PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do. 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JU	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 85 (13.618)
Trst, petek, 13. aprila 1990
Zaradi norega pravilnika o parlamentarni razpravi
Nova trenja glede zakonskega osnutka Vassali-Jervolino
RIM — Na včerajšnji konferenci načelnikov političnih skupin v poslanski zbornici so prišla v ospredje globoka razhajanja med zastopniki vladne koalicije in opozicijo. Kamen spotike je še vedno zakonski osnutek Vassalli-Jervolino o mamilih, razprava pa se je razživela, ko je predsednica poslanske zbornice Jottijeva predlagala, naj se pri razpravi o odloku upošteva nov pravilnik, ki bo stopil v veljavo prihodnji teden. Po novem pravilniku, ki ureja poseganje v razpravo in ga tudi časovno omejuje ter določa časovne termine, v katerih naj bi se izglasoval posamezni zakon. Jottijeva je svetovala tudi, naj se prekine z razpravo o osnutku o mamilih vendar pod pogojem, da se stranke obvežejo, da bodo razpravljale in odobrile zakon Vassali-Jervolino v časovnem razmahu med 8. in 16. majem.
Opozicijske stranke so pristale na predlog predsednice Jottijeve, prav tako naklonjeni pa so bili tudi republikanci in socialdemokrati, ki so dejali, da se jim zdi predlog zanimiva. Odločno negativen pa je
bil odgovor socialistov, katerim so nato sledili tudi KD, PLI ter ostali dve stranki vladne koalicije. Socialisti so izrazili prepričanje, da ne kaže uvajati novih pravil, ko bodo zakon izglasovali lahko do 21. aprila, ki je zadnji razpoložljiv datum pred zaključkom parlamentarne dejavnosti pred bližajočimi se upravnimi volitvami. Delo v parlamentu bo nato redno steklo 8. maja, vendar je to po mnenju večine prepozno.
Na reakcijo socialistov, KD in ostalih strank so odgovorili komunisti, ki so dejali, da so spričo takega obnašanja prisiljeni v odločnejše poseganje v parlamentarno razpravo. Namestnik načelnika komunističen skupine Ouercini je namreč dejal, da gre le za potezo predvolilnega značaja, ki nima nikaršnega občutka za zasvojence z mamili, ki jih prav nič ne zanima, če bodo zakon izglasovali pred ali po volitvah, samo, da bo zakon dober. Zato je najavil, da bo KPI predstavil svoj načrt amandmajev, ki se jih je vsekakor do danes zbralo več kot 1.100.
Ljubljanski nadškof ob začetku velikonočnih praznovanj
Dr. Šuštar: Brez sprave ni mogoče v prihodnost
Proti vsaki maščevalnosti, za odpuščanje in spoštovanje drugače mislečih ter utrjevanje medsebojnega zaupanja
LJUBLJANA — Ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar je ob uvodu v velikonočne praznike v ljubljanski stolni cerkvi spregovoril tudi o vprašanju sprave med vsemi Slovenci. Ker je vprašanje sprave danes izredno aktualno, njegove besede podajamo v celoti:
»Na današnji veliki četrtek želim letos v ljubljanski stolnici s spoštovanjem in hvaležnostjo omeniti rajnega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, ki je umrl pred desetimi leti. Danes je vreden posebnega spomina, ker je na veliki četrtek, 7. aprila 1977, izrekel izredno pomembne besede o spravi in odpuščanju, ki so bile pred kratkim znova objavljene v Družini. Slovenski škofje smo v svoji izjavi o spravi izrecno pritrdilno omenili to izjavo. Ker se danes na različnih krajih in pri različnih ljudeh pojavljajo čudne besede, kot maščevanje, obračunavanje, povračanje enakega z enakim, bi rad še enkrat na istem mestu in ob isti priložnosti ponovil besede pokojnega nadškofa Pogačnika: »V imenu vseh
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Izjavi Jožeta Pučnika in Demosa o kazenski prijavi vojnih oblasti
LJUBLJANA — Prijave vojaških oblasti dr. Pučnika mariborskemu javnemu tožilstvu vodstvo Demosa in njihov predsedniški kandidat prvi dan nista uradno komentirala, včeraj pa sta se slovenski javnosti oglasila z naslednjima izjavama:
Dr. Jože Pučnik: »Najprej pozdravljam civilno potezo uradne slovenske politike, ki se je sinoči v medijih zavzela za moje pravice, za pravice opozicije. Sporočilo letaka pa je: slovenski fantje morajo služiti vojaški rok v geografsko in kulturno tujem okolju in poleg tega še v armadi, ki pozna kot poveljevalni samo tuj jezik. Vsega tega nekateri ne morejo prenesti, zato se znajdejo v psihiatričnih bolnišnicah, postanejo celo bolniki in v nekaterih primerih naredijo celo samomor. To je eden od razlogov, zaradi katerih se zavzemamo za to, da slovenski fantje služijo vojaški rok doma in po možnosti v slovenski vojski, če Slovenija sploh potrebuje svojo vojsko. Iz tega izhaja tudi slogan na koncu, ko pravimo, da nam ubijajo naše otroke. Mišljene so razmere, v katerih slovenski fantje ne zdržijo več.
Tisti, ki slovenski opoziciji očitajo avanturizem, naj pomislijo na to, da so naše zahteve po slovenski suverenosti utemeljene tudi v takšnih žalostnih zgodbah nekaterih mladih Slovencev in njihovih družin.
Letak že skoraj mesec dni kroži po Sloveniji, reakcije pa je sprožil šele zdaj. To poraja domnevo, da je to nekje načrtovano, da se vključuje v predvolilni boj in da je samo veriga v poskusih vplivanja na demokratizacijo v Sloveniji in zastraševanja, enako kot obisk obrambnega ministra Veljka Kadijeviča pred
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vladno večino bo sestavljala široka tristrankarska koalicija
Demokristjanu Lotharju De Maiziereju predsedstvo nove vzhodnonemške vlade
Bančniki
podpisali
pogodbo
BERLIN — Demokristjanski lider Lothar De Maiziere je bil včeraj ime-hovan za predsednika vzhodnonemške vlade in bo načeloval odboru široke koalicije, v katerem so poleg demok-fistjanov še liberalci in socialdemokrati.
Sestava nove parlamentarne večine ie zahtevala do zadnjega izpiljenje različnih tez treh večjih partnerjev, ki Sestavljajo večino. Še uro pred zasedanjem parlamenta so se sestali predstavniki večinske koalicije in podpisali programski sporazum, v katerem so ^ostrili štiri pomembnejše točke. V Prvi se zavzemajo za čimprejšnjo združitev obeh Nemčij in za spremembo hstave. Povezana s prvo je tudi druga iočka, ki se nanaša na združitev obeh denarnih enot v razmerju 1:1. Predstavniki nove vzhodnonemške vlade Se zavzemajo, da bi nova, velika Nemčija ostala članica Nato pakta. V četrti točki pa je govor o družbenih in gospodarskih zagotovilih, ki jih mora nuditi Zvezna republika Nemčija preden sploh pride do združitve.
Na zasedanju vzhodnonemškega parlamenta so sprejeli resolucijo, ki jo je prebrala predsednica Sabine Ber-gmann, v kateri se potrjuje veljavnost sedanjih meja s Poljsko. Ob tem so na zasedanju skupščine tudi obsodili invazijo Češkoslovaške leta 1968 s strani čet Varšavskega pakta ter »prosili odpuščanje« vse Žide zaradi grozot, ki so jim bile storjene v času druge svetovne vojne.
Novi parlament, ki mu načeljuje Lothar De Maiziere, sestavlja 23 ministrov, od katerih jih je 11 demokristjanov, 7 socialdemokratov, 3 so liberalci, dva sta predstavnika nacionalne stranke, en minister pa pripada skrajno desnemu krilu KD.
Zaupanje novi večini pa bo parlament izrekel prihodnji četrtek, potem ko bo poslušal programski govor predsednika. Sicer ni nobenega dvoma, da vlada ne bi dobila zaupanja.
Na sliki AP: Lothar De Maizierju prejema čestitke dosedanjega predsednika Modrowa.
RIM — Po šestnajstih mesecih težkih pogajanj in stavk so sindikalni zastopniki bančnih uslužbencev, zastopniki ACRI in Assicredito, ki ščitijo interese delodajalcev, ter minister za delo Donat Cattin podpisali novo delovno pogodbo.
Z novo pogodbo bodo uvedli tudi nekaj pomembnih novosti, ki bodo neposredno zanimale kliente bančnih ustanov. Bančni uslužbenci so si zagotovili povišek mesečne plače, ki bo poprečno znašal 356 tisoč lir mesečno, vendar bodo to vsoto prilagodili posameznim kategorijam.
Bančni uradniki bodo delali po tri ure in pol več na teden. Vsak dan bodo okenca odprta za četrt ure več, enkrat tedensko pa bodo banke uvedle neprekinjen delovni urnik, z uvedbo tako imenovanega »shopping daya«, kar bo nedvomno olajšalo odnose z banko vsem, ki imajo težave z delovnim urnikom. Nova delovna pogodba bo imela retroaktivno veljavo od 1. januarja letos, veljala pa bo do leta 1992, kar je tudi novost, saj so njeno veljavo podaljšali za leto dni.
Obilna hrana in kajenje glavna razloga za številne bolezni, ki tarejo Italijane
RIM — Italijani, po statistiki, ki jo je sestavil Državni
vrhu svetovne lestvice pri ženskah prednjačijo Japonke \5 leti, pri moških pa Švedi (73,8 let).
^ Kljub podaljšanju življenske dobe je italijansko prebi-~ st v o v nevarnosti zaradi velikega števila ljudi s preko-„ erho težo in vse večjega števila prometnih nesreč, ki araščajo vzporedno z vse večjim prometnim kaosom. nnPb teh dveh nevarnih faktorjih ne gre spregledati ones-Qzenja okolja, kajenja in uživanja mamil.
Minister za zdravstvo De Lorenza je novinarjem orisal g °vne značilnosti italijanskega naroda in povedal, da je
t .28,10%, sledi generacija med 44. in 64. letom (24,23%), oZ PQ sledijo mladi med 15. in 24. letom (16,30%). Starejših j čanov je kar precej, nekaj nad 8 milijonov. »Najstarejša« zMa je Ligurija, najstarejše mesto pa Trst. llnfreta 1988 so zabeležil dokaj nenavaden fenomen za tre!? ‘n SJCer porast rojstev, kar je bilo v nasprotju s ehdom zadnjega desetletja.
Srčne bolezni in bolezni ožilja so še vedno na prvem mestu, kar zadeva vzroke smrti. Zaradi teh vsako leto umre kar 4 odstotke prebivalstva. Spodbudna pa je ugotovitev, da se je položaj nekoliko izboljšal, če ga primerjamo s prejšnjimi leti. Glavna razloga za bolezni ožilja sta gotovo debelost in kajenje. V Italiji so izračunali, da ima več kot polovica celotnega prebivalstva odvečno težo. To, ob zdravstvenem vprašanju, povzroča tudi težave državni blagajni zaradi povečanja stroškov za bolnike.
Drugi razlog, zaradi katerega umirajo ljudje v Italiji, so rakasta obolenja. Tudi v tem primeru so ugotovili, da se odstotek niža in računajo, da se bo ta trend v naslednjih letih še nadaljeval. Nesreče na delu ter prometne nesreče so v letu 1988 povzročile kar 9 tisoč smrtnih žrtev, veliko več pa je bilo ponesrečencev in invalidov.
Dokaj zasrbljujoč pa je podatek, da je tudi v Italiji izredno veliko takih, ki kadijo. Minister De Lorenza je s tem v zvezi dejal, da si vsak, ki začne kaditi pred 18. letom, skrajša življenje za dobrih 8 let. Če nekdo postane kadilec pri 25. letih, pa si skrajša življensko dobo za približno štiri leta.
\
NORICUM
ASSICURAZIONI
je na tvoji strani
Zaskrbljujoče izjave predsednika Mihaila Gorbačova mladim komsomolcem
Obstaja nevarnost državljanske vojne zaradi zaostritve odnosov med Kremljem in Vilniusom
MOSKVA — Vprašanje odcepitve Litve je še vedno v središču pozornosti svetovnega javnega mnenja, kakor tudi v sami Sovjetski zvezi, kjer so mnenja deljena, kar zadeva izbiro malega pribaltskega naroda, ki je 11. marca letos sklenil, da se osamosvoji in s tem ustvari v SZ »precedens«, o katerem je danes težko napovedati, kako se bo zaključil. Kljub dejstvu, da so doslej sovjetski vodilni ljudje, z Gorbačovom (na sliki) na čelu, vedno zagotavljali, da bodo glede tega vprašanja uporabljali izključno »orožje« politike in dogovarjanja, je sam predsednik sovjetske države nekoliko zaostril te splošne izjave.
Na kongresu mladih sovjetskih komunistov (Komsomol) je bil namreč Mihail Gorbačov dokaj jasen in je dejal, da ob vztrajanju na poti, ki jo je ubrala Litva in za njo tudi Latvija in Estonija, obstaja nevarnost, da bi prišlo do državljanske vojne s prelivanjem krvi, kateremu je zelo težko napovedati konec.
Litovsko vprašanje, je dejal Gorbačov mladim sovjetskim komunistom, je treba reševati na podlagi reformnih sprememb v sami Sovjetski zvezi. S tem v zvezi je celo napovedal, da bo parlament SZ v kratkem izglasoval nekaj novih zakonov, ki bodo dajali posameznim republikam večjo avto-
nomijo, ne pa možnost popolne odcepitve. O dejstvu, da je v Sovjetski zvezi možna državljanska vojna, mora litovski narod dobro premisliti in se odločiti, da prekliče svojo avtonomijo, nadaljuje Gorbačov. Zato »pustolovska« odločitev parlamenta v pribaltski republiki ne sme postati vodilo, na osnovi katerega se bodo'zgledovale ostale republike. Litvi je predsednik SZ svetoval, naj čimprej prekliče svoje odločitve in naj sprejme referendum kot pravno obliko narodne odločitve. »Prav je, da Litovci, preden se odločijo, vedo, kaj vse pomeni večja avtonomija in kakšne perspektive, dobre in slabe, se jim ponujajo. Šele na podlagi objektivnih informacij,« nadaljuje Gorbačov, »se bo pribaltski narod lahko suvereno odločil.«
V pogovoru z mladimi člani Konjsomola je Mihail Gorbačov še ugotovil, da v Sovjetski zvezi več kot 60 milijonov ljudi živi zunaj meja svojim matičnih republik. To je namreč značilnost sovjetske države in zato se odločitev o odcepitvi ne more in sme sprejeti kar čez noč.
S tem v zvezi povejmo, da so v Leningradu ustanovili novo stranko, Republiško državno stranko Rusije, ki si je kot osnovni cilj zastavila ohranitev ljudskih tradicij in kultur.
• Dr. Šuštar o spravi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tistih slovenskih kristjanov, ki poslušajo glas svojega pastirja, izjavljam, da odpuščamo vse, kar nas je po človeški krivdi hudega zadelo. Vse, kar se je v imenu krščanske vere krivic zgodilo, obsojamo - kakor smo obsojali med vojno in je obsojalo tudi tedanje cerkveno vodstvo - in v imenu krivcev prosimo odpuščanja.«
Tudi v svojem imenu in v imenu slovenskih škofov danes ponovno poudarjam, da kot kristjani zavračamo vsako misel maščevanja, da vsem iskreno odpuščamo, da priznavamo svoj delež krivde in prosimo odpuščanja vse, ki se jim je zgodila krivica in so doživeli preganjanje, trpljenje ali celo smrt, čeprav so bili nedolžni. Ni druge poti v prihodnosti kakor sprava z mrtvimi in sprava med živimi, odpuščanje, preseganje hude preteklosti in nov začetek. To pa je mogoče le, če so na to pripravljeni vsi brez izjeme, če vsi želimo iskreno popraviti krivice, kolikor je le mogoče, če nehamo obsojati drugače misleče in sprejemamo drug drugega v medsebojnem spoštovanju, priznanju različnosti in utrjevanju medsebojnega zaupanja.
Vsi se zavedamo, kako težka je včasih taka odločitev, kako dolga je pot do cilja in kako zelo presega le človeške moči. Zato je naše zadnje upanje božja pomoč in delovanje Svetega duha, ki je duh resnice in ljubez-
Stelje glasov za DPZ se le bliža h koncu
LJUBLJANA — »Bolje dan kasneje, kot netočnost,« je včeraj komentiral počasnost ugotavljanja volilnih izidov za družbenopolitični zbor republiške skupščine tajnik republiške volilne komisije Marko Golobič. Zdaj se vendarle obetajo dokončni rezultati, potem pa seveda še razdelitev mandatov.
Do včeraj zvečer je bilo za DPZ razdeljenih le nekaj mandatov, med drugim so v 3. volilni enoti razdelili dva: ZKS-SDP Janezu Kocijančiču in SDZ Janezu Janši. V 13. volilni enoti, denimo Mozirje, Velenje, Žalec, pa ne bo nobenega mandata, vsi glasovi bodo šli v republiški zbirnik. Sicer pa bo, po besedah Marka Golobiča, kot kaže, večina poslanskih mest v tem zboru razdeljena na osnovi republiškega zbirnika, torej po Dontovem količniku.
Kaj pa preostanek glasov, ki ga stranka »nese« v republiški zbirnik in ki torej ne bodo uporabljeni v volilni enoti? Te glasove bodo prišteli tem strankarskim listam. Tiste liste, ki ne bodo dobile vsaj 2,5 odstotka, ne bodo sodelovale pri de-
litvi mandatov. Kot kaže, bodo take liste Zveza društev upokojencev Maribor, Demokratična zveza Kosova, Nova družbena gibanja, Lista neodvisnih in še nekaj takih, ki imajo manj kot odstotek glasov. Na meji je trenutno Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov, ki ima po včerajšnjih podatkih 2,41 odstotka glasov.
Na včerajšnji novinarski konferenci je predstavnik RVK tudi dejal, da pri volitvah za ZZD ni bilo večjih težav, ljudje so jih le nekajkrat obvestili, da na nekaterih volilnih mestih ni bilo volilnih razglasov. Za tajnost je bilo menda dobro poskrbljeno, volišča pa so tu in tam tudi obiskali predstavniki ka-teregja od kandidatov. V nekaterih mestih je bilo izjemno veliko volišč za ZZD, v Mariboru kar 500, v ljubljanski občini Center, denimo, pa 330. Do 14. ure so se najbolje izkazali v Dravogradu in sicer z 82-od-stotno udeležbo, in v Ljutomeru z 81-odstotno udeležbo, v Mariboru s 40-odstotno (pozna se izmensko delo), v Piranu pa z manj kot 50-od-stotno udeležbo, (dd)
V Beogradu se ustanavljajo stranke uradna politika pa vse bolj ostra
BEOGRAD — Beograjska »Politika« še vedno posveča edino pozornost Romom, ki niso mogli voliti v Sloveniji. Na temo volitev je namreč en sam članek, ki upošteva edino Rome. Ni besede o Pučniku ali Kučanu, ne o Demosu, ne o rezultatih. Neki diplomat me je vprašal, kako to, pa si je tudi sam odgovoril. Volitve in demokracija so hudo nalezljiva bolezen in treba je postaviti trdno karanteno.
V	tisku nič, toda med ljudmi vlada ogromno zanimanje. Srbska demokracija pa se ne premika niti za en korak. Še vedno niso registrirali nobene stranke, ki se proglašajo, organizirajo, toda so nelegitimne. Nimajo sedežev, nimajo naslovov, organizacije so zelo ohlapne, kakšen je njih realni vpliv, je povsem neznano.
Na desnici je še vedno »Srpski narodni preporod« z Vukom Draškovičem in Šešljem in s stalnimi policijskimi prepovedmi, ki pa ne morejo ustaviti pohoda te nacionalistične in pročetniške srbske stranke.
