravljajo to samaritansko delo šele p o lovu. Nimajo pač nobenega usmiljenja, nobenega srca.
Še hujši je pa pogled na lovca-mesarja, ki lovi in zabada ranjeno žival. Poglejmo v naravo! Vsaka krvoločna zver izkuša usmrtiti,svoj živi plen hitro s tem, da ji pregrizne žile na vratu, pregrize in zmane drob, ali jo pa izkuša ubiti z udarcem kljuna po glavi. Od krvoločne
'zverine bi se učil „omikani“ človek! Pravilno zabodemo žival tako, da ji prerežemo z ostrino močnega noža mozg hrbtenjače tik za lobanjo. Vendar pa s tem ne usmrtimo nobene živali tako naglo, kakor domnevajo vObče. Dosežemo namreč le to, da otrpnejo živci. Žival zatorej ne more več gibati, obtem pa je pri polni zavesti. S tem je dotični živali odvzeto gibanje, je pa še pri popolni zavesti. Tako zabodena žival potemtakem ne trpi samo fizične bolesti, ampak tudi duševni (?) strah.
Kakšno je zatorej Sredstvo, ki bi izpodrinilo*to starodavno modo? Ako rabimo že na vsak način nož, rabimo ga tako, .kakor zveri svoje -zobe. Prerežimo ž njim žile privodnice in odvodnice na vratu. Žival izkrvavi 'hitro in še onesvesti takoj, mahoma.
Primerjal sem dvoje, in sicer zabodenega in zaklanega srnjaka. Dočim je bil zabodeni še po eni minuti pri zavesti, je zaklani srnjak že po 40 sekundah končal boj s smrtjo1. Opazoval sem ga in mu potegnil Z roko hipoma preko oči; trzajoče trepalnice so dokazovale, da je še živ. Pri zaklanem srnjaku se ni ganilo nič več. Najbolje je pa, da ustrelimo na vrat zastreljene živali iz neposredne bližine z brokom. S tem opravimo vse delo obenem, in žival je mnogo hitreje mrtva. Seveda velja to samo za večjo žival, za srnjaka in gamsa.
Zastreljenemu zajcu ne pomagamo z udarci za uhlje, on trpi potem še vedno. Pomagamo mu pa najhitreje, ako mu puščamo na vratu.
Ranjeni perdtnini ne Vtikajte perja za tilnik! Ne davite je! (Domača razvada.) Zdrobite ji čepirtjo s koncem zaprtega noža!
Lovski utrinki.
Piše Peter V i š n j a nr IV.2
■ ilo je pred petimi leti, v pozni jeseni, tako nekako po Vseh svetih. Gozdna tla so bila pokrita ped debelo s suhim rjavim bukovim listjem, le tuintam je samotno štrlela med golim drevjem Siva skala, deloma ’Obrasla z zelenim mahom in bršljanom. Vladal je mir, grobni mir jesenskega brezvetrnega jutra.
Lovili smo tisti dan srne v Rasnem pod Gorjanci. Najemnik, deloma lastnik lova — graščak industrijalec ’#fgje uporabljal v nakazovanje raznih stajališč starega dvonožnega lisjaka -7- lovskega nepri-
1 Mnogo lovcev-strokovnjakov sodi o zabadanju drugače, kakor g..pisatelj. '2 I. II. in III. glej v letniku I	Ured.
diprava — ki je pač poznal posebnosti tega revirja, saim pa ni smel nositi puške in z njo streljati.
„Ko bom sam, pa storim po svoje,“ si je pač utegnil misliti sam pri sebi. Značilno je bilo že to, da vse drugo grajsko lovsko osebje ni znalo primerno razpostavljati lovcev.
Mene je postavil možak na kratek, obrasel greben med dve dolini; konec roba, kakih 200 korakov dalje, pred mano pa graščaka. Bila sva zadnja v tej lovski črti, drugi lovci so stali deloma na drugem robu, delomš za nama in nad nama.
Brakirja sta gonila proti nam po dolini in po desnem bregu. Pričela sta ,2 uri hoda od. mene.
Pravzaprav je bil pravi brakir le stari, že zamrli Ude, izborni brakir in pesar Rudla, našega lovskega glavarja. Sveti Hubert mu je izprosil gotovo največjo lovsko sladkost pri Spasitelju v nebesih. Drugi lovec je nosil ogromen lovski rog, psov pa ni imel poleg sebe, ker graščak ni negoval brakirskih psov.