V	centru je verjetno najmočnejša »Demokratska stranka« Čavoškega, Čosiča in Milutinoviča, kateri se je pridružila radikalna stranka in sedaj še ustanavljajoči se »Seljački savez«. Gibljejo se »Liberali« z Nikezičem in Latinko Perovič, velikima imenoma srbskega gospodarskega liberalizma sedemdesetih let, ki skuša ponoviti uspeh sorodnega zagrebškega demokratičnega gibanja Savke Dapčevič in Mika Tripala.
Pa vendar o vsem tem se samo govori, bolj po kavarnah, gostilnah in domovih. Zelo malo prodre v tisk, ki je še vedno trdno v rokah Miloševičeve partijske organizacije. O volitvah se sploh ne govori, nič ne kaže, da bi se pokazali prvi znaki odjuge.
Zato je pa mnogo znakov agresivnega napada. Najprej na Kosovu. Proces proti Vllasiju se nadaljuje, končal se bo
nekje do prvega maja. Nadaljuje se, kot da ne bi bilo nobenih pripomb, pritiskov in opozoril svetovne javnosti, nadaljuje z dokazovanji krivd, ki jih nikjer ni. Sedaj je dokazni postopek skoro končan, sledili bodo govori tožilca in obrambe. Če bo šlo po zakonu (tudi onem, zloglasnem o kontrarevoluciji), bo oproščen. Če bo prevladala politična logi-
ka, ne manjka huda zaporna kazen.
Z Miloševičem so govorili ameriški senatorji, izključno o Kosovu in Vllasiju. Odšli so povsem nezadovoljni. Namesto konca političnih procesov, se pričenjajo novi in novi. Srbska parlamentarna delegacija je v zvezni skupščini blokirala razpravo o reformi 114. člena kazenskega zakonika, ki še vedno velja in katerega na veliko uporabljajo na Kosovu.
Dobro obveščeni diplomatski krogi menijo, da je Drnovšek ponovno poskušal z abolicijo in pomilostitvami, a zaradi srbskega veta ponovno ni uspel.
S kosovsko alternativo so bili prvi skromni razgovori, ki pa so se končali. Prvi vali aretacij so tu, ameriškim kongresnikom pa sta Morina in Miloševič dejala, da na Kosovu ni nikogar, s katerim bi se lahko po njihovem mnenju raz-govarjali.
Diskriminacija je torej popolna, pričel se je pravi apartheid, z odgovornih mest mečejo zadnje Albance in Srbija kot država in kot partija prevzema, vse vzvode oblasti neposredno v svoje roke. Ne prikriva jih več niti s poštenimi Albanci, niti z jugoslovanstvom.
Vse to vodi v spopad, tokrat najbrž dokončen in nevaren ne samo za Srbijo, temveč za vso Jugoslavijo. Vodi v načrtovan in nepopravljiv spopad.	BOGO SAMSA

Srbski demokrati za predčasne volitve
BEOGRAD — Demokratični forum, v katerem so srbski intelektualci mlajše in srednje generacije, je skupščini Srbije poslal zahtevo, v kateri zahteva razpis predčasnih svobodnih volitev za republiško skupščino. Volitve naj bi bile že do konca leta. V obrazložitvi srbsko skupščino pozivajo, naj sprejme tudi republiški zakon o političnih organizacijah in zahtevajo, naj skupščina sprejme nov republiški volilni zakon, ki bo jamčil svobodo kandidiranja in volilnega izrekanja, pa tudi nepristranski nadzor nad volilnimi izidi.
ZKH obsodila vmešavanje JLA
ZAGREB — Vodstvo hrvaških komunistov oziroma stranke demokratičnih sprememb zavrača vmešavanje kogarkoli, tudi jugoslovanske ljudske armade, v potek večstrankarskih volitev v Sloveniji in na Hrvaškem. To je v imenu predsedstva republiškega centralnega komiteja včeraj v Zagrebu izjavil Branko Caratan, ki je poudaril, da primeri, kot je ovadba armade zoper Jožeta Pučnika, kompromitirajo prizadevanja demokratičnih sil za prehod v večstrankarski demokratični sistem. Predstavnik ZKH je poudaril, da ovadba Pučnika tik pred drugim krogom slovenskih večstrankarskih volitev pomeni zmanjšanje možnosti demokratičnih sil, ne le v Sloveniji, temveč tudi na Hrvaškem. Izrazil je prepričanje, da se bodo volilci v Sloveniji takšnim manipulacijam uprli, (dd)
Velikonočno umivanje nog
Papež Janez Pavel II. je včeraj zvečer ponovil tradicionalni sveti obred umivanja nog, s katerim se začenjajo velikonočni verski obredi. S tem obredom pa se je papež tudi spomnil na uvedbo obhajila med zadnjo Kristusovo večerjo. Po svetopisemskem zgledu je papež, potem ko jim je umil noge, tudi poljubil noge dvanajstim starejšim duhovnikom iz Rima, ki so pri maši predstavljali dvanajst apostolov. Med včerajšnjo slovesno mašo se je papež zavzel za »svet, ki naj bi temeljil na bratstvu in na resnični delitvi vseh dobrin ter razumevanju med vsemi družbenimi sloji«	(Telefoto AP)
V bolnišnici umorili trgovca ki so ga ranili že pred dnevi
REGGIO CALABRIA — V noči na četrtek so na nevrokirurškem oddelku bolnišnice Ospedali riuniti v Reggiu Calabrii umorili 29-letnega trgovca Vincen-za Reitana. Dve osebi sta vdrli po polnoči v bolnišnico, kjer očitno nihče n skrbi za nočno stražo, saj sta morilca lahko povsem nemoteno odklenila cel vhodna vrata. Žrtev je ležala v sobi z drugimi petimi pacienti, morilci pa so n® Reitana streljali brez dušilca, a jim je kljub temu uspelo nemoteno zbežati-Preiskovalcem ni pomagalo bolničarsko osebje, še manj pa bolniki, ki so delih
sobo^Reitanom^ii	angažirana osebai saj je bil izvoljen za občinskega
svetovalca KD v občini Fiumara Di Muro. Nekdo ga je očitno hotel zbrisati tu s političnega prizorišča, saj so ga skušali umoriti že v torek. Takrat so ga sreo mestnega trga dvakrat ranili v glavo, vendar si je Reitano kmalu opomogel, saJ bi ga bili morali zdravniki že včeraj poslati domov.
Fiumara Di Muro je bila v minulih devh letih prizorišče nekaj umorov, za katere je poskrbela krajevna 'ndrangheta, ki se oslanja na Antonina Imertija-Marca lani so namreč umorili podžupana, socialista Modesta Dionisa Creo, pre dvema letoma pa so neznanci umorili Reitanovega svaka Pietra Barberija te težko ranili njegovo ženo Gaetano.
Izjavi dr. Pučnika in Demosa
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kaj dnevi. Temu se lahko samo ču-no, kajti v tem se kaže pomanjka-i slehernega političnega čuta pri tih, ki vlečejo te poteze.«
Izjava Demosa:
»Vest, da so vojaški organi 6. aprila 90 vložili ovadbo proti dr. Jožetu čniku, predsedniškemu kandidatu :mosa, zaradi suma kaznivega deja-3 po 157. členu kazenskega zakona :RJ, sprejemamo z velikim začude-sm. Obenem menimo, da takšno vnanje JLA razodeva njeno dejan-
0	nemoč in je poskus, da bi s sred-/i politično motivirane kazenske presije ustavila konstituiranje prve-
1	svobodno izbranega slovenskega irlamenta v zgodovini slovenskega iroda. Ovadba prihaja v trenutku, i je jasno, da Demos zmaguje na vo-vah.
Neposredno poseganje JLA v siamsko politiko za Slovenijo in Slo-•nce ni neznana stvar.
Zavedamo se, da je takšno ravnanj1 JLA mogoče samo v razmerah, ko sD' venska država ni suverena. Zato pr sebej poudarjamo tiste svoje politič^ cilje, ki zadevajo suverenost in sfl' mostojnost slovenske države. VojašK f ovadba proti dr. Jožetu Pučniku r znova potrdila, da še vedno živimo državi, katere oblast s sredstvi kazen ske represije poskuša posegati v pon tični boj.	j
Demos odločno stoji za političnin' stališči svojega kandidata dr. Jože1 Pučnika.	.j(J
Združena demokratična opozidl Slovenije je trdno odločena, da bo, n glede na poskuse JLA, da bi krinUh lizirala stališča dr. Jožeta Puin' ^ vztrajala pri svojih političnih cilfu1' med drugim vključujejo tudi prizaa v vanja za takšno državo Slovenil0’ v kateri sodstvo ne bo moglo poseg0 ^ politiko in v kateri vojaškega t stva in sodstva v miru sploh ne bo-
Na tej strani so nakupi še vedno cenejši
V trgovinah preko meje je vedno manj kupcev
LUCIJA — Trgovci v obmejnih občinah opažajo, da je v njihovih trgovinah vse manj kupcev in da prodajo Vse manj blaga. Razlogi so preprosti -nakupi čez mejo so še zmeraj cenejši. To najbolje povedo podatki o množičnem navalu jugoslovanskih kupcev v zamejske trgovine, kjer morajo ponekod red.delati tudi tako, da spuščajo v trgovine le po nekaj kupcev hkrati, ker bi bila sicer gneča prevelika.
V lucijskem Degroju (ki sodi med uspešnejše trgovske organizacije) so izračunali, da so v prvih treh mesecih tega leta v povprečju prodali za približno 30 odstotkov manj blaga, kot v enakem lanskem obdobju. Pri živilih je ta odstotek nekoliko nižji, saj njihovi računi kažejo, da so prodali »le« kakih 20 do 25 odstotkov manj živil. Ljudje pač morajo vsak dan po kruh, mleko, meso in zelenjavo, tako, da jih že narava nakupovanja sili v nakupe v domačih trgovinah. Zato pa je za več kot 50 odstotkov upadla prodaja pohištva, tekstila in bele tehnike. Če k temu dodamo, da so povečali zaloge za 36 odstotkov in da je število zaposlenih ostalo isto, je storilnost izredno Padla. Še sreča, da imamo zamrznjene osebne dohodke, razmišljajo odgovor-Ui, ki vedo, da zdaj komaj še normalno Poslujejo. Ob vsem jih pesti nelikvidnost, saj samo v Degroju dnevno primanjkuje za poslovanje kakih 20 milijonov dinarjev.
»Naše cene niso konkurenčne«, razlaga Maks Mauer, direktor lucijskega Legroja, kjer so lani (tako kot tudi drugi trgovci) predvsem v jeseni občutno povišali marže, zdaj, prvega ap-hla, pa so jih bili prisiljeni znižati - v Povprečju za 30 odstotkov. Tako zdaj 'znašajo za živila okoli 19 odstotkov, za Industrijsko blago pa 25 do 30 odstotkov. »To so najnižje možne marže, ki Pa ne zagotavljajo razširjene reprodukcije. Znižali smo jih lahko zato, ker imamo spet daljši rok plačila dobavljenega blaga in so obresti sprejemljive...«
Zdaj nekoliko bolj znižujejo cene ludi proizvajalci (predvsem tekstil in belo tehniko), vendar jih še zmeraj ne Korejo veliko znižati, saj imajo tudi ^mi težave. »Edino država doslej ni
5«
ničesar prispevala k nižjim cenam.
^avek na industrijsko blago znaša 63,5 °dstotka, za pivo 106, za alkoholne pi-Jače 178, za brezalkoholne pijače 46, *a kozmetiko 111, za detergente 20, za kavo 63, bonbone 23, sirupe 18 odstotkov... To so občutno previsoki davki. “Marsikateri izdelek bi bil lahko ce-hejši, če bi država pristala na nižjo po-jabo,« razmišlja Mirko Milavec iz °egroja. V tej trgovski organizaciji ^enjujejo, da je trg nasičen, oziroma, da je kupna moč prebivalstva izredno fjmka. Ko minuli mesec v izolski Medani niso izplačali osebnih dohodkov, da primer, se je to občutno poznalo bd prodaji v izolskih trgovinah. Mno-T tudi nočejo kupovati, saj pričakujejo znižanje cen. Ob nerealnem tečaju dinarja pa so seveda tuji trgovci konkurenčni in komaj zmorejo zadostiti jMjam jugoslovanskih nakupovalcev.
I balnim trgovcem pa ne konkurirajo 6 italijanski, temveč tudi hrvaški tr-Sovci. V umaškem Trgovskem centru občasno prodajajo vse blago za 30 od-si°tkov ceneje, če je plačano z gotovi-d°. Takih znižanj obalni trgovci ne turnejo. »Saj to pomeni, da se po-'jsem odpovedujejo svoji marži in da delajo zastonj - samo da obračajo likviden denar...« Tak položaj pa ne more trajati dolgo, ocenjujejo lucijski trgov-r:i' prej ali slej se bo to nekje poznalo.
Elanove jahte preko Kopra na Kubo
KOPER — Elanove jahte vse bolj prodirajo v svet. V koprskem pristanišču so na primer v prejšnjih dneh natovorili na ladjo Star prvih 11 Elanovih jaht E 43, ki jih je kupilo švicarsko podjetje Sirol Vachting AG za svojo navtično bazo v Cayo Largo na Kubi. Serija jaht, narejena za Švicarje, je v svetlejši, sodobneje oblikovani notranjosti. Vrednost posla znaša več kot tri milijone švicarskih frankov, zdaj pa se dogovarjajo o nakupu še 20 jaht Elan 43, ki bi jih Sirol Vachting uporabil za čartering (posojanje jaht) v Dominikanski republiki in na Tajskem. Ker si Švicarji prizadevajo, da bi turistom ponudili kar se da boljšo ponudbo (švicarski standard), razmišljajo, če bi Elan lahko za Sirol Vachting izdelal še večje prekooceanske jadrnice - dolge 20 do 22 metrov, za deset potnikov in štiri člane posadke. To je izredno zahtevna poslovna in tehnološka odločitev, vendar bi prav usmeritev v gradnjo takih jaht omogočila Elanu še večji prodor na svetovno navtično tržišče, zagotavljajo švicarski partnerji.
Enajst jaht, ki jih zdaj tovorijo v koprskem pristanišču, bo v Kubi del čarterske flote in to na enem zadnjih, še neomadeževanih območjih Karibskega morja. Kljub temu, da so ti navtični aranžmaji, ki omogočajo sposojo jadrnic za plovbo v eksotičnih deželah in morjih, precej zasoljeni, pa je povpraševanje za take počitnice veliko.	g §
Privarčevali $0 milijonov dolaijev
PORTOROŽ — Splošna plovba p.o. je v začetku aprila odkupila prvih 6,2 milijona dolarjev dolga od Narodne banke Jugoslavije. Gre za poslovno potezo odkupa dolga, s katero bo slovenski ladjar v kratkem času dodobra - za več kot 80 milijonov dolarjev - razbremenil svojo zadolženost in s tem tudi zadolženost vsega jugoslovanskega gospodarstva. To je dolg, ki so ga dobili leta 1976 in 1977 ob nakupu petih čezoceank na Japonskem in so ga pred časom v sklopu drugih državnih dolgov reprogramirali tako, da bi ga začeli odplačevati šele leta 1994 in vse do leta 2006.
Nakup petih »konkordov«, kot pri Splošni plovbi imenujejo pet sestrskih ladij, zgrajenih pred 14 leti na Japonskem (Velenje, Kranj,
Maribor, Celje in Kamnik), je bila ena od najbolj ponesrečenih poslovnih potez tega ladjarja. To danes brez oklevanja priznajo. (Leta 1978 se je delno tudi zaradi tega zamenjalo vodstvo.) Slaba poslovna poteza ne samo zato, ker so se zadolžili v jenih, ki so v vseh kasnejših letih občutno povečali vrednost v primerjavi z dolarjem, ampak tudi zato, ker so se te čezo-ceanke s po približno 18.500 DWT nosilnosti že ob nakupu izkazale, da niso najbolj uporabne. Registrirane so za prevoz 236 TEU kontejnerjev, sicer pa bi drugače zasnovane in zgrajene ladje z isto nosilnostjo lahko prevažale tudi po 800 kontejnerjev. Danes vozijo te ladje na progi med Japonsko, Korejo, Tajsko, Hong Kongom in Indijo in prinašajo najmanj dobička, oziro-
Kako je izginil Andrej Uršič?
GORICA — Deželno tajništvo Slovenske skupnosti se je s pismom dne 31. marca obrnilo na predsednika Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin s prošnjo, da se razišče primer časnikarja in političnega delavca Andreja Uršiča, ki je bil med ustanovitelji Slovenske demokratske zveze v Gorici in glavni urednik tednika Demokracija. Po navedbah v pismu Slovenske skupnosti, naj bi Andreja
Uršiča 31. avgusta 1947 ugrabili v okolici Kobarida in je od takrat za njim izginila vsakršna sled.
"Po tolikih letih, po objavi izjave o pomiritvi in o narodni spravi ter o pobudah za razčiščenje številnih dogodkov med vojno in po njej, se nam zdi primerno, da se razčisti usoda ugrabljenega dr. Uršiča, da se ugotovijo vzroki zanjo in da se zve za njegovo smrt in grob", piše v pismu.
ma kar izgubo Splošni plovbi. Že pol leta si na primer prizadevajo, da bi prodali Velenje za 5,5 milijona dolarjev (čeprav je knjižna vrednost, s katero je obremenjena Splošna plovba kar 14,6 milijona dolarjev), vendar kupca tudi za tako nizko ceno preprosto ni. To pove dovolj nazorno, kako nezanimivi so »konkordi« na trgu rabljenih ladij. Splošna plovba si seveda prizadeva najti takšno ali drugačno rešitev - morda jih bo oddala v najem za prosto plovbo, ali pa izbrala katero drugo potezo - tisto pač, ki bo prinašala manjšo izgubo.
Zato pa so imeli srečno roko pri dokupu dolga, ki so jim ga nakopale omenjene japonske ladje, saj bodo s tem odkupom prihranili kar 81 milijonov dolarjev. Pet ladij je bilo vrednih (po današnjem tečaju jena) 73 milijonov dolarjev, do leta 2006 pa bi z obrestmi morali plačati kar 132 milijonov dolarjev. To je celo premoženje tudi za velikega ladjarja. Zdaj so pri dveh tujih bankah uspeli najeti hipotekarni kredit, s katerim bodo prej (v osmih letih) odplačali ta dolg tako, da ho kredit z obrestmi vred stal le 51 milijonov dolarjev. Odplačevanje novega dolga bo še posebej zahtevno prva štiri leta, zaradi česar Splošna plovba komaj zmore to breme (v precejšnji meri krivijo visoke prispevke, ki jih morajo plačevati državi).
Namesto
občinskih
obalni
svet
sindikatov
KOPER — Če bi bili sindikalisti na Obali pri vseh oblikah sindikalnega dela tako pogumni, kot so pri skrbi za svojo organiziranost, bi delavci že dosegli marsikatero svojo zahtevo. Na skupni skupščini sindikalne organizacije treh obalnih občin (Izola, Koper, Piran) so danes razpustili, razrešili vse tri občinske svete ZSS in namesto njih ustanovili svet sindikatov, ki ga sestavljajo vsi panožni, poklicni sindikati in sindikati podjetij. Za predsednika obalnega sveta ZSS so izvolili Cirila Mezka, za podpredsednika Borisa Mazalina in za sekretarja Jadrana Čalijo.
Obalni svet sestavlja 66 članov vseh panog in sindikatov, predsedstvo pa ima 22 članov (nekaj profesionalnih in nekaj neprofesionalnih). Obalni svet se bo sestajal le enkrat ali dvakrat letno, pri obravnavi pomembnejših vprašanj in problemov. Ta oblika organiziranosti pa naj bi pomagala, da bi postala sindikalna organizacija na Obali povsem plura-liziran in interesno raznolik organizem. Novi predsednik obalnega sveta zveze sindikatov nam je takole pojasnil: »Za razliko od dela dosedanjega sindikata, oziroma od tistega, kar je še zmeraj prisotno v republiških in zveznih sindikalnih organizacijah, na Obali dosledno uresničujemo princip, da je sindikat na teritorialni ravni sestavljen le iz panožnih un poklicnih sindikatov in drugih interesnih oblik organiziranja delavcev. Dosledno tudi upoštevamo načelo konkurenčnosti v sindikalnem delu. Razvoj sindikalnega dela gre brez zadržkov v smeri zveze zvez sindikatov.«
Seveda je jasno, da tudi sindikalna organizacija na Obali ni povsem monolitna in enotna. Iz obalnega sindikata so izstopili delavci treh koprskih srednjih šol (ekonomske, kovinarske in gimnazije), čeprav so po ocenah Jadrana Čalije (sekretarja) doslej dobro sodelovali pri vseh skupnih akcijah in čeprav so tudi na Obali ustanovili sindikat vzgoje in izobraževanja. V regijski sindikat (prometa in zvez) ni vključena niti Splošna plovba, p. o. (ampak je vključena kar naravnost v republiški sindikat delavcev prometa in zvez).
V pOTOčilu o opravljenem delu so našteli vrsto stavk in izrednih zborov delavcev ter drugih oblik izražanja nezadovoljstva delavcev v minulem obdobju. Opozorili pa na delež obalnih sindikatov ob zavrnitvi gradiva »Neodvisnih sindikatov Slovenije«, na podlagi česar se je zdaj pojavil zanje sprejemljiv program za kongres. Vendar so danes člani obalnih sindikatov zavrnili (z veliko večino glasov) predlagano listo kandidatov za člane predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, (kakor tudi predlagano listo članov statutarne komisije in nadzornega odbora ZSS), ker so na teh listah nekateri predlagani člani tudi delavci s posebnimi družbenimi pooblastili (direktorji, na primer). Taki pa ne morejo biti hkrati na eni in drugi strani sindikalne pogajalske mize, so nasprotovali v Kopru. Od predlaganih kandidatov za predsednika republiškega sveta ZSS so podprli le Dušana Rebolja, kandidata za sekretarja Rajka Lesjaka in za profesionalnega člana predsedstva republiškega sveta Jožeta Stegneta.	g §_
Na osnovi rezultatov majskih volitev
KD za potrditev sedanje koalicije na deželni ravni
v NsT — Majske upravne volitve so . a/Mn mejnik za celotno državo. Na volitvah se bo deželna KD pred-ftavila s kandidati in programi, ki od-azajo različne gospodarske, kulturne s°cialne stvarnosti. KD je stranka, l’ Zagovarja krajevne avtonomije in s j4tero je celotna deželna skupnost do-jč91a važne uspehe. Ti rezultati potr-tJjMo, da ima KD središčno vlogo v jeMjšnjem političnem življenju in da ^fiobhodno potrebna za stabilnost v Revnih upravah.
t, Mko je v strnjenem povzetku dejal (jr seji deželnega komiteja KD tajnik jji^ho Longo. Poleg tega je izrazil ve-rj0° zadovoljstvo za uspehe, ki so jih j* Se9le krščansko-demokratično us-o-Ulene stranke v teh dneh, po zma-lH*1 v NDR, Grčiji in na Madžarskem •lil o Je dosedaj znano, tudi v sosed-Sloveniji.
tij| eželni tajnik KD se je tudi obreg-°L poročanje nekaterih časopisov,
kako so pač ti ocenili rezultate krščanskih demokratov, ki so jih predstavili kot zmerne in konservativne sile.
Tajnik Longo je nato govoril o notranjih političnih vprašanjih in opozoril, da bo volilni izid močno vplival na nadaljnja zavezništva in izrazil željo, da bi volilci nagradili KD za delo njenih predstavnikov.
Za njim je v razpravo posegel predsednik Dežele Adriano Biasutti, ki je podrobneje analiziral novi državni zakon o krajevnih avtonomijah. Deželni komite KD je svoje delo sklenil z odobritvijo dokumenta, v katerem potrjuje že večkrat izražena stališča o mednarodnih spremembah in o krajevnem političnem položaju. KD potrjuje, da je sedanje zavezništvo na Deželi še vedno veljavno in zato poziva volilce, da bi ga na majskih volitvah potrdili in še v večji meri »nagradili« vlogo KD, ki se je v vseh teh letih z vztrajnostjo borila za stabilnost krajevnih uprav.
O kataforezi vrsta pomislekov
KOPER — Cimosov projekt o gradnji nove proizvodne hale, v kateri naj bi bila tudi lakirnica s kataforezo (trenutno najsodobnejši in izredno učinkovit sistem zaščite kovin, ki ga uporabljajo domala v vseh znanih evropskih tovarnah vozil, marsikje pa tudi v Jugoslaviji), je med Koprčani sprožil vrste pomislekov in vprašanj, zlasti med prebivalci v okolici Cimosovih proizvodnih prostorov pa vznemirjenje. Ljudje namreč ne verjamejo, da gre za projekt, ki bi bil ekološko »nedolžen«, vajeni dolgoletnih obljub o selitvi stanovanjskemu okolju škodljivih betonaren (protestirajo že vrsto let in edino, kar so dosegli je to, da so v družbene plane vnesli selitev betonaren na drugo lokacijo) so postali nezaupljivi do vseh. Tudi do Cimosove lakirnice oziroma kataforeze, ali če hočete, kot smo slišali danes, katastrofe-ze.
Kot smo poročali, so v Cimosu o pripravah na uresničitev tega projekta pripravili pogovor z mnogimi zainteresiranimi, vendar to očitno ni bilo dovolj. .Krajani s projektom niso se-
znanjeni, boje se uresničitve Cimosovih načrtov in zato so se (nekaj deset jih je bilo) zbrali na sedežu KS Škoci-jan. Hočejo pojasnila, zagotovila, da kataforeza ne bo ogrozila njihovega okolja in hočejo, da njihov glas pri dovoljenju za uresničitev projekta nekaj velja. Tako je Marino Hrvatin, predsednik sveta KS Škocijan dejal: »S projektom nismo seznanjeni, niso nam ga predložili. Ne vemo, kaj se skriva zadaj, govori pa se, da v Kopru sploh ni te proizvodnje, za katero bi rabili kataforezo. Naša dolina je že tako v depresiji in ne rabimo ekološko nesprejemljivih naložb.« Branko Kodrič, predsednik OK ZSMS - Liberalne stranke Koper: »Dokler nas ne prepričajo, da to ni nevarno, je za nas nevarno. Ne verjamem, da na Občini o teh zadevah ne bi nič vedeli, saj bodo tam izdali lokacijsko dovoljenje. Na splošno pa mislim, da je nujno potrebno mnenje neodvisnih strokovnjakov, ki bodo povedali, če je to škodljivo okolju, ali ni. Brez pristanka ljudi kataforeza ne sme zrasti.« Jože Horvat, predstavnik Zelenih v Občini Koper in iz
KS Olmo - Prisorje: »Če krajani ne bomo prepričani v nenevarnost naložbe, soglasja ne bomo dali. Saj mora biti tudi soglasje KS, preden se kaj začne graditi. Dvomov v zvezi z naložbo ne sme biti.« Milan Vergan, predsednik IS Občine Koper, ki je tudi prišel v Šalaro (zaradi nesporazuma z vodstvom KS sicer s polurno zamudo, ko je bilo srečanja že konec) pravi: »Odločitev o gradnji bo sprejeta po zakoniti poti. O ekološki spornosti objekta ne morem dati nobenega mnenja, ker ne zapolagamo s kazalci in strokovnimi ocenami, na osnovi katerih bi se lahko zdaj opredeljevali. Poudarjam pa, da v koprski občini niso sprejemljive naložbe, ki čez dovoljene meje obremenjujejo okolje.«
Zaradi projekta Cimosa so predstavniki krajanov KS Šalara (pridružili pa so se jim tudi sosednje KS Olmo-Pri-soje in iz Združenja obrtnikov) sklenili danes (13. aprila) organizirati shod občanov pred stavbo Cimosa. Tam naj bi dobili od predstavnikov Cimosa in Občine odgovore na vprašanja, ki jih najbolj žulijo.	DUŠAN GRČA
Danes bo žreb določil vrstni red kandidatnih list na glasovnicah
Danes bo tržaška okrožna volilna podkomisija, ki ima svoj sedež na sodniji, z žrebom določila vrstni red, po katerem bodo razporejene kandidatne liste na glasovnicah za upravne volitve, ki bodo 6. in 7. maja letos v štirih tržaških okoliških občinah, in sicer v de-vinsko-nabrežinski, zgoniški, repen tabrski in dolinski občini. Ta žreb je, kot znano, popolna novost, saj je bilo doslej mesto oziroma razpored kandidatnih list na glasovnicah odvisno od kronološkega vrstnega reda, po katerem so bile liste predložene. Kot vse kaže, pa starega sistema nihče posebno ne pogreša, saj je spodbujal večkrat dokaj robato in poniževalno tekmovanje, kdo bo prvi pritekel v pristojni volilni urad in tako zagotovil svoji stranki prvo mesto na glasovnici, a tudi, kdo bo prišel zadnji in tako dobil menda tudi privilegirano zadnje mesto na glasovnici.
Preden bo izvedla žrebanje, bo volilna komisija seveda tudi pre-
verila, ali so bile liste pravilno sestavljene in predložene. Kljub temu pa ni pričakovati kakih posebnih sprememb. Naj zato navedemo, katere liste so bile predložene po posameznih občinah, in sicer po kronološkem redu njihove predstavitve.
Največ kandidatnih list nastopa v devinsko-nabrežinski občini, ki je tudi največja od štirih občin v pokrajini, kjer bodo potekale upravne volitve. List je tu kar devet, in sicer: MSI-DN, LpT, PSI, SSk, KPI, PRI, PLI, KD ter zeleni z znakom goloba.
V	dolinski občini se je predstavilo osem kandidatnih list, in sicer: MSI-DN, PRI, PSI, SSk, PLI, KPI, KD in zeleni z znakom smejočega se sonca.
V	zgoniški občini je šest kandidatnih list, in sicer: MSI-DN, PRI, SSk, PLI, KD in Napredna lista.
Prav tako šest je kandidatnih list tudi v repentabrski občini, in sicer: MSI-DN, PRI, SSk, Napredna lista, PLI in KD.
Sindikati pozitivno ocenili proračun pokrajinske uprave
V tržaških političnih krogih je še vedno v središču pozornosti odložitev glasovanja o proračunu na Pokrajini, do katere je prišlo zaradi neenotnosti upravne koalicije, točneje zaradi zadržanja socialdemokrata Pertusija, ki je napovedal, da se bo na glasovanju vzdržal. Kako se bo zadeva razrešila, bomo videli 23. t. m., ko se bo pokrajinski svet ponovno sestal. Medtem pa so se o proračunu pozitivno izrekli sindikati CGIL, CISL in UIL, katerim ga je pokrajinska uprava po ustaljeni praksi predložila za predhodno preveritev.
Kot beremo v poročilu pokrajinskega tiskovnega urada, je sindikalna delegacija na srečanju s pokrajinskimi upravitelji podprla zahtevo, da bi pokrajinska uprava v okviru deželne decentralizacije dobila širše pristojnosti na področju gospodarskega načrtovanja. Poleg tega se je zavzela za to, da bi Pokrajina čim prej priredila že večkrat napovedano gospodarsko konferenco, za katero naj bi prispeval denar tudi tako imenovani »bazenski sklad«. Vprašanje finančnega kritja ni postransko, saj bi konferenca po predvidevanjih pokrajinske uprave stala kar 400 milijonov lir, in za zdaj ni jasno, od kod naj bi ti denarji prišli.
Na srečanju s pokrajinskimi upravitelji so se sindikati med drugim zavzeli za to, da bi pokrajinska uprava tudi v bodoče podpirala sindikalne pobude v obrambo delovnih mest, poleg tega pa so izrazili lastno pripravljenost na večje sodelovanje s pokrajinsko upravo, še zlasti če bo le-ta prevzela nove pristojnosti na področju gospodarskega načrtovanja.
Kulturno in versko življenje ob praznikih
Slovenski velikonočni obredi maše in procesije na Tržaškem
0 A
Velikonočni prazniki ne pomenijo samo bogato okrašenih izložb, čokoladnih pirhov, pojedin doma ali v gostiščih in potovanj v južne kraje. Za vernike je velika noč praznik, ki se dogaja predvsem v intimi, veselje, ki ni le zunanji blišč. Slovenska velikonočna tradicija nam pušča veliko zakladnico navad, običajev in predmetov, od katerih so marsikateri postali že »blago«, kot na primer pirhi, butare in drugi predmeti, ki so našli pot v trgovine, ohranilo pa se je tudi marsikaj pristnega in ljudskega.
Tudi na Tržaškem imajo slovenski verniki precej razvejano obredno in drugačno dejavnost, ki je povezana s temi prazniki. Pozanimali smo se pri
(Foto Križmančič)
slovenskih župnikih in zbrali vrsto podatkov o verskih obredih, o obujanju tradicionalnih običajev in o prireditvah, ki tako ali drugače govorijo o veliki noči.
Slovenski verniki v mestu bodo lahko prisostvovali različnim verskim obredom, nekateri pa so zanimivi tudi za nevernike. Danes, na veliki petek, bodo ob 17. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu slovenski obredi dneva. V škedenj-ski cerkvi se bodo obredi dneva pričeli danes ob 17.30. Obredi bodo nato ob 18. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu, v Rojanu pa ob 20. uri. Križev pot bo danes v škedenjski cerkvi, pričel se bo ob 20. uri. Sodelovali bodo pevski zbor in domača mladina. Jutri, na veliko sobo-
to, bodo ob 20. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu, ob 20.30 pa v Marijinem domu v Ul. Risorta 3, obredi in maša. Na velikonočno nedeljo bo starodavna maša v Skednju. Pričela se bo ob 7. uri zjutraj, med mašo pa bodo blagoslovili tradicionalne velikonočne jedi. Vsakoletna procesija bo tudi v Barkovljah, in sicer v nedeljo ob 7.30, pri procesiji pa bo sodelovala godba na pihala.
Bogati verski obredi in prireditve bodo v Nabrežini. Ob običajnih obredih v cerkvi bo jutri na nabrežinskem trgu tradicionalna procesija. Pričela se bo ob 21.30, pri procesiji sodeluje tudi godba na pihala. Na veliko nedeljo bodo po maši v župnijskem domu v Nabrežini odprli razstavo pirhov. Pirhe so pobarvali učenci srednje šole v Nabrežini, pomagala jim je Nadja Do-Ijak. Naj zapišemo, da so tokrat posvetili sličice na pirhih življenju v Afriki in tamkajšnjim misijonom. V župnišču bodo razstavljali svoja dela še nekateri domači slikarji. Razstavi bosta odprti ves teden, to je do prihodnje nedelje. V Devinu bo drevi po obredu v cerkvi, to je ob 20. uri, križev pot, ki se bo pričel v portiču in se nato odvijal po vaških ulicah.
Procesija bo tudi v repentabrski občini, in sicer na Tabru. Slovenska zamejska skavtska organizacija priredi danes ob 20. uri mladinski križev pot. Jutri, prav tako ob 20. uri, bo na sugestivnem prostoru okoli cerkve vsakoletna procesija domačinov. V Bazovici so velikonočni obredi zvečer ob 20.30. Na Pesku bo danes obred ob 17. uri, jutri pa ob 18. uri.
V dolinski občini bodo po različnih cerkvah običajni verski obredi in seveda velikonočne maše. Posebej velja omeniti slikovito procesijo v Mačko-Ijah, ki bo jutri ob 21. uri. V procesiji bo sodeloval domači mešani pevski zbor, križev pot pa bo dosegel različne in sugestivne točke vasi. Procesija bo tudi v Boljuncu.
Naš seznam obredov, procesij in maš je morda nepopoln in se zato bralcem že vnaprej opravičujemo. Vsekakor pa seznam govori o bogatem slovenskem kulturnem in verskem življenju in o trudu marsikaterega župnika, da bi ohranili običaje, ki jih izpodjeda naš potrošniški čas.
-------tržno obvestilo---
KREM01/1
Pojav kožnega raka se širi
Na sonce s previdnostjo
NEW YORK — Številke so zelo zgovorne: od leta 1935 do danes je število primerov kožjiega raka naraslo za 1250 odstotkov, leta 2000 pa bo ta bolezen prizadela vsakega devetdesetega Američana. Kot kaže, je tak porast - kot so ugotovili na simpoziju družbe »American Cancer Society« v Daytona Beach na Floridi - povezan z zaradi onesnaženja zmanjšano močjo ozračja, da bi filtriralo sončne žarke.
Z zmanjšanjem moči tega naravnega filtra naj bi se torej povečala nevarnost, ki jo prinaša podaljšano izpostavljanje soncu, in to ne samo poleti, temveč tudi pozimi, še zlasti v visokogorju.
Ameriški dermatologi so se lotili dela in našli različne odgovore na ta problem. Neka multinacionalna družba, ki ima sedež tudi v New Yorku in ki je včlanjena v Skin Cancer Foundation, naj večjo ameriško ustanovo za preprečevanje kožnega raka, je testirala nekatere specialne preparate za sončenje, ki so sposobni omejiti tveganja pri izpostavljanju sončnim žarkom.
Ta multinacionalna družba - Korff - ki proizvaja posebna kozmetična sredstva za lekarne, je izdelala dve vrsti novih proizvodov za sončenje: za otroke (ki so bolj izpostavljeni nevarnostim sončnega sevanja) in za odrasle.
pismi uredništvu
Parlament tržaških višjih šol brez slovenskih višješolcev?
Spoštovano uredništvo!
Pred dvema letoma je bil na pobudo predstavnikov klasičnega liceja Pet-rarca v našem mestu ustanovljen koordinacijski odbor izvoljenih delegatov vseh tržaških višjih srednjih šol. Zaradi notranjih sporov pa je po letu dni ta odbor razpadel.
Pred nekaj meseci pa je prišlo do nove pobude, mogoče še zanimivejše. Ustanavljati se je namreč začel višješolski parlament, katerega cilj naj bi bil v tem, da jasno analizira težave in probleme vseh tržaških šol in tako pomaga odboru za šolstvo pri Pokrajini, ki si je na samem začetku svojega mandata zadal jasne cilje pri razreševanju tržaških šolskih problemov.
Ko smo dijaki brali o tej pobudi v Piccolu in Meridianu, ki sta jo hvalevredno pozdravila, smo opazili, da smo bili slovenski dijaki že od samega začetka kratkomalo izključeni. Razočaranje je bilo res veliko, saj smo še posebej v tem trenutku, ko stalno navezujemo nove stike z italijanskimi šolami, upali in verjeli, da lahko postavimo temelje za boljše odnose med slovensko in italijansko mladino.
Po tej prvi seji se je parlament sestal še enkrat in - čeprav so časopisi trdili, da je bilo prisotnih osemdeset dijakov - vemo, da jih je bilo le šest. To k sreči dokazuje, da res ni veliko časa za delitve in spore in upamo seveda, da bo tudi Pokrajina dovolj uvidevna in ne bo priznala take oblike parlamenta. Parlament je namreč v vsaki demokraciji institucija, ki skuša in mora braniti pravice in interese vseh, to pa očitno ne uspeva povsod.
Predstavniki slovenskih višjih srednjih šol
O našem poročanju
s kriškega koncerta revije Primorske poje
Spoštovano uredništvo!
Prosil bi poročevalca kriškega koncerta PRIMORSKA POJE, naj se v prihodnje omeji le na poročanje, ker je to pač njegovo opravilo. Morebitno osebno izražanje simpatije pa naj opusti.
Ocenjevanje tu ni na mestu; če pa le mora biti, naj to počnejo strokovnjaki,
ki znajo povedati tudi zakaj je nek zbor boljši ali slabši.
Zbor, ki ga poročevalec v članku hvali, je všeč tudi meni, rad ga poslušam, primerjam z drugimi in sodim med njegove redne poslušalce.
Imamo pa tudi druge ravno tako dobre zbore, ki jih radi poslušamo in jim navdušeno ploskamo. Naj poročevalec kriškega koncerta tega ne pozabi!
O koncertih PRIMORSKA POJE ne
poročajmo po simpatijah! Čemu bi po nepotrebnem razdirali sožitje med pevci, saj jih je že povsod premalo.