Utegnil sem še dobro uro premišljati raznotere stvari. Sedem pod^ debelo bukvijo na skalo in na nahrbtnik ter ogledujem enolično okolico krog sebe.
Ko tako sedim, se mi zazdi, da nekaj rogovili po suhem listju precej daleč v dolini nad menoj.
Prav v tisti smeri pa je bil odvejtel možakar četvero drugih lovcev..
Domneval sem najprvo, da se vrača ta ali drugi. Toda. čudno, za par korakov se čuje Šumenje, potem zopet vse tiho, mirno. Pobira li kdo dračja in suhljadi? Že me navdaja sveta jeza. Saj stojiva oba z graščakom nepotrebno tukaj, ko ne bo miru in ker-se zdajinzdaj oglase psi in rog v daljavi. Kri mi je vrela, toda miroval sem, kakor redno na stajališču. Kakor ok-amenel sem pazil in ugibal, kaj vraga rogovili po listju.
Pod menoj so stale večje skale in mi docela branile pogled v dolino.
Tako se približno četrt ure jezim sam pri sebi. Ko vstanem, da bi vseeno izkusil odpraviti rogovileža, se pokaže ob skali prav oprezno siva glavica, in vrat srne, Ozre se tudi proti meni, pomerim mirno in zgrudi se srna kakih 40 korakov pod menoj. Ne storim še koraka, že zdirja druga manjša preko ležeče, ki trepeta v smrtnem boju. In v kakih skokih! — Bože mili — mnogo sem že videl bežečih živali, ali kaj takega nisem doživel niti pri gamsih. Puško klicu in tresk, še drugi strel za njo! Opazil sem dobro, da se je zaobočila žival prav v skoku, znamenje, da sem jo malo podstrehi in le slabo zadel preko drobovja. Potem mi je izginila v drugo dolino.
Pobral sem prvo; bila je prav orjaška stara, jako težka srna. Pogledal sem le malo še za drugo, ker radi lovskega reda in varnosti nisem hotel od stojišča; zopet sem sedel in čakal, kdaj zaslišim gonjo in lovske rogove.
Ali — ali — nadaljnji lov je bil skrajno neugoden. Psi so gonili v čisto drugif|daljni smeri. Niti strela ni bilo več čuti. Po dopoldanskem lovu pride možakar pome. Stisnem mu običajni Srebrnjak v roko. Solovec, le umazanosti se boj pri lovu ko vraga! Razložim mu, kaj, je bilo. Pregledava vso okolico zaradi druge srne. Zastonj! V listju se je poznal malo skokov dalje sled, psov pa sploh ni .'bilo v našo stran.
Sel sem pol ure daleč k popoldanskemu zbiral šču, takoimeno-vanemu Košu, z neprijetno zavestjo, da sem zastrelil drugo srno in da pogine ta žival gotovo žalostno. Popoldan smo dobili le še par zajcev.
O Božiču lovimo zopet v istem lovišču. Znani možakar brez puške nas razpostavlja in nakaže meni isto stajališče.
Reče mi še: ¿Gospod, ali poznate to stojišče? Zadnjič ste tu ustrelili dve.“
„Tako, tako,“ pravim. „Kdaj pa ste našli drugo?“
„I no — bil je že ves nagnit dveleten srnjak. Ležal je za robom, kakih 400 korakov od tu.“
Pa ste ga oddali graščaku?“ vprašam dalje, ker mi ni še nihče črhnil besedice o tem.
„Cernu?“ mi odgovori on, „saj ni bil več za gospodo!“
Tako je in tako mora biti, ako najemniki rabijo neopravičene, in ne samo dvomljive, ampak znane lovske nepridiprave v nakazovanje stajališč. Ti ljudje imajo svojo prakso. Akotudi lazijo le s količem, sekirico ali z gorjačo po loviščih, vendar narede opravičenim lovcem mnogo kvare.