ALEKSANDER FURLAN
* * *
Dragi gospod Furlan,
naš namen nikakor ni razdirati sožitja med pevci, saj je njihovo delo dragoceno, medsebojno sodelovanje pa toliko bolj hvalevredno. Z oceno, da je zbor Primorec-Tabor »po splošnem mnenju najboljši slovenski zbor na Tržaškem«, pa ni nihče želel izražati osebne simpatije, pač pa samo posredovati mnenje nekaterih »strokovnjakov«, kot jim sami pravite. Poročevalec, ki je napisal omenjeno -skromno - poročilo namreč ni strokovnjak, zato si ne bi nikoli drznil ocenjevati posameznih zborov. Prav tako pa ga na zbor Primorec-Tabor ne veže nobena osebna, niti »družinska« ali karšnakoli druga simpatija. Poročevalec je namreč le v dobri veri skušal posredovati »splošno mnenje«. Če pa splošno mnenje ni takšno, se Vam toplo zahvaljujemo za Vaše pismo, čeprav je njegov ton z ozirom na dogodek neprimerno oster.
Uredništvo
Občina Trst ni pristojna
V poročilu o seji tržaškega občinskega sveta, ki smo ga včeraj objavili na tej strani, smo napisali netočnost. Načelnik svetovalske skupine KPI Pessato je obsodil dejstvo, da je župan Richetti sprejel resolucijo LpT o uvajanju italijanskih osebnih izkaznic v tržaške okoliške občine tudi zato, ker gre za zadevo, ki ne sodi v pristojnost tržaške občine, in ne zato, ker jo obravnava drugo izvoljeno telo, kot smo zapisali.
Včeraj so jo napovedali in predstavili zbornik
Velika razstava o neoklasicizmu se zazira predvsem v preteklost
»Neoklasicizem: aktualnost in zgodovina v Trstu« bo naslov velike razstave, ki jo bo Občina Trst priredila letos poleti z namenom, da bi relansi-rala tržaško turistično ponudbo in ovrednotila mestne muzeje. Razstava, ki jo bodo odprli 14. julija in na kate--ro se pripravljajo že nekaj let (lani so namreč priredili simpozij, pripravili so dokumentarce o neoklasicističnem Trstu itd.), pa je že sprožila val polemik in neodobravanja. Razstava, ki jo bodo postavili v dveh muzejih (Sarto-rio in Revoltella), naj bi bila namreč osrednji tržaški kulturni dogodek teh let, obenem pa priložnost za dokončno odprtje že dvajset let zaprtega Muzeja Revoltella.
Za mnoge (tudi za kustose in raziskovalce Muzeja Revoltella) pa takšna izbira priča o tem, da so tržaški upravitelji zagledani predvsem v (lažno) preteklost Trsta in da dejansko nočejo zreti v prihodnost ali vsaj v sedanjost tega mesta, ki vse prepogosto živi samo od mitov o svoji veličastni preteklosti. Za odprtje Muzeja Revoltella so ravnatelj (ki je med drugim iz protesta odstopil) in njegovi sodelavci načrtovali namreč razstavo o umetnosti 20. stoletja (muzej hrani nekaj neprecenljivih del iz tega stoletja), ki bi končno lahko vdahnila Trstu neko evropsko razsežnost in bi mu dala možnost, da se z drugačnimi očmi zagleda v svet (ne glede na to, da bi bila med razstavljenimi deli tudi dela slovenskih tržaških umetnikov, katerim bi torej končno priznali njihovo vsidranost v to mesto).
Namesto, da bi iskal novih in dal duška že obstoječim ustvarjalnim energijam, pa se je uradni Trst še enkrat odločil za preteklost, za obdobje, ki je res (z več vidikov pozitivno) zaznamovalo Trst, a ki je v vseh ozirih umrlo, saj se Trst trenutno ne more ponašati niti z neko razsvetljeno bur-žoazijo, ki bi temu mestu diktirala nekoliko bolj napredne kulturne ritme (ne glede na to, da je bil tudi neoklasicizem »uvožen«). Trst, križišče narodov in most med kulturami, je torej zamudil tudi ta zgodovinski trenutek. Turiste, ki se bodo peljali skozi Trst, bo letos - leta 1990, po »revoluciji« na Vzhodu - le malo zanimal tržaški neoklasicizem, ki bo še enkrat zanemaril prave in najbolj zanimive značilnosti tega Trsta, njegovo plurietnič-
nost, njegove različne in medsebojno prepletene zgodbe in zgodovine.
Razstava, ki so jo včeraj le delno predstavili na tiskovni konferenci na županstvu, bo kot rečeno od 14. julija do 1. decembra. V Muzeju Sartorio bo zgodovinski sklop razstave, v Muzeju Revoltella pa aktualni sklop, ki bo prikazoval vpliv neoklasicizmu na današnji Trst. Prireditve se bodo vsekakor začele že 1. junija z razstavo mojstra Salvinija v prostorih bivšega zavoda Banco di Napoli na Trgu Uhi-ta. Septembra pa bodo v najizrazitejših neoklasicističnih predelih mesta organizirali koncerte in druge kulturne prireditve.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavili tudi zbornik poročil, ki so jih razni izvedenci imeli na lanskem posvetu. Zbornik z naslovom »Neoklasicizem - Razum, spomin, mesto: Trst« sta uredila Fulvio Caputo in Roberto Masiero, izdal pa ga je založnik Mar-silio. Na prodaj bo po 50 tisoč lir.
Severine Zannerini umetniški tajnik gledališča Verdi
Profesor Severino Zannerini bo novi umetniški tajnik tržaškega Občinskega gledališča Giuseppe Verdi in bo tako pomagal dolgoletnemu umetniškemu vodji Raffaellu De Banfieldu. Upravni svet gledališča je namreč ratificiral rezultate javnega natečaja, ki so ga razpisali za zapolnitev mesta, ki je bilo že nekaj let prazno.
Zannerini, ki je doma iz Toskane in je študiral v Lucchi, Salzburgu in drugod, je že dokaj znan tržaškemu občinstvu, saj živi in dela v našem mestu vse od leta 1977, ko je postal prvi čelist orkestra gledališča Verdi. V Trstu je ustanovil orkester Opera giocosa, s katerim je začel prirejati priljubljene glasbene sprehode po Miramaru, it) komorni orkester gledališča Verdi, ki je zelo pogosto sodeloval na prav tako priljubljenih nedeljskih koncertih’ Njegova bogata dejavnost pa obseg3 tudi glasbene nastope po šolah in ustanovitev tečaja za dirigente v okviru dežel Alpe-Jadran. Na konservatoriju Tartini poučuje komorno glasbo.
V Miljah dokaj živčno politično ozračje
Odobritev predračuna ni razvedrila duhov
Ugotovitve naravovarstvenikov WWF
Deželni načrt za cesto Ključ-Pesek krši tudi sama določila Dežele FJK
Z maratonskimi proračunskimi zasedanji tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta je kar nekako v zatišju šla mimo odobritev občinskega predračuna za letošnje leto v Miljah, ki je za tamkajšnjo mlado upravo predstavljal prvi pravi preizkusni kamen in za katerega se sedaj že pripravlja, da ga bo začela izvajati. Še pred glasovanjem v občinskem svetu je župan Rossini zagotovil veliko prizadevanje svojega odbora in ga utemeljil že z dejstvom, da so v razpravo o predračunu posegli prav vsi občinski odborniki. Po njegovih besedah pa je treba razlike, do katerih je prišlo med čistim proračunskim dokumentom in programskim dodatkom, ki ga je spremljal, pripisati zgolj tehničnemu motivu: če je namreč politično-programske cilje mogoče hitro spremeniti, pa tega ni mogoče pri knjigovodskih računih, ki potrebujejo daljše tehnične roke. Vsekakor pa bodo - zagotovilo beremo v tiskovnem sporočilu občinskega odbora - finančne prilagoditve k spremembam, ki jih je odbor prejel in sprejel, izvedene čimprej. V ta okvir
sodi na primer tudi povečanje finančnih sredstev za rajonske svete, ki so se od 500 tisoč lir povišala na 12 milijonov lir letno.
Sicer pa so številke za občinske izdatke tudi v Miljah precej ozkosrčne, zato je tudi predračun dokaj neprožen. Predvsem ga namreč omejuje dejstvo, da stroški za kritje občinskih služb in za osebje »požrejo« kar 48 odstotkov vseh izdatkov. Povrhu ekonomski manever omejuje po eni strani tudi občuten občinskih dolg do podjetja Acega (kar poldruga milijarda lir, ki jo bo potrebno pokriti s posebnim kreditom), po drugi strani pa daleč nezadosten priliv državnih prispevkov v občinske blagajne.
Kar pa zadeva politično razpoloženje v Miljah, se po štirih mesecih in pol od »ustoličenja« nove upravne vel-čine ni prav nič izboljšalo. To izhaja tudi iz trdega tona, ki ga je župan ubral do svojih »tekmecev«, Liste Frau-sin, pa tudi zelenega svetovalca Beni-nija. Le-ti so tudi - sicer z različnimi utemeljitvami - glasovali proti predračunu, medtem ko sta se vzdržala miso-vec Mari in socialist Ulcigrai.
Načrtovani gradnji novega priključka hitre ceste med Ključem in Peskom, ki je že izzvala mnoge reakcije, odločno nasprotujejo tudi naravovarstveniki. Tržaška sekcija WWF - njeni predstavniki so med drugim sodelovali tudi na torkovem srečanju dolinske PSI v Gročani - je namreč podrobno preučila »predhodni načrt« Dežele in ugotovila, da Dežela z njim krši oziroma ne spoštuje niti lastnih upravnih dokumentov. WWF pa dodaja seveda tudi ugotovitve drugačne narave, in sicer, da je območje, na katerem bi zgradili novo cesto, neprecenljive naravne vrednosti.
Nova cesta bi po mnenju WWF zadala kraški planoti novo rano in bi po drugi strani uničila obsežne pašnike in gozdove, ki prispevajo k naravnemu ravnovesju v okolju. Visoko naravno vrednost okolja, v katerega bi posegli z novo cesto, pa med drugim potrjuje tudi naturalistična študija, ki jo je na tržaškem in goriškem Krasu opravila tržaška univerza leta 1985. Poleg tega je vse zainteresirano območje že sedaj krajinsko zaščiteno, saj njegov velik del sodi v okvir Parka Glinščice.
Naravovarstveniki pa ugotavljajo, da je načrtovalec zagrešil celo vrsto netočnosti, ki bi lahko botrovale tudi velikim upravnim dvoumnostim, in da bi Dežela z odobritvijo načrta dejansko kršila svojo zakonodajo. Načrtovalec imenuje svoje delo nekajkrat »predhoden« načrt, nekajkrat pa »okviren« načrt. Izraza pa nista enakovredna, saj označujeta dve bistveno različni fazi načrtovanja in upravljanja.
Načrt, ki ga je izdelal inž. Malaspina, ne vsebuje niti dokumentacije, ki jo predvidevajo zakoni. Načrtovalec bi moral na primer opremiti načrt z raziskavo o prometu in o tipu cestnega uporabnika, katerim želi Dežela ustreči. Prav
tako manjkata študija z oceno učinkov, ki bi jih načrt imel na okolje, in raziskava o tem, kako bi nova cesta posredno vplivala na bližnje zaselke in na njihovo strukturo.
Najhujše pa bi bilo kršenje deželnega plana o cestnih povezavah, ki ga je Dežela odobrila leta 1988 in ki je še vedno veljaven. Deželna uprava je med pripravo plana upoštevala stališče Občine Dolina in naravovarstvenikov ter izključila iz njega gradnjo nove cestne povezave med Ključem in Peskom. Predvidela pa je preureditev tega cestnega odseka. Po tem načrtu naj bi rahlo razširili cesto (do 9,5 metra), tako preurejena cesta pa bi sodila v kategorijo »velikih cestnih povezav«. Malaspinov načrt pa predvideva dvakrat širše cestišče, od 17 do 18,6 metra, ki je glede na merila Vsedržavnega sveta za raziskave CNR kar »avtocestnega« tipa.
Da bi odpravili zastoje na mejnem prehodu na Pesku in zmanjšali nevarnost nekaterih ovinkov, so Občina Dolina in naravovarstveniki pred dvema letoma predlagali veliko preprostejša posega, ki ne bi oškodovala okolja. Glede na to, da do zastojev prihaja v glavnem poleti s turističnim prometom in da se promet v prihodnjih letih ne bo veliko spremenil, so predlagali, da bi okrepili in povečali mejni prehod in da bi se morebiti sporazumeli z jugoslovanskimi obmejnimi organi za pospešitev carinskih in ostalih opravkov. Ovinek pri gozdu Bazzoni pa bi lahko omilili s predorom, ki bi teritoriju vrnil naravno kontinuiteto.
Naravovarstveniki zato zahtevajo, naj Dežela nemudoma umakne projekt in naj vsakršen morebitni projekt opremi s prej omenjenimi raziskavami.
Kratkovidna gonja proti... samim sebi
Tržaški župan Richetti je v imenu občinskega odbora oziroma upravne večine KD, PSI, PSDI, PRI in PLI ob nedavnem glasovanju o proračunu sprejel resolucijo Liste za Trst, ki iz-roža podporo zakonskemu predlogu Poslanca Camberja o uvedbi enoje-2>(nih italijanskih osebnih izkaznic zo italijanske prebivalce devinsko-Pabrežinske, dolinske, repentabrske zgoniške občine. To naj bi sodilo v ceno, ki so jo omenjene stranke sPorazumno plačale, da bi pritegnile bisto za Trst v upravno večino. Res M da resolucije večkrat veljajo približno toliko, kolikor velja papir, na boterem so napisane, toda v tem primeru je dovolj elementov, ki dajejo Pjisliti, da ne gre za tako nedolžno planje. In ob njega bi se morali obrniti iz več tehtnih razlogov.
Najprej iz čisto formalnega ozira, btžaški župan in odbor in še prej se-','eda sami predlagatelji resolucije v ‘baškem občinskem svetu so očitno Prekoračili svoje pristojnosti, saj so se vmešali v stvar, ki izrecno zadeva ®fuge občine in torej tudi druge občinske upravitelje. Tržaška občina [rna dovolj svojih problemov, da se i1 ni treba vmešavati v zadeve dru-®ih, še zlasti če jo za takšno »po-druge ne prosijo in jo najbrž Ce'o s hvaležnostjo odklanjajo. .Seveda pa je treba sprejem resolu-c,ie obsoditi predvsem z vsebinske-vidika. Odobritev Camberjevega Ikonskega predloga bi med drugim :ršila razne mednarodne obveze Ita-d ' v Prvi vrsti Londonski memoran-'Pni jz ]eta j954 jn mednarodno do-9°Vorjena določila za njegovo izva-izk^e' Vdajanje dvojezičnih osebnih ,nnznic v sedanji obliki je namreč °nkretno določila mešana italijan-iojugoslovanska komisija za izva-Nnje Londonskega memoranduma, J? ,0 bodisi za občine Devin-Nabre-*nn, Zgonik, Repentabor in Dolina J2 italijanski strani kot za občine i 0Peh Izola, Piran in Buje na jugos-l^nnski. In proti vsem tem določi-so seveda nastopili vsi tisti, ki 0 Podprli Camberjev zakonski pred-
°g.
, Sicer pa bi se morali tudi vprašati, S)0/^o sploh znajo biti dosledni no-V(9 te in podobnih pobud, kakor se-n.~Q tudi njihovi podporniki in pod-
in n aici- Se LPT' KD’ PSI’ PSDI' PRI j PpI ter še posebej župan Richetti ^ njegov odbor zavzemajo tudi za v 6dbo zgolj slovenskih oziroma hr-ift^kih izkaznic za slovenske oziro-pp hrvaške občane v Kopru, Izoli, in Buiah- Dalje, če je že treba ŽQv;fevafJ narodno pripadnost dr-ka/l?n°v pri izdajanju osebnih iz-jn P‘c, kot vse te politične stranke ptn PR Predstavniki v tržaški občini zakaj ne začenjajo za zgled VsJatl dvojezičnih osebnih izkaznic Oh?. Za Slovenske prebivalce lastne
pne?
kodV pri teR stvareh se izkaže, do f« seže »mitelevropska« odprtost «o (• ,?PQ političnega vrha. V resnici hm1 ljudje večkrat tako ozki in maj-sehp ? Prej kot druge dušijo sami m0g' In dejansko se Trst, ki bi imel p0 Jl0sP. da bi se razvil v svetovno Konmbno mesto kot kak Hong in i p°d njihovim vodstvom duši Pri mira Mar ni ie čas' da se tudi fen/!as stvari spremenijo, še zlasti v Dih Ifenutku, ko je z Vzhoda začel nnti nov in svež veter?
MARTIN BRECELJ

Poseg Spetiča pri pristojnem ministru
Sinoči v Dolini
Tudi s pravilnimi smerokazi nad poletno prometno gnečo
Prvi pripravljalni sestanek za jesenske Kmetijske dneve
Komunistični senator Stojan Spetič je poslal italijanskemu ministrstvu za prevoze vprašanje v zvezi s prometom na Tržaškem. Spetič opozarja ministra, da se v poletnih mesecih vijejo pri semaforju na Opčinah kilometrske vrste. Turisti, ki se peljejo na počitnice v Jugoslavijo in Grčijo, naletijo na ozko grlo prav na Opčinah, točneje pri semaforskem križišču. Za turiste to pomeni dolgo čakanje pod soncem, ki se nato ponovi še na mejnih prehodih.
Spetič opozarja še na drug problem, in sicer na dejstvo, da so obcestni znaki izredno pomanjkljivi. Zaradi znanih razlogov so na tablah samo italijanska imena nekaterih centrov v Jugoslaviji. Turist bere tako »Fiume«, »Pola« in »Capodistria«, na svojih kartah pa vidi
Javno srečanje o urbanističnih izbirah v Trstu
Zelena alternativna lista prireja drevi javno srečanje na temo »Urbanistične izbire v Trstu«, ki bo na sedežu združenja Grande Fraternita Univer-sale v Ul. San Lazzaro 5.
Poročili, ki bosta posredovali splošno informacijo o urbanističnih izbirah Občine Trst, bosta podala občinska svetovalca Zelene alternativne liste Maurizio Bekar in komunistične partije Giorgio De Rosa. Vstop je prost.
Včeraj predstavili novoustanovljeni Odbor Trieste 2000
Občina in Pokrajina Trst, Trgovinska zbornica, Turistična in letoviščarska ustanova, Tržaški velesejem in Pokrajinski odbor Coni: vse te tržaške ustanove so se združile v Odbor Trieste 2000, da bi v letu Mundiala bolje in učinkoviteje povezovale razne turistične, športne, kulturne, glasbene in tudi gostinske pobude. O namenih Odbora Trieste 2000 so včeraj na tiskovni konferenci spregovorili med drugimi župan Richetti, predsednik Pokrajine Crozzoli, tajnik velesejem-ske ustanove Tamaro in predstavnik CONI Felluga.
Odbor je popolnoma razpoložljiv za pobude zasebnikov, so včeraj poudarili, vendar tudi sam je že izdelal program prireditev. Poleg že običajnih oziroma napovedanih (Festival bluesa, razstava Bivati v periferiji cesarstva, jesenska jadralna regata...), so včeraj napovedali še športno manifestacijo Trieste chiama Eu-ropa, na kateri naj bi se v raznih panogah pomerilo tisoč mladih iz raznih sosednih držav, v okviru vzorčnega velesejma pa naj bi priredili nogometne tekme, na katerih bi igrale nekdanje zvezde iz Avstrije, Češke, Madžarske, Italije, Nemčije in Jugoslavije.
■ V hotelu Adriatico Palače v Grljanu bo danes od 16. ure dalje seminar, ki ga o vprašanju vzgoje in okolja na Tržaškem prirejata Morski naravni park pri Miramaru in oddelek za okolje pri Občini Trst. Sodelovali bodo direktor Morskega naravnega parka Graziano Bene-detti, občinski odbornik za okolje Gran-franco Bettio, biolog Guido Bressan, predstavnica WWF Giulia Bova Siciliani in drugi strokovnjaki iz Milana ter Benetk.
napisano »Reka«, »Pula«, »Koper«. Dejansko potem ne ve, kam bi šel...