Z lova na srnjake. Lovec Martin Blažič od sv. Katarine je šel letos meseca julija na piščalko klicat srnjakov na Ravnik. Ustavil se je na lepi tratini sredi gozda in pričel spretno muzicirati. Kmalu začuje šum iz bližnje gošče in se pripravi hitro za strel. Toda glej veliko čudo! Od desne priskaklja iz gozda zal fant, srnjak-šestak, od leve pa leze oprezno lisjak. Blažič pa, vzoren lovec, upihne luč lisjakovemu pregrešnemu življenju in podaljša srnjaku ženitovanjsko. veselje. Nekaj cfni kasneje kliče MaTtinče zopet srnjaka v takozvanem Robežu in ga tudi kmalu prikliče s svojim res spretnim klicanjem. Toda boginja Diana'mu,,ta dan ni bila mila in srnjak se je poslovil, ne da bi ga bil Blažič mogel streljati. Zvita glavica si je izmislila nekaj koristnega. Sezul si-je čevlje ter po velikem ovinku prišel tiho v nasprotno stran gozda, zapiskal, parkrat, in že je stal srnjak
Iz lovskega oprtnika
pred njim. Ali Martinček, vesel uspeha svoje zvijače, je pozabil, da se mora tudi meriti./Namestil srnjaka je zadel tri bukve hkrati. Martinček je godrnjal, srnjak pa se. je smejal ter živi še danes v srečnem zakonu s svojo izvoljenko. - Lovski pozdrav!
Rakovnik, 11. septembra 1911.	. Joža Zevnik.
Divje mačke na Kranjskem. Ta sicer lepa, toda jako škodljiva zver se nahaja na Kranjskem prav pogostoma. Pred tremi 'leti — meseca januarja je ustrelil gostilničar g. Ferjan iz Ribnega krasnega mačka v svojem lovišču v Jelovici. Sedaj ,mu krasi nagačen njegovo sobo. Pred dvema letoma je pa meseca novembra posestnik J. Gogala iz Nove vasi pri Begunjah ubil s sekiro staro divjo mačko, težko 8*56 kg, ko ie napravljal za zimo drva. Njegov in sosedov pes sta namreč prignala neko zver mimo njega in mož, ne bodi len, je vrgel sekiro proti njej in zadel žival ravno v glavo tako, da je obležala na mestu mrtva. Podaril jo je radovljiški šoli in nagačil jo je pisec teh vrstic. Meseca svečna letos sem pa prejel iz Logatca izredno lepo mačko, ki jo je ujel v stavo tamošnji lovec Mihevc Fr. Spopolnjuje mi zbirko raznih posebnosti.
Radovljica, meseca avgusta 1911.	—ga.
Je-li kanja škodljiva? Staro, pa>menda vedno še nerešeno vprašanje! Po svoji dolgoletni praksi in dolgoletnem opazovanju — odkar se pečam z riaga-čanjem — lahko trdim, da je kanja najbolj nedolžna roparica, ki se živi edinole z miškami; le tupatam, v sili, pograbi käj drugega. Imel sem že nebroj kanj pod nožem. Toda le trikrat sem dobil v kanjinem želodcu namesto miši druge stvari. Koncem /novembra 1. 1. mi je prinesel posestnik iz Krope staro kanjo samico v prepariranje. V njenem želodcu sem dobila tri sprednja letalna peresa domače kokoši. Meseca marca t. 1. mi je pa prinesel Hoštar izpod Jelovice živo kanjo, tudi samico, z enakim namenom. V njenem želodcu so se nahajali ostanki kosa. In kanja, ki mi jo je poslal notar Marinček iz Tržiča, je imela v svojem želodcu dva — slepca, popolnoma dorasla.
Radovljica, avgusta 1911.
Redki gostje na Gorenjskem. Letošnjo spomlad je bilo na Blejskem jezeru do 200 severnih velikih potapljavcev (Eistaucher, Urinator glačialis). Po^ strelili so jih dokaj; pisec teh vrstic jih je imel v delu 6. ¡¡¡| Meseca marca sem opazoval ob Savi dva obrežna kljunača (Pfuhlschnepfe, Limosa laponicä). Naposled se je vendar posrečilo posestniku Šobčevega mlina pri Lescah, da je dobil enega v roke. Ijna ga nagačenega doma. Gostilničar Kunstelj .v Radovljici ima pa v svojem salonu raco-žlicarico (Löffelente, Anäs clypeata), ki jo je dobil tudi z Bleda. Ustreljena je bila meseca marca.	— ga.
Ali izgubi divji petelin resice na nogah, ko poje? Dvomim! Letos sem dobil prav zadnji dan meseca maja divjega petelina, lepega starca, da ga nagačim., Imel je pa na nogah prav vse resice, razen dveh. Peti je bil moral precej, ker je bil dokaj stepen.	-	-	— ga.
Sloke so že tu. Opazili so jih v ljubljanskih loviščih že precej. Pravijo, da jih bo letos veliko, ker se glavni tok preseljevanja najbrž dotakne tudi naših krajev:	..	. V/'/ . ;	-
Tovariše lovce prav lepo prosim, naj se tupatam tudi na moj oprtnik spomnijo. Sedaj, ko je lov v cvetju, pač ni težko kaj zanimivega napisati. Vse mi bo prav prišlo,, naj bodo drobne novice, ali debelejši članki. Novice imam rajši!	; „Lovec“..
Prizor iz lovskega življenja. — Spisal julij Bučar.
. (Konec.)
Sibra. Daj, daj, ne obiraj se! Zapoj nam pesmico o svojem za-. konskem življenju! .
Planinec. Ta bi bila gospodi p.redolgočasna, vem pa nekaj drugega. (Se namuza.) Kaj pomaga! (Se obotavlja.) Bi že. povedal, ko ne
bi bilo vse .. laž. (Splošen grohot. Tudi Planinec se sme ja.) Kaj pa,
ko bi mi kdo kaj zameril, morda ravno vi, gospod? Potem ne bi nikdar 'več trobil psom po tem gorovju.
Sladek: Povej, povej, saj vem da bo kaj za smeh!
Planinec (se nekoliko vzravna na svojem sedežu in se odkašlja gromko. Vse ga posluša.) Zdaj bom pa govoril, ko ste mi dovolili. Ali če bo kdo hud, ne bom jaz kriv. Pa to je bilo res-, kar vam povem zdajle. Kar je res, je pa res. O, prej so bili časi za nas lovce! Prej je bilo vsega preveč, pa kako fino je bilo vse! Bil sem še mlad. Se nisem smel brakirati, pač pa sem smel prenašati koš z jestvinami po lovišču za lovci, kakor tale. Sladek. Oh, kako mi je včasih šlo , v nos! Tedaj nismo poznali krompirja pa suhega kruha in za priboljšek morda nekoliko kostanja, kakor danes. Čast, saj nič ne rečem, o krompir, kruh, kostanj — vse božji darovi-brez zamere zatorej! To so bili časi! Tudi cvička nismo pili na lovu, kakor.— no saj cviček je jako dober pa zdrav za dolenjske želodce, vsa čast gospodu! (Se odkrije Sibri.) Takrat je bilo vse nekako po grofovsko. Mesa smo dobili pa samih žemelj pa vina v buteljkah, pa kakšnega vina! (Zacmaka.) Gospoda niso delali razlike, tudi mi smo bili gospodje, vsi smo bili enaki, pravim, prav zares. Saj sedaj tudi ni slabo, nič ne rečem. Bogve, da ne,
časi so slabi. Enkrat smo imeli posebno dober dan. Saj ste gospodje gotovo vsi poznali pokojnega gospoda glavarja barona Fridolina, ki je bil vsako pot z nami na lovit, Vendar enkrat ga ni bilo, ker ni utegnil, in temu smo se imeli zahvaliti brakirji. za imenitno pečenko. — Tudi jaz sem se prišteval brakirjem. — Bilo je pa takole. (Se odkašlja.) Hm, Bog mu daj dobro, gospodu glavarju! Dober človek je bil, daši je vsako žival pustil mimo. Ta gospod je imel, gospoda, afgše spominjate onega, penzijoniranega oficirja, ki je hodil vsako leto k nam na lov? — Kaj se ne bi spominjali. (Važno.) Bil je general. Klicali so ga pa Zelenca.
Sibra (se zasmeja glasno). Prismoda, kaj brbraš! Ekscelenca je bil! (Splošen grohot.)