Ob teh ugotovitvah Spetič sprašuje ministra, kaj namerava narediti, da bi olajšali ta zapleten položaj. V prvi vrsti Spetič podčrtuje potrebo po čim hitrejši izgradnji avtocestnega odseka med Prosekom in Trebčami. Odsek bo obšel Opčine in s tem izredno olajšal promet. Ministrstvo bi moralo nadalje poskrbeti, da se končno definirajo povezave z jugoslovanskim avtocestnim omrežjem, kakor jih predvidevajo osimski sporazumi.
Na mejnih prehodih v severni Italiji bi morali poskrbeti za informacijo turistov, ki so namenjeni na Balkan. Tako naj bi že v Trbižu, na Brenerju in drugje seznanili avtomobiliste, da obstajajo različne možnosti za prekoračitev meje z Jugoslavijo. Alternativne poti peljejo v Gorico, v tržaški pokrajini pa je kar pet mednarodnih mejnih prehodov. Informacija bi pomagala turistom, da se razkropijo in ne čakajo v vrsti na dveh najbolj znanih prehodih.
Ob velikonočnih praznikih, ko navadno doživljamo prve navale turistov, naj bi poskusili uvesti nujnostne ukrepe in preusmerjati potnike na različne mejne prehode. Ob tem bi bilo potrebno (v dogovoru z jugoslovanskimi oblastmi) okrepiti carinsko in policijsko službo, saj je tudi pomanjkanje osebja krivo za dolge vrste in zastoje. Spetič končno apelira na ministra, naj poskrbi za tako ureditev smerokazov, da bo turistom jasno, kam morajo iti.
Sinoči je bil na dolinskem županstvu prvi pripravljalni sestanek za 8. Kmetijske dneve. Nanj so upravitelji povabili pokrovitelje, in sicer predstavnike deželnega odborništva za kmetijstvo. Pokrajine Trst, Kraške gorske skupnosti in tržaške Trgovinske zbornice. Na sestanek so povabili tudi stanovske organizacije, in sicer Kmečko zvezo, Coldiretti in Tržaško kmečko združenje.
Kmetijski dnevi bodo predvidoma septembra. Veliko je seveda odvisno tudi od pokroviteljev, saj gre za zahtevno prireditev. V načrtih pri-pravljalcev namreč ni vaška šagra, ampak kvalificirana pobuda, ki bi morala osvetliti problematiko in možnosti tržaškega kmetijstva. Prav zato je pomemben konkreten pristop deželnih in krajevnih ustanov, ki bi morale imeti ves interes, da se na Tržaškem razvijejo kmetijstvo, agro-turizem in druge pobude, ki so na našem območju možne in gospodarsko koristne. To pa je seveda tudi cilj in smisel prireditve, kakršna so tradicionalni Kmetijski dnevi.
■ Tržaško esperantsko združenje
prireja v nedeljo, 22. aprila, ob 11. uri v kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) predstavitev italijanskega prevoda knjige La Lingua pericolosa dr. Ulric-ha Linsa. Avtor v njej'opisuje preganjanje in težave, ki so ga v zgodovini doživeli esperantisti.
Tatvina za 15 milijonov lir se je prav na koncu izjalovila
V	noči od torka na sredo je pozornost policijskih agentov, ki so bili na obhodni vožnji v Drevoredu D'Annunzio, pritegnilo sumljivo obnašanje dveh mladih mož. Pri identifikaciji so ugotovili, da gre za 37-letnega Branislava Tisma in njegovega 36-letnega brata Nikola, oba jugoslovanska državljana iz Knina. Med osebnim pregledom se je izkazalo, da je sum upravičen, saj sta moška imela pri sebi kar 15 milijonov lir in nekaj zlatih predmetov. Ker v razlagi o viru denarne vsote nista bila prepričljiva, so ju agentje priprli s sumom, da sta preprodajalca ukradenega blaga.
V	resnici se je pozneje izkazalo, da nista preprodajalca, ampak tata. Policijske agente je zgodaj zjutraj namreč poklicala 41-letna Rosalba Venturin iz Ul. S. Pasguale, ki je javila, da so jo ponoči obiskali tatovi in odnesli okrog 15 milijonov lir in nekaj zlatih predmetov. Venturinova ima v najemu trafiko in je prav predvčerajšnjim nameravala plačati svoje dobavitelje, zato je bila denar skrbno zvila v šope. Ta podrobnost, in pa dejstvo, da je okradenka takoj prepoznala svoje uhane, je brata iz Knina spravilo v kašo. Kako sta vstopila v stanovanje, ne da bi prebudila Venturinovo? Očitno sta dobro izurjena dolgoprstneža, v stanovanje, ki je v pritličju, pa sta vstopila skozi odprto kuhinjsko okno.
Sicer pa se je njuna tržaška »avantura« končala že včeraj popoldne: ker v Italiji še nista bila obsojena, ju je namestnik državnega tožilca Bigattin izpustil na svobodo, policija pa ju je pospremila na mejo. Sodni postopek gre seveda dalje, vendar brata mu prav gotovo ne bosta sledila.
Enajst turških državljanov tavalo v gozdu pri Fernetičih
Kljub tragičnemu koncu turškega državljana, vse bolj pogostemu streljanju graničarjev, ranitvam in raznim neprijetnim posledicam na drugi strani meje, da ne govorimo o težavah, kako sploh priti do goščav med Jugoslavijo in Italijo, se število tujih državljanov, ki tvegajo ilegalen prehod meje, iz dneva v dan veča.
Kljub poostrenemu nadzorstvu karabinjerjev in policije jih veliko uspe doseči zaželeni cilj — bogato Italijo, marsikatere pa pričakajo italijanski možje postave, ki jih običajno pospremijo nazaj na mejo. Včasih pa tudi ne. Tako se je zgodilo včeraj zjutraj enajstim Turkom (vsi so bili moški, stari med 16. in 36. letom), ki so tavali v goščavi pri Fernetičih. Pri sebi so imeli potne liste, vendar niti najmanjše vsote denarja. Karabinjerji so jih pospremili na kvesturo, kjer bodo ugotovili, kakšen je njihov položaj in nato odločili, kam z njimi.
Knjiga je že izšla v japonščini in nemščini, v teku pa je prevod v ruščino.
Manifestacija je pod pokroviteljstvom Občine Trst, udeležili pa se je bodo avtor, prevajalec in italijanski založniki.
"F Za vedno nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona
Mihela Milkovič vd. Čuk
Pogreb bo jutri, 14. t. m., ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v trebensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sin Bruno in hči Marčeta z družinama ter drugo sorodstvo.
Trebče, 13. aprila 1990
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Karlo Kalc
(PICKO)
Pogreb bo jutri, 14. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ba-zovsko cerkev.
Žalujoči žena Štefanija, vnuk Milan z ženo, snaha Dora, 'sestra Kristina z družino, Klara z družino ter ostalo sorodstvo.
Bazovica, 13. aprila 1990
Ob izgubi dragega moža Karla Kalca izrekata iskreno sožalje ženi Štefaniji in svojcem
Marija Župančič in Eda Kalc z družino s Padrič
Pogreb dragega
Josipa Guština
bo jutri, 14. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Žalujoči svojci
Opčine, 13. aprila 1990
Ob težki izgubi drage mame Julijane izreka iskreno sožalje hčerki Avgusti in družini
Zveza žena Bani
Prepustila ji ga je Justina Štoka
Cvetlični kiosk na Trgu Oberdan bo odslej v rokah Elene Prašelj
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE

čestitke
Ivan Cankar
Jakob Ruda
Režija DUŠAN MLAKAR
Danes, 13. t. m., ob 16. uri - izven abonmaja Jutri, 14. t. m., ob 20. uri - izven abonmaja
gledališča
Cvetličarka gospa Justina Štoka s Kontovela je po dolgih 42 letih neutrudnega dela prepustila svojo prodajalno oziroma kiosk na Trgu Oberdan (vogal z Ul. Carducci) mlajši sovaščanki. Kiosk je namreč prevzela Elena Prašelj, ki je sicer še zelo mlada, a si je z delom po raznih cvetličarnah nabrala dovolj izkušenj za samostojno delo, pri katerem ji tudi mi želimo obilo uspeha.
(Foto Križmančič)
V gledališču Miela pregled prvih filmov Petra Greenawaya
Zadruga Bonawentura in Cappella Underground sta v sodelovanju z rimskim krožkom British Council organizirali pregled kratkih in srednjemet-ražnih filmov ter videotrakov znanega angleškega režiserja Petra Greenawa-ya. Prve filme tega eklektičnega umetnika so začeli predvajati že včeraj, danes pa bodo projekcije nadaljevali. Peter Greenaway se sicer ne ukvarja samo s filmom, pač pa tudi s slikarstvom in pisateljevanjem. Zaslovel je s filmom »Risarjeva pogodba«, zadnji film, ki ga je posnel in ki je prav tako imel dober uspeh, pa je »Kuhar, tat, njegova žena in ljubica«.
Včeraj so si tako gledalci lahko ogledali pet Greenawayevih kratko-metražnih filmov, ki jih v Italiji še niso predvajali, in sicer: »H is for the house«, »Water wrackets«, »VVindovvs«, »Dear phone« in »Vertical features re-make«. Video-program, ki ga bodo ponovili tudi danes, pa obsega »Dante s Inferno«, »Act of God« (gre za serijo intervjujev z osebami, ki jih je zadela strela, a so ostale žive), portret glasbenika Philippa Glassa in nazadnje še odlomek iz serije »Inside rooms« (predstavili bodo video o kopalnici). Vstop je prost za redne ali enodnevne člane zadruge Bonawentura.
kino
Gradnja novega Ljudskega doma na Opčinah dobro teče
V preteklih dneh so se sestali člani odbora za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah. Pregledali so opravljena dela in razpravljali o nadaljnjih pobudah, da bi poslopje čimprej izročili končnemu namenu. Ugotovili so, da je domače gradbeno podjetje Plesničar po dolgoletnih birokratskih zapletih za odkup zemljišča in odobritev gradbenega načrta v dogovorjenem roku brezhibno opravilo prevzeta zidarska dela do pokritja doma. Potrebno pa je bilo nadaljevati in več tovarišev in prijateljev že dalj časa prostovoljno izvaja notranja dela za električno, vodno in plinsko napeljavo ter istočasno izdeluje železna vrata in okna za pritlične prostore. Posebej so bila naročena lesena okna in vrata in njihova izdelava je v teku. Pred kratkim je bil opravljen tudi tehnični pregled vzdržljivosti cementnih struktur, ki je imel pozitiven izid. Medtem pa je v polnem teku tudi širša nabiralna akcija za finančno podporo, ki se ugodno razvija.
Na podlagi teh rezultatov je odbor sklenil, da čimprej usposobi pritlične prostore, ki bodo služili za shrambo premičnin, začasno pa tudi za priložnostne sestanke ali srečanja.
Ko bodo dela v pritličnih prostorih opravljena, se bo odbor sestal in odločal za naslednjo zaključno fazo nujnih in neodložljivih del v zgornjih prostorih. Člani odbora so se strinjali, da bi v poletnih mesecih izpeljali še kakšno dodatno pobudo za pridobitev finančnih sredstev. Razmišljali so, da bi za končno fazo del najeli posojilo, ker menijo, da bi se z odlašanjem samo povečali stroški gradnje. V vseh članih odbora pa gori zaupanje in prepričanje, da je celotna vaška skupnost občutljiva in velikodušna do te pobude in da jo ustrezno podpira.
Odbor za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah
koncerti
Katedrala sv. Justa Cappella Civlca se predstavlja z glasbenim programom za velikonočne praznike. Dirigent Marco Sofianopulo, organist Mauro Macri. Nastopili bodo da-nes,13. t. m., ob 15. uri; v nedeljo, 15. t. m., ob 10. uri in v ponedeljek, 16. t. m., ob 10.30.
razne prireditve
Slovenska zamejska skavtska organizacija priredi MLADINSKI KRIŽEV POT danes, 13. t. m., na Repentabru. Zbiranje ob 20. uri. Vabljena vsa slovenska mladina!
izleti
Podružnica SPDT Zlata Krona - Mač-kolje vabi planince in prijatelje na pohod hrastovlje-podpeč-kojnik.
Izlet bo 25. t. m. Odhod z osebnimi avtomobili ob 8. uri izpred gostilne Tul preko mejnega prehoda Osp.
ARISTON - 17.55, 22.15 La guerra del Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EKCELSIOR - 19.15, 22.00 Nato 11 4 lug-llo, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □
EKCELSIOR AZZURRA - 19.45, 21.45 II mio piede sinlstro, i. David Day Le-wis, Brenda Fricker.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Oltre ogni rischio.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Asterix e la grande guerra, ris.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.00 Le avventure dl Blanca e Bemie, ris., prod. Walt Dis-ney.
EDEN - 15.30, 22.00 Week-end per mogli sadiche dl gusto, pom., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone.
LUMIERE - 16.30, 22.15 Crlminl e mis-fatti, r.-i. Woody Allen.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Notturno Indiano, r. Alain Corneau.
RADIO - 15.30, 21.30 Vanessa la tigre del sesso, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
POPRAVEK
V sredo smo v našem dnevniku pomotoma preselili šolarje osnovne šole Fran Venturini iz Boljunca k Domju. Škrata smo po prstih, boljunski šolarji pa naj mu nikar preveč ne zamerijo.
Odhodi in prihodi na deželno letališče v Ronkah					
	Urnik velja od 25.		marca	1990	
Za	št.		Odhod	Odhod	Prihod
	poleta		avtobusa	letala	letala
MILAN	AZ 313 dnevno		5.35	7.05	7.55
RIM	AZ 307 dnevno		6.00	7.30	8.40
DUNAJ	AZ 1256 sre/pet/ned		10.10	11.40	13.00
RIM	AZ 301 dnevno		10.00	11.30	12.40
FIRENCE	AZ 1257 sre/pet/ned		14.00	15.30	16.30
MILAN	AZ 315 dnevno		14.00	15.30	16.20
RIM	AZ 311 od pon do pet		14.30	16.00	17.10
RIM	AZ 303 dnevno		17.40	19.10	20.20
Iz	Št.		Odhod	Prihod	Prihod
	poleta		letala	letala	avtobusa
FIRENC	AZ 1256 sre/pet/ned		10.10	11.10	12.00
RIMA	AZ 300 dnevno		9.30	10.40	11.30
DUNAJA	AZ 1257 sre/pet/ned		13.40	15.00	15.45
MILANA	AZ 314 dnevno		13.50	14.40	15.30
RIMA	AZ 310 od pon do pet		14.00	15.10	16.00
RIMA	AZ 302 dnevno		17.10	18.20	19.10
RIMA	AZ 306 dnevno		20.55	22.05	22.50
MILANA	AZ 312 dnevno		21.40	22.30	23.10
Letalska agencija (Trg Sv. Antona 1):					
Splošne letalske storitve 			tel.	040/68017-630143-65108		
Potniške rezervacije			tel.	040/61506-61507		
Potpvanja-križarjenja-počitnice ...		tel.	040/61996		
Menjalniške storitve			tel.	040/61996		
Terminal ne Železniški postaji .	.		tel.	040/422711		
Blagovni ekspedit (iz Trsta) 			tel.	040/62105		
Blagovni ekspedit (iz Ronk) 			tel. 0481/778000 (FAK 474437)			
včeraj - danes
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Pri gledališču Verdi je v pripravah Verdijeva opera LUISA MILLER. Premiera bo v petek, 20. t. m., ob 20. uri (red A). Režija Franco Giraldi, dirigent Pier-giorgio Morandi, zbor bo vodila Ine Me-isters. V glavnih vlogah nastopajo: A. Ba-naudi, Eleonora Jankovič, V. Bello, R. Frontah, G. Furlanetto in Carlo Striuli ter F. Guina in G. Botta.
V	četrtek, 19. t. m., ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi predstavil Verdijevo opero LUISA MILLER glasbeni kritik Angelo Folletto.
ROSSETTI
Od 17. do 24. t. m. bo gledališka skupina Giulio Cesare predstavila BLACK COMEDY Petra Shafferja v režiji Alda Terlizzija. Predstava je izven abonmaja. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	torek, 24. t. m„ ob 21. uri je na sporedu koncert LUCA CARBONIJA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče MIELA REINA
Danes bodo v dvorani Video filmov predvajali ponovitve vio filmov Petra Greenawaya: ob 18. in 21. uri Dantejev PEKEL; ob 19.30 ACT OF GOD; ob 20. in 23. uri INSIDE ROOMS: THE BATHRO-OM; in ob 20.30 in 23.30 PHILIP GLASS.
Nocoj ob 21. uri bo na sporedu JAZZ KONCERT. Nastopil bo Kvartet Roberta MAGRISA s saksofonistom Achimom Gottert-Zadekom.
V	nedeljo, 15., in v ponedeljek, 16. t. m., bo v sodelovanju s CAPPELLO UNDERGROUND na sporedu film SOGNI D'ORO Nannija Morettija (ob 18., 20. in 22. uri)
Danes, PETEK, 13. aprila 1990
MARTIN
Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.48 - Dolžina dneva 13.25 - Luna vzide ob
23.44	in zatone ob 7.23.
Jutri, SOBOTA, 14. aprila 1990
VALERIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 4.47 najnižja -50 cm, ob 11.05 naj višja 19 cm, ob 16.06 najnižja -14 cm, ob 22.13 najvišja 44 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj, zračni tlak 1010,4 mb narašča, veter 12 km na uro severni, vlaga 48-od-stotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 11,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicholas Servi, Sandro Matteo James Clark, Matteo Canton, Mila Sbrugnera, Rocco Bon, Jacopo Rossi.
UMRLI SO: 82-letni Antonio Lusetti, 89-letna Anna Pian vd. Viti, 79-letni Gi-usto Germanis, 71-letna Marta Vattovani, 67-letni Silvano Manzon, 73-letni Mario Martinuzzi, 75-letni Bruno De Gavardo, 77-letna Angela Skerlavaj vd. Sferzi, 82-letna Dana Guštin vd. Petelin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. aprila 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.'
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16,' Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava PAVLA PETRIČIČA.
V	umetnostni galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) bo 18. t. m. ob 18. uri odprla svojo razstavo slikarka MARIUCCIA PO-MIATO. Razstava bo trajala do 28. aprila po običajnem urniku.
V	muzeju Sartorio (Largo Papa Gio-vanni XXIII 1) je na ogled razstava slikarja UMBERTA TIRELLIJA.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito
- je na ogled razstava nemške grafične umetnosti po I. svetovni vojni in po II. svetovni vojni. Urnik za nedeljo, 15., in ponedeljek, 16. t. m.: od 10.00 do 12.00.
Na sedežu CPA - Centro piccola arte -Ul. Bernini 4, bosta od jutri, 14., do 24. t. m. razstavljala naivca GIULIANA BALBI in CLAUDIO C LARI.
razna obvestila
Odbor za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 2. do 16. 7. 1990 (namesto od 29. 6. do 13. 7. 1990) za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14. do 23. 7. 1990 za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanja na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094; v Gorici -Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure.
TPPZ Pinko Tomažič obvešča ansambel, da bo danes, 13. t. m., ob 20.30 SKUPNA VAJA. Izdelali bomo program za nastopa v Pordenonu in Rižarni dne 1. in 4. maja.
Moja sestrica KATJUŠA ima danes eno leto. Ona bo svečko ugasnila, skupaj se bova torte veselili in še poljubček za voščilo tvoja Anuška.
Naša ljubljena KATJUŠA bo danes prstek dvignila in svečko ugasnila, da bo svoj prvi rojstni dan nam oznanila. Z njo se bomo veselili in vso srečo ji voščili nonoti.
KD Lipa se veseli z Eleno in Dušanom ob rojstvu VANJE in MAJE ter jim želi, da bi veliko peli in se dobro imeli.
mali oglasi
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci.
OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju.