Planinec. No, pa bodi .tako, saj je vseeno. Gospod baron je imel piko na tega gospoda Ze;—., ali kakor se mu že pravi. Ne vem, zakaj ga ni maral. Taka visoka gospoda imajo svoje manire. Ker je imel glavar piko nanj, je zmešal generalu račun. — Napovedan je bil lov na Miklerjih. Tam je bilo časih polno medvedov pa nobene srne, časih pa polno srn pa nobenega medveda. Lovci pa so prišli navadno brez 'medveda in brez srn domov. Bodi že, kakor hoče, tedaj je bil tam gori najboljši lov.. Gospod baron glavar pa ni utegnil, da bi se udeležil tega lova. Joj, kako ga je peklo, pa jezen je bil tudi, saj se po-jeze včasi tudi visoki gospodje; saj so ljudje, čeprav ne taki, kakor mi. (Se zasmeje.) To je že tako v človeški naturi. Jezilo ga je pa tem bolj, da ne more na lov, ker je gospod Zelenec — (Vsi gospodje na ves glas: Ekscelenca!) — ker je gospod general obljubil, da pride gotovo. No,' tako je.' Pravtako smo sedeli ob košu, kakor sedaj — to se pravi, ne prav tako— krompirja ni bilo;— dobro smo jedli in pili in se šalili. Tudi mi brakirji smo smeli govoriti z gospodi in se tudi pošaliti z njimi. (Poškili proti pl. Tarčmanu.) Bilo je drugače, kakor zdaj, seveda drugi časi, drugi ljudje. Čast, saj ne rečem nič. Tisti gospod general je imel svojega slugo; sluga pa je nosil za gospodom poln nahrbtnik tako finih jestvin in pijač, da so se nam kar sline cedile. No, ravno se je bil pripravil ta revček k obedu, pa plane kvišku, kakor bi mu bilo šele dvajset let, ne pa že šestdeset. In noge ga bliskoma odneso v goščavo. Kmalu nato pa dobimo mi ostali čuden obisk. (Pogleda debelo.) Nasajena bodala so se svetila okrog nas.. Kaj takega se ni zgodilo dotlej še nikdar pri nas. Vsak je iskal po žepih svoje lovske listine, tudi gospodje. Vse je bilo v redu, samo nekaj ne. Orožnika sta bila že bogve kje, onega gospoda penzijoniranega generala pa kar ni bilo več. Tako se je bil prestrašil bajonetov, da je tekel in tekel, dokler ni bil na varnem. Mož' namreč ni imel lovskega lista, no, visoki gospodje imajo druge skrbi in pozabijo na tako malenkost, kajpa. Gospod glavar pa je to dobro vedel in mu je zasolil juho.
Sicer je morda nameraval kaj hujšega, toda lov je generalu vendarle izpridil. Pa kaj je bilo to za nas? Hmm! Gospoda barona bi bili mi navadni lovci najrajši objeli od gole hvaležnosti. (Se pogladi po želodcu.) Še nikdar prej in nikdar slej nismo imeli tako imenitnega traktamenta, kakor tisti dan, kd je ubegli gospod Zelenec (Vsi gospodje še glasneje nego prej: Ekscelenca!) No, pa naj bo, ko je ta esk — tisti gospod general pustil poln nahrbtnik nam lovcem, da smo ga izpraznili prav popolnoma. Dobili smo celo bedro od srnjaka, pa kako vino, oh, pa kake močnate jedi, kake smotke! Tedaj sem spoznal, kako imenitno jedo imenitna gospoda. O, ta gospod si je rad privoščil kaj dobrega, pa veliko je moralo biti vsega. To je bil dan za nas, praznik je bil, pravim, za nas večno gladne lovske duše! (Se. zasmeja.)
Šibra (porogljivo): Na, na, Planinec, še krompirja, da ne.boš lačen!
Planinec. Saj sttio pa potlej tudi izpridili ves lov, ker nismo bili za nobeno rabo več/ Ali tisto vino je šlo v glavo, he! Rad bi bil vsaj še enkrat pijan od takega vina, preden izdihnem svojo lovsko dušo! Saj nič ne rečem, tudi petijot -^3;
Šibra (ga nahruli). Kako praviš?
Planinec. Nč zamerite, tudi cviček, sem mislil reči, je dober, če je dober. Sedaj so drugi časi kar je res, je pa res. Oh! da bi se danes kje pokazal kak Zelenec! (Veselo grohotanje v zboru.)
Šibra. Burklja! Dosti časa si nam ukradel s svojimi čenčami. Zato boš moral stopati sedaj hitreje. --- Gospoda! Tam zadaj za sedlom sem sledil Srne; morda nam bo sveti Hubert zdaj bolj milosten, kakor dopoldne. Kar pojdimo! (Živahno vrvenje. Vse se pripravlja na odhod. Planinec krene s svojimi pajdaši in psi na desno, drugi na levo. Košar odhaja zadnji s košem za brakirji.)
Planinec (dobre volje Sladku): No, saj ne boš nosil težko,. ko nimaš nič, mi bomo hodili pa tudi , lahko, ko smo se napili šampanjca. Taka je, no! Kar je bilo, to je blo. (Na ves glas.) Nikdar več ne. bo tako! Kar je res, je pa res. (Njegov glas se izgublja v daljavi. Čuje se pojemajoči glas lovskega roga, s katerim kliče Planinec zaostale lovske pse.)
RIBARSTVO
O sulčji lovi.