OSMICO je odprl Edoardo Tul - Križpot (Mačkolje).
OSMICO je odprl v Borštu Benedikt Žerjal - Diko.
OSMICO ima odprto Alojz Milič v Rep-nu. Toči belo vino in teran.
IŠČEM inštruktorja za pripravo srednješolca za maturo. Tel. 577546 od 8. do 9. ure.
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč , tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves. Poskrbimo za čiščenje in negovanje dreves, načrtovanje, siste-macijo in čiščenje parkov in vrtov. Urejamo tudi ograje ter nudimo montiranje toplih gred vseh vrst po ugodnih cenah. Tel. (0481) 884161.
ZADRUŽNI CENTER za socialno dejavnost v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, sprejema pismene prošnje za zaposlitev ženskega osebja za oskrbovanje in nego svojih varovancev na domu.
FOTO EGON - Ul. Oriani 2 (Barriera) -vabi na ogled fotografij s križarjenja TPPZ.
FIAT 126 v zelo dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 828251 po 19. uri.
PRODAM domač teran. Tel. na št. (003867) 65693.
PRODAM tovornjak fiat 650/N, edini lastnik. Tel. 225548.
PRODAM fiat ritmo 105 TC, letnik '82, v izredno dobrem stanju. Tel. (0481) 882285 po 14. uri.
PRODAM audi 80 dizel, letnik 81, po ugodni ceni. Informacije na tel. št. (0432) 861060 po 20. uri.
PRODAM motor cagiva aletta rosa 125, prevoženih 9.866 km, v odličnem stanju. Plačana taksa in zavarovanje do konca leta. Tel. na št. (0481) 78153 v večernih urah.
PRODAM volkswagen kombi 1.600 za prevoz oseb in materiala po zelo ugodni ceni. Tel. (0481) 882179 od 14.30 do
15.30	ali v večernih urah.
PEKARNA in slaščičarna iz Nabrežine nujno išče delavca. Tel. na št. 200231.
ZAVAROVALNA agencija v Trstu zaposli mlajšo uradniško moč. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zavarovalnica".
prispevki
Namesto cvetja na grob Rudolfa Križ-mančiča daruje družina Ražem (Bazovica 82) 20.000 lir za Bazovski dom.
Namesto cvetja na grob Palme Krečič darujejo sestrične Marica, Marta in Valerija 50.000 lir za popravilo orgel v Bar-kovljah in 50.000 lir za MPZ M. Pertot.
V	spomin na Zorko Perčič daruje Fani Kosmina z družino 20.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Gnida Grilanca daruje Vladimir Pertot 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob priliki 8. marca darujejo ženske iz Gabrovca 55.000 lir za vzdrževanje kapelice v Gabrovcu.
V	spomin na Mirkota Škabarja darujeta Renato Rebula 100.000 lir in Bruno Škerk 50.000 lir za SK Devin.
V	spomin na Mirkota Škabarja daruje žena Marčela 150.000 lir za SK Devin.
V	spomin na Vidota Grilanca darujeta Dragica in Marija z družinama 50.000 lir za proseški cerkveni zbor.
V	počastitev spomina Gigija Poljšaka in Vide Pertot daruje Zorka Danieli
20.000	lir za SKD Barkovlje in 20.000 lir za MPZ M. Pertot.
V	počastitev spomina Gigija Poljšaka darujejo Alda in Sergio 25.000 lir, Borut
25.000	lir in Albina Pertot 25.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob 10. obletnici smrti dragega očeta in nonota Marina in ob 6. obletnici smrti dragega nonota Petra ter v počastitev spomina Gigija Poljšaka darujejo Barbara, Andrej in Jan 50.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina dragega Gigija darujeta Jure in Elvi 50.000 lir za SKD Barkovlje, 50.000 lir za MPZ M. Pertot,
50.000	lir za šolo F. S. Finžgar in 50.000 lir za popravilo orgel barkovljanske cerkve.
menjalnica				6. 4. 1990	
TUJE VALUTE	FDUNG	BANKOVCI	TUJE VALUTE	FIXING	BANKOVCI
	MILAN	TRST		MILAN	TRST
Ameriški dolar		.. 1248,050	1235.—	Japonski jen 		7,928	7,600
Nemška marka		.. 735,030	732,—	Švicarski frank		831,870	830.--
Francoski frank ...	.. 218,650	216,500	Avstrijski šiling		104,483	104.-"
Holandski florint .	.. 652,850	650,—	Norveška krona ....	189,780	187.-"
Belgijski frank		35,540	35.—	Švedska krona		203,240	200.-"
Funt šterling		.. 2041,200	2020.—	Portugalski eskudo	8,323	8.-"
Irski šterling		.. 1969,300	1950,—	Španska peseta 		11,562	11.""
Danska krona		.. 192,230	190 —	Avstralski dolar ....	954,100	910.-"
Grška drahma		7,644	7,300	Jugoslov. dinar ....	—	100.-"
Kanadski dolar		.. 1068,900	1030,—	ECU		1504,—		^
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/6700' Agencija Domjo 831-13 Agencija Rojan 411 61’
Ne samo spirituali in gospefi za koncert New Swing Quarteta
Na koncertu, ki bo konec aprila v gledališču Rossetti, bo New Swing Ouartet predstavil svoj novi program, ki ni sestavljen le iz črnskih duhovnih pesmi, vanj so vpletene tudi avtorske skladbe članov New Swing Ouarteta in izvirne priredbe znanih tujih uspešnic. Novi spored je New Swing Ouartet predstavil na svoji zadnji, dvajseti LP plošči A Heart Full Of Swing. Med skladbami, ki so deležne posebne pozornosti, so nova izvedba znane Don t Worry Be Happy, klasik People Get Ready, skladba Lionela Richieja Deep River Woman in Sixteen Tons.
Poleg teh novosti bo koncertni spored sestavljen iz standardnega repertoarja New Swing Ouarteta (spirituali in gospeli), le da bo tokrat vse zvenelo nekoliko drugače, bogateje. To bo prvi nastop v zamejstvu z novo ritmično sekcijo: klaviaturist Martin Žvelc, pianist Milko Lazar, basist Vlado Pirc in bobnar Tone Dimnik. Poleg teh bodo pri novih skladbah sodelovali trije člani Big Banda RTV-LJ: pozavnist Emil Spruk, trobentar Tomaž Qrintal in saksofonist Hugo Šekoranja.
Kot gostja bo nastopila tudi izvrstna pevka, ki so jo bralci Nedeljskega dnevnika izbrali za pevko leta 1989 v Sloveniji: Alenka Godec. Marsikdo jo pozna kot pevko nekdanje skupine Cafe oz. sedanjega Cappuccina, sicer pa sodeluje tudi kot redna članica zasedbe New Swing Singers.
To bo torej drugačen, nov in svež New Swing Ouartet! (lev)
Kaj pa, če Trilussa sploh ni Trilussa?
RIM — Tiskovne agencije so včeraj posredovale vest, da so v Rimu, točneje v zaprašenih skladiščih Cinecitta, odkrili »dokumentarec«, v katerem je ovekovečena podoba znanega narečnega pesnika Trilusse. V dokumentarcu naj bi Trilussa prebiral nekaj svojih pikrih stihov, najdba pa je odločno zanimiva, saj dejansko ne obstaja nikakršen slikovni material (kaj šele filmski) o Trilussi.
Ob razveseljivi novici pa še pripis: morda je vest iz trte izvita. Za najdbo naj bi namreč poskrbel »zgodovinar« Jose Pantieri, ki je kar precej znan na italijanski filmski sceni, in to ne zaradi verodostojnosti informacij, s kateri-ijii redno preplavlja vire javnega obveščanja. Že nekajkrat mu je uspelo prelisičiti javnost z »ekskluzivnimi« najdbami, zato kar previdno. Trilussa bi lahko ne bil Trilussa...
filmske premiere
eva fornazarič
Duša mu je umila v Vietnamu
Tom Cruise v Slonovem filmu Rojen 4. julija
Kako se levijo igralci? Nekateri še kar spretno, kot na primer Tom Cruise. Vse do danes je cepetal za Michaelom J. Foxom in interpretiral predvsem like mladega in šarmantnega moškega, nato pa je pristal na ponudbo Olivera Stona in postal... Ron Kovic v filmu Rojen 4. julija. Ko so Cruisa vprašali, kaj meni o filmu, predvsem pa o vlogi vietnamskega • povratnika, ki je sede na vozičku odkrival, kako ga je nalagala ameriška vlada, je mladi igralec dejal, da ga je Kovic (Kovik, mu pravijo v ZDA) osebno navdihnil in mu stal vedno ob strani.
Prav v tem je Stonov film o Vietnamu neobičajen, saj opisuje realne dogodke o realni osebi, ki je vseskozi sodelovala pri realizaciji filmskega projekta. Rezultat je vsem na dlani, saj je Rojen 4. julija pretresljiv prikaz ameriške družbe v letih, ko se je spustila v nesmiselno avanturo vojne v Vietnamu, igralci pa nadvse prepričljivi. Kljub temu menim, da je Stonov film pustil na dnu steklenice tisto usedlino, ki vse preveč spremlja filme na vojno tematiko. Gre za dela, ob katerih imaš občutek, da si pred obujanjem spominov na nekaj neprebolelega. Iz zgolj filmskega vidika spominjajo odnosi ameriške produkcije do teme Vietnama na odnos jugoslovanskih producentov do filmov na temo OF in partizanstva.
Ameriška produkcija je posvetila nič koliko truda zdravljenju vietnamskih ran, vendar ji je le malokrat uspelo postaviti na ekran delo, ki bi zadoščalo vsem postavkam pravega »umetniškega« dela. Stone je zadel v črno, ko je podpisal režijo Platoona, tokrat pa ga je malo preveč zaneslo. Tom Cruise je sijajno interpretiral Kovica, Stone je poskrbel za zelo dobro režijo, gledalca pa nikoli ne zapusti občutek, da je bil še kdo soudeležen pri igri, in ga to tudi nezavestno moti. To ni nikakršna skrivnost, vendar mislim, da je res preveč Kovica v filmu, ki bi si ga morali lastiti prav vsi, torej ne samo pohabljeni povratniki.
iiiii illliiiliiiiiil1IIHI lili



današnji televizijski in radijski sporedi

111
£j£_jram__________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Gli occhi dei gatti
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo H.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Varieteja: Gran premio - Pausa caffe, 14.10 Tam Tam Village
15.00	Tednik: LAguilone
16.00	Nabožna oddaja
16.10	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah, dnevnik in tribuna
20.30	Velike razstave: Ruske ikone v Vatikanu
21.00	Križev pot z Janezom - Pavlom II.
22.30	Dnevnik
•■2.40 Film: Therese (biog., Fr. 1986, r. Alain Cavalier, i. Catherine Mouchet, Helene Alexandridis)
J!'l0 Dnevnik in vreme U-2S Mezzanotte e dintorni -. Dacia Maraini u-45 Kulturna rubrika: Block-Notes
^ RAI 2_________________
7.00	Variete: Patatrac
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
9.55	Knjižne novosti
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno k
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Rubriki: Diogenes in Gospodarstvo
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igra: L amore e una cosa meravigliosa
15.25	Nogomet: Milan-Samp-doria, vmes (16.20) kratke vesti
17.20	Rubrika: Tutto sul Due
18.15	Šport in Knjižne novosti
18.35	Nanizanka: Le strade di
San Francisco
19.25	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Varieteja: ...e saranno
famosi, 22.30 Ritira il premio...
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10	Oddaja o aktualnostih: Diogenes
0.05 Dnevnik, horoskop
0.50 Film: Sous les toits de Pariš (kom., Fr. 1930, r. Rene Clair, Gaston Mo-dot, Pola Illery)
^ RAI 3	|
12.00	Vabilo v gledališče: Orestija (Aishilos, r. Luca Ronconi, i. Mari-angela Melato, Glauco Mauri)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Aladi-nova svetilka
15.30	Videosport: kolesarstvo in vaterpolo
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo (vodita Gigi Grillo in Claudio Pasanisi)
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Scusate l'in-terruzione, 20.00 Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Aktualnosti: Chi Tha visto? (vodi Donatella Raffai)
22.45	Dnevnik - nocoj
22.50	Kulturna oddaja: Babele - Velikonočno kosilo (vodi Corrado Augias, 2. del)
23.50	Nočni dnevnik
0.05 Pred 20 leti
TV Ljubljana 1
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Narodni parki, 9.25 dokumentarni oddaji Bill Oddie v raju, 9.50 Kratka raziskava o kruhu, 10.20 nad. Bluebell (3. del)
11.10	Video strani
16.30	Dnevnik
16.40	Poslovne informacije
16.50	Mozaik. Tednik (pon.)
17.35	Plesni nokturno: Omen
17.45	Gorjuške čedre
18.00	Spored za otroke in mlade: risanka, 18.10 Ku-ku, 18.30 nanizanki Poltrona Express in
18.40	Noro, norejše, norišnica
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Zrcalo tedna
20.20	Dokumentarec: Tajne službe (zadnji del)
21.20	Nadaljevanka: Smileye-vi ljudje (r. Simon Lang-ton, 2. del)
22.20	Dnevnik in vreme
22.45	Oči kritike
23.25	Film: Šampion rodea (dram., ZDA 1972, r. Šam Peckinpah, i. Steve McOueen, Robert Pres-ton)
TV Koper___________
13.45	Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (pon.)
15.00	Nočni boks (pon.)
15.45	Rubrika: Speedy
16.15	Zgodovina športa po želji: Juke Box
16.45	Košarka NBA
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nogomet - nemško prvenstvo
21.45	TVD Novice
21.55	Oddaja o košarki: Sotto-canestro
22.40	Veliki tenis 0.10 Zgodovina športa po želji: Juke Box 0.40 Rubrika: Fish Eye
|	TV Ljubljana 2
16.30	Satelitski prenosi
17.45	Studio Maribor
19.00	Domači ansambli
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Pred SP v nogometu: Italija '90
21.00	Vprašajte zvezni izvršni svet
22.00	Človek in glasba
22.55	Satelitski prenosi
r
CAHALB8
7.10	Nanizanke: La gran vallata, 8.00 Una fam: lia americana, 9.00 Lo Boat, 10.001 Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12. Bis, 12.40 II pranzo e si vito, 13.30 Čari genitc
14.15	II gioco delle cc
l5'0O Aktualni oddaji: Age zia matrimoniale, 15. iR Cercoeoffro . 00 Zdravniški pregled j-,'?1 CanaleSzavas
0 Kvizi: Doppio slalo:
17.30	Babilonia, 18. O.K. II prezzo o qius'
19.00	II gioco dei 9, 19, Tramoglieemarito '45 Variete: Striscia la no
^■35 Film: Nostra signora Fatima (dram., ZDA 19; r- John Brahm, i. Gilbe jo Ar. Joland, Angela Clark) 23 in ^ariete:Rivediamoli dO Variete: Maurizio C , stanzo Show 0 Variete: Striscia la no! 1 zia (pon.) jO Filmske novosti ‘5 Nanizanka: Lou Grant Un ristorante italiano
I BBTB4	■	|
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - L avete mai sen-tita guella?
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto delTa-more, 16.45 General Hos-pital, 17.35 Febbre d'a-more
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Gournet da uccidere
20.30	Film: A.D. - Anno Domini (zgod., ZDA-It. 1984, r. Stewart Cooper, i. Ava Gardner, 2. del)
22.45	Filmski tednik: Ciak
23.35	Aktualno: Money
0.05 Aktualno: Regione 4
0.35 Film: I disperati della gloria (vojni, Fr. 1964, r. Henry Decoin, i. Curd Jiirgens, Maurice Ronet)
[ ITALIA i
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nam: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki: LJncredibile Hulk, 19.30 Genitori in blue jeans
20.00	Risanka: Alvin
20.30	Glasbena oddaja: Gianni Morandi, guesta e la sto-ria (vodi Red Ronnie, zadnji del)
22.30	Rubrika: Calciomania
23.30	Nanizanka: Troppo forte - L'eredita genetica
24.00	Italijanske smešnice
0.10 Nanizanka: Star Trek -
La galassia in pericolo
1.10	Košarka NBA: Utah-La-kers
OPEOH_________________
12.30	Nam: Ouattro in amore
13.00	Risanke
15.15	Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Smešnice
18.45	Aktualno: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde
20.30	Nanizanki: Supercarrier, oltre il muro del suono -Il contagio, 21.30 Houston Knights - due duri da brivido
22.30	Rubrika: Forza Italia
24.00	Odeon šport
0.30 Šport: Excalibur
TMC	________
10.15	Nanizanka: Ilgiudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja
14.00	Športne vesti
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke Snack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	Film: Piccoli miracoli (dram., ZDA 1973, r. Je-annot Szwarc, i. Vittorio De Sica)
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Rubrika o nogometu
23.00	Vesti in šport
24.00	Film: Onzzonte perduto (fant., ZDA 1938, r. Frank Capra, i. Ronald Colman)
TELEFRIULI_____________
11.30	Nanizanki: La famiglia Partridge, 12.00 Lo zio d'-America
12.30	Velike razstave: Gian Battista Moroni
13.00	Nanizanki: La piccola Margie, 13.30 Lancer
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Moše (r. G. De Bosio, 7. del)
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Nan.: Dick Van Dicke
23.30	Nočne vesti News
TBL14_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar, (7.30) Pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Črnske duhovne pesmi; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Slovenski film; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah;
14.10	Otroški kotiček: Spoznavajmo svet!;
14.30	Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (74. del); 17.25 Soft mušic, vmes (18.00) Oscar Wilde: Slavček in vrtnica; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes;
13.30	Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček;
15.00	Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije;
17.00	V studiu ob 17.00;. 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom...; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan;
6.10	Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Voil&, studio je nared; 11.30 Ita-liana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba;
15.00	Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling;
18.00	Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operetne melodije.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasba: Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Izžreban vrstni red simbolov na glasovnicah
Na prvem mestu socialdemokrati na zadnjem mestu pa komunisti
Na pobudo goriške pokrajinske uprave
Dvomesečni seminar za
gledališke ustvarjalce
Na sodišču se je včeraj popoldne sestala volilna komisija, da bi izžrebala vrstni red kandidatnih list na glasovnicah za obnovo občinskega in rajonskih svetov v Gorici ter občinskih svetov v Sovodnjah in Števerjanu. Kot znano so letos nekoliko spremenili postopke za dodeljevanje mest na glasovnicah: medtem ko so v prejšnjih letih nekatere stranke tekmovale, da bi si zagotovile "najboljši" prvo oz. zadnje mesto na glasovnici, so letos razporeditev simbolov na glasovnicah določili z žrebanjem. Zasedanju volilne komisije so prisostvovali predstavniki posameznih list, predsedoval pa je predsednik sodišča dr. Delfino ob sodelovanju goriškega občinskega tajnika dr. Sennija.
Žreb za goriške občinske volitve je določil sledeči vrstni red: na prvem mestu bo simbol PSDI, nato pa po vrsti PSI, MSI, Zeleni (golobica), Furlansko gibanje, Lista za Trst, Zeleni (smejoče sonce), DP, PLI, KD, SSk, PRI in na zadnjem mestu KPI.
Drugačen bo vrstni red na glasovnicah za rajonske svete, saj so za vsakega od desetih rajonov posebej žrebali vrstni red simbolov strank, ki so svoje kandidatne liste predstavile tudi za rajone. Medtem ko je za občinske volitve 13 simbolov, jih je za rajone manj. Nekatere med listami, ki sodelujejo na občinskih volitvah, namreč niso predstavile list za rajonske, kaka stranka pa se bo predstavila samo v nekaterih rajonih.
V Sovodnjah bo na glasovnicah na prvem mestu simbol SSk, sledil bo simbol liste Občinske enotnosti, na tretjem mestu pa so misovci. Za Šte-verjan je žreb dodelil prvo mesto Občinski enotnosti, na drugem je SSk in na tretjem misovci.
Za goriške občinske volitve je bilo vseh trinajst predstavljenih list sprejetih, čeprav so - sicer pričakovano - izpadli nekateri kandidati. Zeleni golobice (dosedanja zelena lista svetovalca Fiorellija) so namreč na prvih treh mestih svoje kandidatne liste predstavili tri jugoslovanske državljane: predstavnika Zelenih iz Nove Gorice Viktorja Humarja in Mirana Tratnika ter esperantista Rudija Šturma. Šlo je zgolj za simbolično politično potezo, saj tuji državljani po italijanskem volilnem zakonu ne morejo kandidirati in jih zato volilna komisija ni sprejela. Iz istega razloga so z liste DP črtali Senegalca Ibrahima Cisseja.
Potem ko smo v prejšnjih dneh objavili kandidatno listo KPI, objavljamo danes v celoti seznama kandidatov SSk in PSI za goriški občinski svet.
Slovenska skupnost je na čelo svoje kandidatne liste uvrstila tri nosilce liste. To so Marjan Breščak, Aleš Figelj in Bernard Špacapan. Preostali kandidati so razporejeni po abecednem vrstnem redu: Sabina Antoni, Walter Bandelj, Aleksi Bensa, David Bensa, Silvan Bensa, Marko Bralni, Dušan Brajnik, Vladimir Brešan, Štefan Bukovec, Robert Cotič, Igor Devetak, Har-
jet Dornik, David Grinovero, Milan Jarc, Lucijan Kerpan, Marilkai Koršič, Aleksandra Kosič, Aleks Kosič, Joško Kosič, Mauro Leban, Mario Mučič, Valentina Pavio, Lovrenc Peršolja, Franc Podveršič, Silvester Primožič, Silvan Radinja, Marija Magdalena Ra-kušček, Barbara Rustja, Albin Sirk, Simon Špacapan, Marko Tabaj, Marko Terčič, Ivan Terpin, Ivan Valentinčič, Majda Zavadlav por. Paulin, Franka Žgavec in Silvana Žnidarčič.
Na listi socialistične stranke so prav tako trije nosilci liste. Na prvem mestu je dosedanji podžupan Mario Del Ben, sledi mu občinski svetovalec Lanfranco Zucalli, na tretjem mestu pa tajnica mestne sekcije stranke Luciana Lassig. Ostali kandidati so: Rodolfo Aguzzoni (neodv.), Alberto Alberti, Dante Bartolini, Ezio Bianconi, Roberto Bitežnik (neodv.), Bruno Brunello, Agostino Candussi, Jože Gej, Elio Co-rolli, Egidio De Angelis, Alvaro Dei-ust, Giorgio Dellago, Livio DelLOrco, Gianluigi Devetag, Umberto Drossi (neodv.), Giorgio Duranti, Rosa Maria Fontana por. Forzi, Paolo Gruden, Božo Gruntar, Ivanka Hartlova (neodv.), Damjan Klanjšček, Franco Lupi, Gianpaolo Malfatti, Gianfranco Mia-tello, Umberto Pacenza, Stanislav Paulin, Rudi Pavšič, Guido Germano Pet-tarin, Luciano Pini, Pietro Pinto, Silvano Plazzotta, Ugo Previti, Silvano Rus-sian, Ervino Scorianz, Marko Wal-tritsch, Fabio Zanini in Alessandro Zanon.
V prejšnjih dneh se je v Katoliškem domu pričel seminar "Laboratorio Te-atro Giovani", ki ga prireja pokrajinsko odborništvo za mladinsko problematiko. Seminar, ki je namenjen ljubiteljem gledališča so prireditelji razdelili v dva dela. Prvi bo trajal do konca maja, drugi pa se bo pričel 1. oktobra in se bo zaključil 30 novembra. Seminar vodijo, v sodelovanju z goriško gledališko skupino "A. Artisti Associa-ti" poleg drugih tudi članica eksperimentalnega kinematografskega centra iz Rima Edda delLOrso, članica bolonjske umetnostne akademije Enric-hetta Bortolani, članica rimske državne akademije "Silvio d Amico" Bianca Galvan in član CISAC Darjo Frando-lič. Seminaristi bodo vadili dikcijo, poleg vzgoje glasu se bodo seznanili še s psiho tehniko, gibanjem telesa in plesnimi elementi. Podrobnejše informacije nudijo v jutranjih urah na Pokrajini (tel. 385287) ali popoldan na sedežu zadruge "A. Artisti Associati" (tel. 32773).
Seminar spada v širši program pokrajinskega odborništva za mladinsko problematiko, ki namerava v tem letu prirediti še nekaj zanimivih pobud za mladino. V drugi polovici julija bo na sporedu ciklus devetih glasbenih večerov, na katerih bodo priznani glasbeniki predstavili staro glasbo. Spored pobude, ki bo nosila ime "Musiča Cortese 1990", bodo izdelali nekateri kvalificirani goriški glasbeniki. Med nastopajočimi velja omeniti prestižno
Deželni odbornik Gianfranco Carbone na obisku na Občini v Sovodnjah
Milijarde v zameno za livarno?
Deželna svetovalca KPI Bratina in Padovan sta postavila predsedniku deželne uprave vprašanje v zvezi z livarno aluminija, ki jo hoče družba Nordal (skupine Danieli) odpreti na Goriškem. O zadevi so razpravljali tudi na srečanju, ki sta ga sklicala predsednik Pokrajine Crisci in deželni odbornik za industrijo Saro, potem ko so tovarno zavrnile vse povprašane krajevne uprave. Na osnovi stališč in dvoumnega zadržanja nekaterih strank večinske koalicije v Gorici, ugotavljata, se ponovno pojavlja možnost, da bi livarno zgradili pri Standrežu. Za to izbiro sta se svoj čas ogrevala goriški župan in predsednik Konzorcija za industrijsko cono, ni pa bila sprejeta zaradi nasprotovanja štandreškega prebivalstva in sklepa občinskega sveta, ki je upošteval tudi negativno mnenje KZE.
Predstavnika KPI hočeta vedeti, kakšna je vloga Dežele v tej zadevi. Še posebej pa sprašujeta, ali je Dežela izvajala kak pritisk za odprtje tovarne na goriško občinsko upravo. Na nedavnem srečanju goriškega občinskega odbora s predsednikom Biasuttijem so namreč goriški upravitelji zaprosili Deželo za več kot 20 milijard sredstev za razne posege. Je deželna uprava zahtevala v zameno za ta sredstva spremembo zadržanja Občine glede lokacije livarne pri Štandrežu?
Deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Gianfranco Carbone je v sredo obiskal sovodenjsko občino, kjer je imel krajši sestanek s tamkajšnji upravitelji. Župan Vid Primožič je, skupaj s sodelavci, predstavniku deželne vlade nakazal vrsto perečih problemov. Najprej je bil govor o gradnji visokotlačnega plinovoda, ki bo prenašal plin iz Alžirije v Jugoslavijo.
Upravitelji občine vztrajajo na stališču, da je treba sočasno z gradnjo plinovoda po mednarodnem sporazumu poskrbeti tudi za napeljavo plina za gospodinjstva v občini. Odbornik Carbone je dejal, da bo deželna uprava skušala prilagoditi, oziroma spremeniti načrt metanizacije, ob upoštevanju nove stvarnosti, ki jo predstavlja plinovod za alžirski plin. Župan Primožič
je nato prikazal načrt izgradnje socialnega središča, kjer bi poleg knjižnice in ambulante bila na razpolago še tri manjša stanovanja za potrebne starejše osebe. Občina je sicer že zaprosila za posojila, dodatna sredstva pa bi se dalo pridobiti, je menil Carbone, upoštevajoč deželne zakone. Precej pozornosti so na srečanju namenili vprašanju ekologije, zlasti problematiki okrog upepeljevalnika. Carbone je v zvezi s tem potrdil, da bo dežela v kratkem (beri nekaj mesecih) opravila potrebne analize in bo na tej podlagi sklenila, kaj storiti s tem objektom. Na srečanju so si izmenjali še nekaj informacij o načrtovanem Soškem parku. Carbone je upraviteljem dejal, da je zamisel o vključitvi območja Rubij-skega gradu dobra in izvedljiva, treba je to upoštevati in se dogovoriti z načrtovalcem.
V sredo popoldne je Gianfranco Carbone obiskal tudi upravitelje občine Medea in se z njimi pogovoril o številnih vprašanjih zlasti s področja varstva okolja in prostorskega načrtovanja.
Na sliki (foto Čubej): deželni odbornik Carbone v pogovoru z županom in upravitelji sovodenjske občine.
Obiskovalki odnesli ženici blaga za 15 milijonov lir
Dve ženski sta v sredo popoldne v Gradišču odnesli za 15 milijonov lir vrednosti iz stanovanja 86-letne Giselle Bertoldi v Gradišču, Trg Marconi 27. Ženica, ki živi s hčerko in zetom, je bila takrat sama doma. Ženski sta pozvonili in vstopili, rekoč da iščeta neko sosedo in da bi ji radi pustili sporočilo. V stanovanju je ena zaprosila za kozarec vode, druga pa je Bertoldijevi začela razkazovati prte in drugo blago, ki naj bi ga prodajala. Trenutek nepozornosti ženice je "žejna" obiskovalka spretno izkoristila, saj je iz predala v spalni sobi pobrala zlatnine za okrog 15 milijonov lir vrednosti ter približno 400 tisoč lir gotovine. Ženski, ki sta bili razmeroma mladi in lepo oblečeni, sta se nato prijazno poslovili in izginili. V teku je seveda preiskava.
Davke bomo lahko poravnali s priloženo poštno položnico
Vrste pred bančnimi okenci bodo krajše, občani bodo svoje obveznosti do občin lahko poravnali tudi po pošti, z že izpolnjenimi obrazci. Tako napoveduje Goriška hranilnica, ki opravlja službo izterjevalca davkov za občine v Goriški pokrajini. Te dni je namreč v teku razdeljevanje davčnih kartel za plačilo davka za odvoz smeti in drugih občinskih davkov. Novost je tokrat priložena že izpolnjena položnica, ki omogoča plačilo davka tudi preko poštnega tekočega računa.
Davkoplačevalci lahko poravnajp svoje obveznosti v poslovalnicah Goriške hranilnice v Gorici, Tržiču, Kr-minu, Gradišču in Gradežu, ne glede na kraj, oziroma občino, kjer imajo stalno bivališče. Poleg tega pa imajo
po novem zdaj tudi možnost, da to storijo z vplačilom preko poštnega tekočega računa in se pri tem poslužijo priloženega, že izpolnjenega obrazca. Razlika med enim in drugim načinom plačila je v tem, da imajo na banki možnost plačila davka v štirih obrokih, medtem ko je s položnico treba poravnati davek z enkratnim plačilom.
Vsekakor imajo davkoplačevalci možnost, da tudi s plačilom preko poštnega tekočega računa poravnajo davek v štirih obrokih, vendar se morajo ob tem poslužiti (in izpolniti) položnic, ki so na razpolago v poštnih uradih.
Za plačilo davkov se občani seveda lahko obrnejo tudi do katerekoli banke. (
Tovornjak do smrti povozil priletnega kolesarja v Ronkah
V	prometni nesreči, zgodila se je včeraj okrog 12. ure na ploščadi Pet-rarca v Ronkah, je umrl 72-letni kolesar Aldo Cecotti iz Ronk, Dantejeva ulica 25.
Upokojenca je zadel tovornjak podjetja Domini, ki ga je upravljal Silvio Domini, prav tako doma v Ronkah, Puccinijeva ulica 22.
Kolesar je bil na mestu mrtev. Zaradi nesreče je bil promet v središču Ronk dalj časa močno oviran. V teku je preiskava.
Vandalizem
V	Tržiču so v sredo ponoči zabeležili dve vandalski dejanji, ki so ju po vsej verjetnosti zagrešili eni in isti zlikovci. V Drevoredu Cosulich so neznanci skušali vlomiti v kiosk bencinske črpalke API, v neposredni bližini postaje Rdečega križa. Razbili so šipo, žvenket razbitega stekla pa je zbudil pozornost dežurnega osebja na postaji Rdečega križa, ki je po telefonu obvestilo policijo.
Tačas so se zlikovci seveda oddaljili. Srečo pa so poskusili, kot kaže, malo zatem v frizerskem salonu v Ulici Randaccio. Vlomili so v lokal, ga dodobra razmetali in tudi povzročili precej škode ter se polastili manjše vsote denarja.
razna obvestila
SPD GORICA priredi v ponedeljek, 16. aprila, izlet v neznano (napovedani izlet na Ivanac zaenkrat odpade). Odhod ob 9. uri s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi. Hrana iz nahrbtnika. Pirhi (za zbijanje). Obvezna je prepustnica za prehod meje.
Društvo obenem napoveduje, da bo 19. t. m. pb 20.30 v prostorih knjižnice v Križni ulici društveni večer.
Odbor za zaprtje vojaškega strelišča na Debelem vrhu priredi na velikonočni ponedeljek (16. aprila), piknik na strelišču. K omenjenemu odboru sta pristopila tudi Občina Doberdob in KD Jezero. Na sedežu KD Jezero pa zbirajo podpise na peticijo za zaprtje poligona.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da bosta avtobusa, v ponedeljek, 16. t. m., odpeljala po sledečem razporedu: avtobus št. 1 ob 8.30 izpred gostilne Primožič v Drevoredu 20. sept., preko Oslavja, Števerjana v Podgo-ro; avtobus št. 2 ob 8.30 iz Štandreža v Sovodnje.
V teku je vpisovanje za počitniško kolonijo v Comegliansu. Kolonija, ki jo prireja slovenska Vincencijeva konferenca bo v eni sami izmeni v juliju. Prijave do konca meseca. V Gorici pri učiteljih in katehetih in v tajništvu nižje srednje šole Ivan Trinko ter v Katoliški knjigarni. V Doberdobu, Števerjanu in Sovodnjah ter v Krminu in Ronkah zbirajo prijave učitelji in kateheti in tudi na županstvih. Prijavijo se lahko otroci v starosti od 5. do 16. leta.
sovjetsko glasbeno skupino iz Leningrada "Ansamble Starinnoj Musiki".
Oktobra in novembra načrtujejo ciklus rock srečanj, na katerih se bo moč seznaniti z evolucijo rock glasbe, od njenih povojev do današnjih dni. Koncerti bodo v Katoliškem domu. Konec novembra pa bodo že v drugo priredili glasbena srečanja "Ali fronti-ers", ki so lani doživela izjemen uspeh. Letošnja prireditev bo, kot vse kaže, še kvalitetnejša in bolj pestra.
Občni zbor posojilnice v Sovodnjah
Člani Kmečko-delavske posojilnice v Sovodnjah se bodo zbrali na rednem občnem zboru, v petek, 20. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Dnevni red predvideva sedem točk, od katerih je najvažnejša odobritev obračuna poslovanja ustanove v lanskem letu in porazdelitev dobička. Prav tako bodo določili tudi najvišji znesek za neposredna in posredna posojila v letu 1990, višino doplačila na deleže za nove člane in najvišjo skupno mejo za dolgoročna in srednjeročna posojila.
Urnik trgovin za prihodnje dni
Združenje trgovcev ASCOM sporoča, da bodo maloprodajne trgovine v Gorici, te dni poslovale po sledečem razporedu:
-	mesnice bodo lahko odprte tudi danes popoldne;
-	v pekarnah bo treba jutri nabaviti kruh za tri dni;
-	v nedeljo (velika noč) in v ponedeljek bodo vse trgovine zaprte;
-	v sredo, 18. aprila, fakultativno odprtje trgovin jestvin in cvetličarn.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Always - per sem-pre«.
VERDI 18.00-22.00 »Harij ti presento Sally...«
VITTORIA 15.30-22.00 »Le avventure di Bianca e Bernie«. Risanka.
Trzic
COMUNALE 18.00-22.00 »Harry, ti presento Sally...«
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Riba po imenu Wanda«. 20.00 »Osvobajanje Misty Bethoven«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Izganjalci duhov«. 22.00 »Vonj golega telesa«.
DESKLE Ni predstave.
__________pogrebi_____________
Danes ob 9. uri Giacomo Privilegi iz mrliške veže glavnega pokopališča, ob 10.10 Nerina Faragona vdova Gavagnin iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič, ob 10.40 Cesira Bregant vdova Feresin iz splošne bolnišnice v Moš, ob 13.40 Marija Markut vdova Florenin iz splošne bolnišnice v Gabrje.
Zapustila nas je za vedno naša draga
Marija Markut vd. Florenin
v 75. letu starosti
Žalostno vest sporočajo sinova in hči z družinami.
Pogreb bo danes, 13. aprila, ob 13.40 iz mrtvaške veže splošne bolnišnice v Gorici v cerkev v Gabrjah ob 14. uri. Topla zahvala vsem, ki bodo drago pokojnico spremili na zadnji poti.
Gorica, Gabrje, 13. aprila 1990
Člani upravnega sveta, nadzornega odbora in uslužbenci Kmečko-de-Favske hranilnice in posojilnice v Sovodnjah ob Soči izrekajo iskreno sožalje odborniku Bernardu Floreni' nu ob izgubi drage mame Marij® Markut.
Ciklus Cankarjevih dram v SSG
Odmeven »Jakob Ruda«
V Slovenskem stalnem gledališču se vrstijo ponovitve Cankarjevega »Jakoba Rude«, ki je s svojo svežino in sodobno povednostjo izzval pri občinstvu in kritiki veliko zanimanje. V režiji Dušana Mlakarja se je spet izkazal celoten ansambel SSG (na sliki Lučka Počkaj in Maja Blagovič)
Pomembna prispevka k zgodovinopisju NOB Sbvenije
Strokovno pisanje o medvojnem času
V Knjižnici NOV in POS sta izšli knjigi, ki pomembno prispevata zgodovinopisju NOB na Slovenskem. »Partizansko gospodarstvo in oskrba partizanske vojske na Dolenjskem in Notranjskem 1941-1945« je napisal lani umrli Miroslav Stepančič, po rodu s Krasa, rojen 26. februarja 1915 v Trstu. Tretji del monografije o Tomšičevi brigadi, ki je najstarejša slovenska partizanska brigada, pa je napisal Franci Strle. Knjigi je izdala in založila revija Naša obramba.
Knjiga Partizansko gospodarstvo in oskrba partizanske vojske na Dolenj-
skem in Notranjskem 1941-1945 je temeljit zgodovinski prikaz oskrbovanja prebivalstva in NOV na ozemlju pod italijansko okupacijo v tedanji Ljubljanski pokrajini, po kapitulaciji Italije pa še na območju Pivke, Brkinov in slovenskega dela Istre, skratka na območju 7. korpusa NOVJ.
Monografija daje podroben prikaz prizadevanj in skrbi političnih, oblastnih in vojaških organov, da bi v razmerah, ki so tedaj vladale na operativnem območju 7. korpusa, razvijali partizansko gospodarstvo in oskrbovanje
Tolminotti ali Tolminesi?
Gospa Jolka Miličeva se v članku Tolminci, sivke in generali (Primorski dnevnik 5. 4. 1990, št. 78) vprašuje: »Ma kaj smo matasti ali butasti, da smo Tolmince prevedli s Tolminotti.« Beseda Tolminotti je po sodbi Miličeve »novoskovana oblika« in zato zagovarja izpeljanko Tolminesi. V resnici pa je beseda Tolminotti zelo stara, z njo so romanski sosedje imenovali prebivalce Tolminskega. Rabijo jo na primer uradni akti, tako tudi goriš-ki namestnik grof Strassoldo, ko 7. aprila 1713 poroča cesarju o »solevati Tolminotti«, par dni kasneje beremo v podobnem poročilu iz Gorice »il primo tumulto de Tolminotti« itd. Besedo rabi tudi zgodovinar Carlo Mo-relli (1856), kasneje publicist Seppenhofer (1896, 1901), zgodovinar Traversa (1912) in končno tudi Marija Češčutova v svoji doktorski disertaciji (1972). Obliko, ki jo Miličeva zagovarja najdemo pri anonimnem članku, ki ga je v furlanščini objavil goriški koledar za leto 1858 in sicer kot Tolminoz.