■ Binkoštih 1. 1884. sta prišla v Kranj dva tuja športnika, lovit sulcev. Francoz Eternant, starejši, je hotel loviti na ribico, Anglež Shwan, mlajši, pa izključno na muho. Shwan je imel ribnico, dolgo komaj 2 m, torej po sredi votlo. Skozi vso votlino je segala
jeklena žica; z lijo in z vijakom je mogel ribnico stisniti in napeti podolgoma tako, da je, dasi na drobnem koncu 6 mm debela, imenitno gugala in vrgla pernico tudi čez 20 m daleč. Z Ei sva šla po vade, ker sem hranil za sulčji lov vedno nekaj pripravnih živih ribic. Mož se je dal radovoljnb voditi do dobrih prostorov za sulce, Sh. je pa hodil sam svojo pot. Proti Drulovki grede, sem ga videl stati do pasa v Savi do lakotnice v hlačah od proževine (kavčuka) in metati pernico. Sava je bila precej bela, motna in velika. Tako sva oblovila z E; kotle do Prebačevega brezuspešno, vendar se je na večer pod jezom obesil Francozu čeden sulec. Anglež naju je čakal na stari pošti, tehtal sulca (4Ar^) ga izmeril in molčal. E. pa mi je pripovedoval o ščukah in lososih, katerih je bil ujel, in razkazoval svoje orodje. Ugajala mi je zlasti njegova enoročna ribnica, elegantna ih prožna, od lesa green heart ih pa emajlirana vrvica; dasi je tekla ta; Vrvica skozi 8 obodcev, je metal vado okoli 30 m daleč, toda pred vsakim metom je nabral vrvico na poseben lesen krožnik, katerega nogo je bil zapjčil v tla.
' Drugi dan je bila Sava še večja 'in še bolj motna* le par mačetov sva dvignila z E. Ker ni bilo nobenega uspeha, sem napotil oba tujca v Poljane. Čez par dni se vrneta jako zadovoljna v Kranj. E. je ujel tam 7 sulcev, Sh. je pa vendar tudi prijel eden. Bolje se pernice niso obnesle, dasi jih je imel Sh. s sabo majhen arzenal.
Med Angleži so pravi originali. Par let prej, preden sta prišla moja športnika, je trdil Malnerjev angleški gost na Bledu, da prime sulec tudi na srebrno žlico. Ugovore je odbijal s to logiko: ščuka se ujame na srebrno žlico, ščuka je roparica, sulec tudi |3|tako stoji v njegovi	ribarsko športni	knjigi —	torej! Ščuke so takrat res
lovili s kosom	svetlega kositarja	in z	žlico;	to vado so vlekli na dolgi
vrvici v čolnu za seboj, da se je vrtela in lesketala po vodi. Anglež je hotel dokazati svojo trditev. Lovil je po Bohinjski Savi in po Korenjski. Drugi gostje so odhajali, on je lovil sleherni dan. Gostje so odšli, njega	to ni motilo — lovil	je. V	petem tednu se mu je res
obesil sulček,	težak okoli 2 kg	na	žlico.	Voda se je bila nekoliko
skalila, je pravil ribič spremljevalec. Anglež je dognal svoj dokaz pred pričami in odpotoval še tisti dan. Čast Old Englanda je bila rešena 1
Lovil nisem sulca nikdar na pernico, ujel sem pa večkrat katerega pri lovu na lipane. Enoleten, dvoleten tudi trileten, do kile težak sulec rad prime muho v toplih mesecih, junija in do konec avgusta, večji pa redkokdaj. Lipani se love najuspešneje z drobnimi mušicami in s trnkom, tudi le 5 mm širokim na najtanjši struniči (poil ali gut), s katerim obdržimo sulca le ob posebno ugodni priliki. Največji sulec, ki mi je prijel za muho, je tehtal okoli treh kg, pa si
je izbil trnek na ta način, da je naredil kolobar po zraku in zadel z repom na vrvico.
Sulec ne lovi rad v toplih vročih dneh, levečemu dvigneš katerega zjutraj zgodaj. Kadar sem pa zapetega lipana daleč od kraja' metal proti sebi, se je-pa sulec večkrat pridružil lipanu. Da je sulec blizu, spoznaš po tem, da prične lipan mahoma dregati. Kadar prime sulec takega lipana, je tako strasten, da ne vidi nič in se ne da od-plašiti, mahaj z roko,, s klobukom, lučaj kamne — on drži ribo čez pas in jo vleče od kraja stran. Tako sem Ujel dva sulca po 2—3 kg pa brez lipana; lipan je ubežal, trnek je pa prijel sulca zunaj na koži. Kožo ima dovolj trdno, drugo pa stori vretence, hladokrvna previdnost in ročna mrežica, s katero dvigneš docela utrujenega sulca, da pokaže belo. Največji sulec, težak Čez tri kile, mi je prijel lipana v divjem, samotnem kraju pod Jamo, kjer se je nastanil v kotli med visokimi skalami gotovo drug velik lipan, ko sem dvignil prejšnjega. Trikrat je nesel sulec lipana po kotli okoli, akotudi sem vrgel slamnik predenj in zamršil vodo z nogo, ko je plaval tik mene. Potem sva dobojevala še 3, 4 kolobarje sama po kotli, naposled pa je obveljala njegova. Izvlekel je vrvico iz -kotle 'v glavni deroči curek Save, tjakaj ga nikakor nisem mogel spremljati; vlekla sva vsak na svojo stran, dokler ni počil tanki poli.	F.
Zanimiv dogodek. Na binkoštno nedeljo zvečer okrog 6. sem se izpre-hajal ob Savskem obrežju proti takoimenovanemu Ovinku. Tam v skali sem si vzel na piko .vodomca, ki si je bil napravil prav udobno domačijo. Hotel sem ga opazovati natančno. Pod menoj v dokaj globokem tolmunu so se pričeli oblastno voziti lepi klini, težki menda do \kg. Kar se prikaže na površju dolga belouška, držeč v gobčku ribico, dolgo kakih 8 cm. Ko jo zagleda največji klin, se zapodi za njo, da se je voda kar penila. Belouška je spustila svoj plen in se je ■ skrila med skale, klin pa se je vrnil z „dolgim nosom“ med svoje prijatelje. —a.
Raki na Kranjskem. Znano je, da je račja kuga v letih 1886—1888 pomorila vse plemenite rake v Savi in onih vodah, ki se stekajo naravnost vanjo. Rakov bogate so le reke, ki teko po Notranjskem in so posredno zvezane s Savo, to so one reke, ki teko pod zemljo, preden se združijo s Savo. Ker nam ni znano, če so kdaj poizkusili zopet zarediti plemenite rake po kranjskih vodah, priporočamo interesiranim krogom, naj store potrebne korake, da Kranjska iznova zaslovi zbog obilice plemenitih rakov.	—a.
Iz ribarske mreže.
Lovski koledar za mesec oktober.
V lovopustu so:
Na Goriškem in v Istri:
Divji kozliček, divja kozica, srnjaček, srnica; divji petelin, divja kokoš, ruševec, ruševka;
Na Koroškem:
Samica in mladiči kozorogovi; divja koza z mladiči, divji kozliček, divja kozica; srna, srnjaček, srnica; divji petelin, divja kokoš, ruševec, ruševka.
Na Kranjskem:
Divji petelin, divja kokoš, ruševec in ruševka.
Na Štajerskem:
Jelen od 1! oktobra dalje; divji petelin, divja kokoš, ruševec in ruševka.
V Trstu:
Divja koza, divji kozliček, divja kozica; srnjaček, srnica; divji petelin, divja kokoš; ruševec in ruševka.
Ribarski koledar za mesec oktober.
Loviti se ne smejo:
Na Goriškem:
Račje samice.
Na Koroškem:
Glavatice (jezerske postrvij, potočne, zlate in gorske postrvi, žlahtni rak in koščak.
Na Kranjskem:
Vsa postrvska plemena, ki se drste pozimi, to je potočne in jezerske postrvi, in pa potočne zlatarčice od 16. oktobra dalje; žlahtni raki ali jelševci (izvzemši koščake.)
Na Štaj er s kem:
Potočna postrv in potočni raki.
Opomba. Za Istro in Trst z okolico ni nikakih ribarskopravnih določb.
Tiskovna napaka. Na strani XXXV. v ?. vrsti zgoraj čitaj „Streljati se ne smejo“, ne pa „streljati se smejo“, kar so popravili cenjeni gg. bralci gotovo že sami.
Pogin roparicam!
Najuspešnejše sredstvo za zastrupljanje lisic in. drugib roparic je — strihnin.Če ga prav uporabljaš, je uspeh zajamčen. Ta izredno budi strup, lrakor tudi arzenik in arzenikovo milo, ki ga rabijo entomologi, ter vsi drugi v tehnične namene služeči strupi se dobivajo proti izkazu oblastvenega dovoljenja pri
G?	9
drogeriji in koncesijonirani prodajalnici strupov,
v Ljubljani, Šelenburgova ul. 5.
Dobe se tudi nalašč za lisice prikrojene kroglice!
=r=^k=i
T$J! R&fT T$J! T$J!	TiSi
m
m
p
Žive zajce, fazane, jerebice, uharice
za lov v kolibah, potem vsakovrstno živo divjačino priznano najboljše in najmočnejše kakovosti oddaja
F. Živse nasl., Pilz, izvoz divjačine, Tropava.
Kupuje vsakovrstne živali in živo divjačino.

s
Najstarejša češka trgovina s kožami
F. VLK v PLZNU (Češko)
priporoča najfinejše potovalne in lovske kožuhe, hlače iz <5^3| ovčine in iz usnja divjih maček, ter odeje za vozove in sani.
Prevzema vsa krznarska dela! *^9	Kupuje vsb vrste kožuhovini
Vse v največji izberi in po najnižjih cenah!
Earaarnica
Izdajatelj: „Slovensko;lovsko društvo“. — Odgovorni urednik: Anton Mar t i n c. Tisk J. Blasnika nasl; v Ljubljani.
preparator in dermoplastik
v LJUBLJANI, Kapiteiska ulica štev. 5
se priporoča gg. lovoem
ia prepariranje vsakovrstnih živali»
Delo ceno In brez konkurence naravno 1 PRIPOROČILA:	=====
Gospodu Albinu Scbweitzer-ju T Ljubljani.
S petelinom, ki ste ml ga nagačili, sem zelo zadovoljen. Ljubljana,r17. marca 1909. Stanko Rudež.
Z Vaiim delom sem zadov.ljen, je prav tedoo.
Or. Iv. Lovrenčli.
■ «g >^ManIichiiP-SchoaiiUBr-PBpBtirliB. BFowning-pištolB, \ s.
kakor pištole zistem „STEVR^, zrna 6.35 in zrna 7.65 nJ3 / z originalnimi cenami. |||| Priporoča se tudi za .izdelovanje novinN, kopit in novih cevi. Popravlja vsakovrstne stare puške po najnižjih cenah.
LJtlBLJftMR
Krojafnica za gospode.
^Elegantne obleke.	Najhovejšl kroj.
Priporoča vsakovrstnih športnih, lovskih oblek in lovskih uniformi V galogi najfinejše, angleško, trpežno blago. Elegantne, promenadne obleke in uniforme vseh vrst „ Točna, solidna in hitra postrežba.
ALBIN SCHWEITZER
JULIJA ŠTOR
LJUBLJANA, Prešernova ulica št 5
poleg Mestne hranilnice.
Največja zaloga moških, ženskih in otroških črevljev iz najboljših ===== tovaren, domačih in tujih. =====
Lovcem priporoča pristne g oj sers k e gorsk e črevlj e.
Cene zmerne. Postrežba točna.
Pozor g. imrci!
Za nagačanje raznovrstnih živali se priporoča
IVAH ROBIDA v Ljubljani, Tržaška cesta št. 22.
Fina strokovnjaška izvedba. Najnižje cène. Na željo odnašam in donašam tudi sam domov; zadostuje naročilo z dopisnico.
flifetop jfsfjfl ■ |f§||!! i.
w Ljubljani poleg šenipetrskega mesfii se priporoča za prepariranje vsakovrstnih živali. Delo solidno in .izborno. — Cene nizke. Mnogo priznanj od različnih zavodov in lovcev na razpolago;
Fr. Senčili,
Ljubljana =
tiran alien it. L
99* Velika zaloga puik In samokresov najnovejšega sistema,
PV* lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk z najboljšim strelnim učinkom. Posebno se priporočajo moje obširna znane lahke trocevke s Kruppovimi cevmi In puške brez petelinov za brezdlmni smodnik, HOVDI Avtomatične BroVnirig-puške, kalib. 16 in 12, z neprekosijivim strelnim, učinkom, ‘i—. Avtomatične Brovning- in Steier-plštole. Velika zaloga vseh lovskih potreb« ¿čin po najnižjih cenah. Popravila in naročbe se Izvršujejo točno in zanesljivo,
Cenovnikl na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
ti»

IV. BONAČ
Knjigoveznica, kartonaža, trgovina papirja I
■■■•'	. pisarniških potrebščin itd. ■■■■' ■
Ljubljana, Selenburgova ulica 6.
pip'*' Vzorci in ceniki papirja na razpolago.