Ob navidezno drobnem problemu pa vendar Miličeva odpira pomembno poglavje v slovensko-italijanskem (in obratno) prevajanju. V preteklosti in sedanjosti so se pri obeh jezikih ustalili nekateri pojmi, topografske oznake, nazivi itd., ki jih prevajalci na različne načine prestavljajo v enega od obeh jezikov. Potreba bi bilo sestaviti slovar vsega tega gradiva, prevajalci bi ga morali dosledno uporabljati. Tako bi preprečili neskladja, na katere opozarja tudi gospa Miličeva. Ce se znova povrnem k Tolminski, velja opozoriti, da se to zemljepisno in zgodovinsko ime rabi pri Italijanih vsaj v dveh oblikah: Tolminotto in Tolminese. Opozoriti je potreba tudi na pojme, ki so vezani na novejšo zgodovino, presojanja so tu prepuščena znanju in veščini vsakega posameznega prevajalca. Poznavalec obeh jezikov - sem se zagotovo uvršča tudi Jolka Miličeva - bi s sestavo takega glosarija opravil pomembno delo. S knjigo »Priročniki in karte o organizacijski strukturi do leta 1918« (1988), ki so jo izdelali trojezični avstrijski, italijanski in slovenski arhivi, je omogočeno prevajanje pojmov iz starejše zgodovine. Ta pa je seveda le en segmet iz bogate tvarine, v katero posegajo danes prevajalske potrebe.	B MARU§I(«
Povšetu nagrada za humoresko
Pred dnevi se je v Kopru sestala posebna žirija, da bi pregledala prispevke, ki so prišli na »Natečaj za humoreske«. Razpisal ga je Radio Koper-Capodistria. Žirijo so sestavljali Jože Hočevar (predsednik), Janko Mikic in Andrej Jelačin.
Na razpis jev pravem času prispelo 12 krajših humoresk v obsegu do 2 strani in 6 daljših v obsegu do 5 strani. Vse so izvirne, nove, le ena med njimi je bila že objavljena v tisku, a ta ni med nagrajenimi, ugotavlja žirija. Njihova tematika je večinoma zajeta iz sodobnega družbenega življenja; njihova humornost izhaja iz razlike med načelnimi izjavami in dejanskim ravnanjem, ki je popolnoma drugačno od izjav. Umetniš-ko-pisateljska kakovost, tehnično-radijska dodelanost in uporabnost za izvajanje nihajo od primera do primera različno, tako da segajo od dognane oblike pri boljših do krokijske nametanosti pri nekaterih šibkejših; take seveda niso uvrščene med nagrajene.
Pri krajših humoreskah je bila izbira dovolj velika in njihova kakovost na primerni višini, da je žirija brez zadreg lahko podelila vseh pet nagrad; med šestimi prispelimi daljšimi so le štiri ustrezale temeljnim kakovostnim kriterijem, zato žirija pri teh pete nagrade ni podelila. Prvo nagrado v kategoriji krajših humoresk je prejela humoreska Janeza Povšeta »Bitka bo težka«, zajeta iz klasičnega komedijskega ambienta, iz družine, kjer se mož odločno poskuša upreti podrejeni vlogi, ki jo mora igrati v gospodinjstvu, a na koncu vdano kapitulira pred argumentom svoje »boljše polovice«. Drugo nagrado je prejela humoreska Zorana Debenjaka »Kar ud tu,fi re)S!<' tretjo prav tako Debenjakova humoreska »Vrnitev odpisanih«, četrto Dimitrija Kralja »Klasika« in peto »Muoj prvi plejs u papucah« Tine Tedeško.
V kategoriji daljših humoresk je prvo nagrado prejel prispevek Zorana Debenjaka »Ena figa«, drugo humoreska Marjana Tomšiča »Salto mortale«, tretjo Dušana Moravca »Odločitev« in četrto nagrado humoreska Janeza Povšeta »Prelomni časi«, sarkastična sličica iz tovarniškega življenja, kjer se kljub korenitim obljubam, da se bo vse spremenilo, v resnici ne (nore nič spremeniti, kakor se vidi iz primera delavca Ote.
Razstavljal je v tržaški Občinski galeriji
Zasanjane vode Jameljčana Nina Trovata
S Carmelom Ninom Trovatom kot slikarjem se je Trst prvič srečal pred desetimi leti v tržaški Občinski galeriji, kjer smo se s tem zanimivim likovnikom pobliže spoznali spet pred dnevi, ker se je v isto galerijo spet vrnil v sredo, 21. marca, in je tu razstavljal do 1. aprila. Čeprav smo o njem pisali pred letom dni, ko je razstavljal v galeriji Cartesius, se bomo ob tem mladem domačem likovniku ponovno na kratko ustavili.
Carmelo Nino Trovato se je rodil pred 36 leti v Jamljah. V Benetkah je na univerzi dokončal arhitekturo in se spotoma ukvarjal tudi s slikarstvom. Mnogi likovni strokovnjaki ga visoko cenijo kot slikarja, vendar se v njegovih delih zelo očitno kaže njegova osnovna izobrazba, njegov poklic, namreč dejstvo, da je arhitekt. Vendar njegova osnovna stroka ni v njem zadušila bujne lantazije. In tako se v njegovih likovnih stvaritvah kažejo ustrezni elementi: tehnično risanje in fantazija. Toda osnovni element je v njegovih delih - voda. Vendar ne voda kot prirodni element, pač pa kot nekakšno izpovedno sredstvo. Od tod tudi skupni naslov za vsa dela, ki sestavljajo njegovo sedanjo (in tudi lansko) razstavo in sicer Sanjave ali še bolje Zasanjane vode. Vendar te vode se zde bolj malo zasanjane, pač pa so bolj uklonjene, namreč v prisilne tokove, v betonske struge, v bazene, vtem ko je v vseh delih na razstavi kaj malo voda, ki bi bile v svojem naravnem okolju, ki bi tekle v potoku ali reki, ki bi »snivale« v jezeru ali valovale v velikem morju.
Če vztrajamo pri tem, da se v njegovih delih odraža njegov osnovni poklic, arhitektura, nas o tem prepričujejo najrazličnejše gradbene strukture, ki jih gradi mojstrova bogata fantazija, kot npr. v delih Atlantska arhitektura, Hiša s sladko vodo, Čuvaj jezera, Večerne misli in še mno-
Err
druga dela, razen olja, ki mu je mojster dal naslov larobnost.
Seveda je to vtis obiskovalca, ki se ustavi pri površnem pogledu in videzu razstavljenih del, kajti v delih, ki jih ustvarja Trovato, je ob bogati fantaziji tudi veliko lirične vsebine, le da si to moramo poiskati ali bolje odkriti ne gledajoč le prikazano, pač pa moramo sprožiti tudi svojo fantazijo, ali če hočemo, svojo notranjost.
Ob koncu še kratka ugotovitev: Trovato je tudi odličen risar, ki se strogo drži določenih geometrijskih pravil, kot na primer perspektive, točnih razmerij, senčenja itd. Gre torej za slikarja, ki se tovrstne dejavnosti loteva z vso resnostjo in dosega zato ustrezne uspehe, (fre)
nasploh na čim pravičnejši, enostaven in urejen način. Partizansko gospodarstvo je tako navzlic vsem težavam uspelo zagotavljati osnovno prehrano za prebivalstvo v ogroženih predelih, predvsem pa je skrbelo, da je bila tudi NOV oskrbljena ne le s hrano, ampak še z vsemi tistimi sredstvi, ki jih je nujno potrebovala za svoj razvoj in uresničevanje zastavljenih nalog.
Avtor se je posvetil tudi oskrbi bolnic, tiskarn in delavnic, zavezniški pomoči, temeljito pa je obdelal tudi probleme oskrbe s hrano in težave vseh drugih gospodarskih dejavnosti na osvobojenem ozemlju, ko je bilo potrebno organizirati pravičen odkup hrane tudi za bolnice in vojsko, skrbeti za setev in žetev, stalež živine, obnovo porušenih domov, zdravstvo in socialno skrbstvo, denarne zadeve, varovanje gozdov.
Miroslav Stepančič je monografijo napisal v svojem posebnem slogu, ki ga odlikujejo natančnost, premišljenost in odgovornost in dal z njo velik prispevek k zgodovinopisju NOB na Slovenskem.
Tomšičeva brigada 1943 Francija Strleta, njegova tretja knjiga o tej slavni brigadi, je temeljito zgodovinopisno delo, zanimivo in privlačno tako za znanstvene in strokovne preučevalce našega narodnoosvobodilnega boja, kot tudi za najširši krog ljudi, ne da bi morali že natančneje poznati to zgodovinsko obdobje. Odlikuje jo izredno natančen opis dogodkov na brigadni bojni poti v času od 13. julija (ustanovitev prvih dveh slovenskih divizij) pa do konca njenih bojnih operacij na Notranjskem in Dolenjskem 1. januarja 1944.
V tem obdobju je morala Tomšičeva brigada prestati kar dve siloviti sovražnikovi ofenzivi: zadnjo veliko Gambarovo na Notranjskem od 30. avgusta do 4. septembra 1943 in veliko nemško ofenzivo od 21. oktobra do 12. novembra 1943. Tomšičevce je odlikovala izredna pohodna vzdržljivost, življenjska trdoživost, nenehna udarnost in bojevitost, tako da je postala strah in trepet ne samo Gambarovih bataljonov in belogardistov, ampak tudi Nemcev, domobrancev in drugih.
Knjiga prepričljivo utemeljuje smiselnost trpljenja in žrtvovanja slovenskih partizanov, katerih usode so pogosto zelo pretresljive, tragične ali veličastne. Pravzaprav gre za slikovito epopejo, saj Strle piše zgodovino na nov način, od »borca spodaj navzgor«. Življenje v brigadi opisuje takšno, kakršno je bilo v resnici, z vsemi nadlogami, napakami in zablodami, vendar tudi z vsemi tistimi drobnimi radostmi, ki jih poredkoma deli surovi vojni čas.
Ob tem velja še zapisati, da Strleto-vo najnovejše delo prinaša mnoga doslej še neznana dejstva ali pa dosedanje opise bistveno dopolnjuje ter tako omogoča in utemeljuje popravke doslej nepopolnih ali celo zmotnih vojaških ocen. Razen tega Strle dosledno upošteva in pregledno opisuje tudi druge partizanske enote ali aktiviste OF, ki so sodelovali s Tomšičevo brigado ali ji pomagali kako drugače. Razen tega temeljno dogajanje vstavlja v širši politični in vojaški okvir, s tem pa dokazuje usklajenost akcij Tomšičeve brigade z zavezniškimi na svetovnih bojiščih ali z boji drugih partizanskih enot po vsej Jugoslaviji ter tako utemeljuje njihovo smiselnost.
Mimogrede naj še omenimo, da Strle pripravlja še dve knjigi o Tomšičevi brigadi: četrta naj bi zajela obdobje od 1. januarja 1944 do 27. julija tega leta (v njej bo torej opisan tudi pohod 14. divizije na Štajersko), peta pa bo zajela obdobje do 21. maja 1945, ko se je Tomšičeva brigada morala umakniti iz avstrijske Koroške.
JOŽE OBLAK
Zbirka novel v knjižnem prvencu Milojke Žižmond-Kofol
Kljub usodnim težavam, ki jih ima koprska založba Lipa, smo pred časom vendar doživeli njen nov delovni uspeh, ko je izdala zbirko novel Milojke Žižmond-Kofol, ki nosi pomenljiv naslov Polovica ženske.
Avtorica je doma iz Renč, kjer živi in dela kot samostojna kulturna delavka in se pojavlja v slovenskem literarnem življenju kot avtorica novel in dramskih tekstov od konca sedemdesetih let. Objavlja v večini osrednjih slovenskih literarnih revij (Problemi, Dialogi, Naši razgledi, Mladika, Primorska srečanja), poleg tega pa piše od srede sedemdesetih let tudi radijske igre, ki so jih domala vse predvajali.
Novele, ki so zastopane v pričujoči zbirki, so nastajale vrsto let, na kar nas opozarja tudi dokajšnja stilna raznolikost, ki pa vendarle ima skupne poteze, med katerimi izstopa tekoč in poveden stavek, ki ne prenese večjega jezikovnega eksperimentiranja, ponuja pa s svojo členjenostjo možnost večplastne pripovedi. V izbrano, ne pa iskano besedišče so na nekaterih ključnih mestih vstavljeni izrazi iz nižje plasti pokrajinskega pogovornega jezika, kar daje pripovedi značilen pokrajinski kolorit. Sama avtorica v noveli Neznani otok Santa Maria povzame te značilnosti: »Zdaj pa je treba najbrže prenehati z vso pomenljivostjo oklepajev, pripomb,
pomišljajev, vrinjenih misli, nasilnih pojasnjevanj, odvreči je treba okrasje nevtralnih besed, pregnati strah, da bi povedala več, kot mi je v tem trenutku dovoljeno, saj mi nikoli ne bo dovoljeno povedati manj, kot bo od mene zahteval butajoči val krvi, ki po dobri navadi že spet zahteva, da se odprem, pa če me je ob tem še tako strah neizrečenega - in beseda je meso postala...«
S temi besedami pa smo že pri temeljni skupni potezi izbranih novel, ki prikazujejo »pokrajine njenega življenja«. Gre namreč za motivno in tematsko izrazito sorodne novele, v katerih spregovori ženska srednjih let, ženska na prelomu mladosti v zrelost, v kateri se napovedujejo znamenja starosti in konca, ki zahteva obračun. Pred bralcem se razgrne širok spekter bivanjskih vprašanj, ki zahtevajo iskanje odgovorov o razmerju med žensko in moškim, o iztekanju življenja, o ustvarjanju, o materinstvu, o sočloveku, o lastni identiteti, o nezadoščenosti. Snovno so novele dokaj raznolike in postavljene v različne pripovedne ambiente, ki pa so vendarle v glavnem zamejeni z geografskim prostorom primorskega sveta, kar daje zbirki zanimiv pripovedni kolorit, čeprav ostaja zabrisan in navadno le impresionistično nakazan. Prav tako je tudi fabula zelo razrahljana in navadno ostaja le nakazana, s čimer se pripoved izogne čisti abstraktnosti, ne zaide pa tudi
v naivno realistično fabulativnost, kljub temu da niso redka mesta, ki so tesno povezana z osebnimi izkustvi, saj ponekod zaslutimo celo avtobiografske poteze.
Tudi liki doživljajo različne življenjske usode, na dnu vseh pa je isto gibalo: bivanjska nezadošče-nost in zavedanje lastnega neuspeha, tako da bi se avtorica lahko približala celo shematičnosti, oziroma, kot sama pravi v avtorefleksivnem pasusu novel Theodora: »Kje so ljudje iz mesa in krvi, kje je njegova krivda, zakaj nisi napisala njegovega imena? Hotela si ga brezimnega. Tudi sebe večino časa nisi imenovala z imenom. Namesto slike si v stilu slabega slikarja vrgla sled barve na slikarsko paleto in spodaj pripisala pojasnilo za zmedenega opazovalca: Simfonija ljubezni.«
Vendar temu ni tako. Skrajnostim se spretno izogne, tako da se giblje med tradicionalnimi prijemi in modernističnimi inovacijami, med fabulativnos-tjo in abstraktnostjo, med shematičnostjo in individualnostjo, med iskanostjo in spontanostjo, med komunikativnostjo in hermetičnostjo, med domačij-skostjo in svetovljanstvom. Pred seboj imamo torej svežo prozno noviteto izpod ženskega peresa, ki z drugačnega kot običajnega zornega kota osvetljuje usodo ženske v sodobnem svetu.
ZOLTAN JAN
V današnji anticipirani tekmi 32. kola nogometne A lige
Milan - Sampdoria (tudi po TV)
MILAN — Po polemikah zadnjih dni zaradi kovanca, ki je Napoliju za zeleno mizo prinesel zmago proti Ata-lanti, kot zaradi dosojenih ali nedosojenih enajstmetrovk ali pa hudih zamud na nekaterih stadionih, kjer bodo tekme bližnjega svetovnega prvenstva, bomo danes lahko spet gledali »igrani« nogomet. V anticipirani tekmi 32. kola A lige se bosta namreč pomerila Milan in Sampdoria. Za Milanovega trenerja Sacchija je srečanje proti Sampdorii, enemu od moštev, ki mu je letos povzročilo največ težav, bistvenega pomena. »Čaka nas težak dvoboj. V prvem spopadu nas je Sampdoria precej namučila, saj igra lep nogomet, tako s tehničneha kot s taktičnega vidika,« je menil Sacchi, »poleg tega razpolaga z igralci, ki lahko vsak trenutek odločijo tekmo.«
Milan bi moral nastopiti z isto postavo kot proti Bologni. Nekoliko je v dvomu le Maldini, ki ima težave z gležnjem. Po daljšem času se je na klop vrnil Carobbi.
Na drugi strani, v taboru Sampdo-rie, vlada večja spokojnost. Ne morejo sicer računati na Cereza in Pellegrini-ja, a kljub temu so prepričani, da se bodo dobro držali: »Nastop v Milanu, pred takim občinstvom, predstavlja izredno motivacijo,« je dejal Dossena, »za nas bo kot finale pokala prvakov.«
Povejmo še, da sta se v prvi tekmi letošnjega prvenstva Milan in Sampdoria razšla pri izidu 1:1, v lanskih dveh prav tako ni bilo zmagovalca:
prva tekma se je končala 1:1, a druga
0:0.
Za ljubitelje nogometa pa je zlasti razveseljiva vest, da je vodstvo Milana dovolilo televizijski prenos (z izjemo področja okrog mesta samega). Tekmo bo italijanska televizija prenašala po 2. sporedu s pričetkom ob 15.25.
Postavi za današnjo tekmo:
MILAN: Pazzagli, Tassotti, Maldini, Colombo, F. Galli, Baresi, Donadoni, Rijkaard, Van Basten, Evani, Massaro (12 G. Galli, 13 Costacurta, 14 Ancelot-ti, 15 Stroppa, 16 Simone).
SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Carboni, Pari, Vierchowod, Katanec, Lombardo, Salsano, Vialli, Mancini, Dossena (12 Nuciari, 13 Lanna, 14 Breda, 15 InVernizzi, 16 Victor).
Večja neposredno izplačljiva kvota Totocalcia
RIM — Finančni minister Rino For-mica se je odločil, da bo zvišal neposredno izplačjive kvote Totocalcia. Doslej je kvota znašala največ milijon lir in pol, odslej pa bodo neposredno lahko izplačali dva milijona lir.
Spet naprodaj vstopnice za nogometno SP
RIM — Pri okencih Bance Naziona-le del Lavoro bodo danes nadaljevali s prodajo vstopnic za bližnje svetovno nogometno prvenstvo. Gre za del vstopnic, ki so bile prvotno namenjene FIFA. Poleg tega so po ponovnem preverjanju ugotovili, da je na nekate-
rih stadionih več mest kot so sprva računali.
Doslej so skupno prodali 2 milijona 258 tisoč vstopnic, torej 88%. Za finale je na razpolago še 10 tisoč vstopnic, za ostale tekme pa 293 tisoč. Prodaja se bo nadaljevala do 21. maja. V Italiji so doslej prodali 1.220.000 vstopnic in pri tem kasirali približno 155 milijard lir.
Zavrnili priziv Polonie
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je zavrnila priziv igralca Triestine Polonie, ki bo tako ostal izključen za 4 kola.
Eva Russo spet v vratih
RIM — Eva Russo, bivša vratarka italijanske ženske nogometne reprezentance, ki jo je federacija nedavno diskvalificirala, bo spet igrala. Jutri bo nastopila na stadionu v Bologni, vendar bo tekma v dobrodelne namene.
Rockyja Graziana zadela kap
NEW YORK — Zdravstveno stanje bivšega svetovnega boksarskega prvaka v srednji kategoriji, Rockyja Graziana, je zelo hudo. V nedeljo ponoči ga je zadela možganska kap in so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico. Podrobnejših vesti o njegovem zdravstvenem stanju pa v bolnišnici na željo Grazianove družine niso hoteli dati. Graziano, čigar pravo ime je Thomas Rocco Barbella, je svetovni naslov osvojil leta 1947, slavo pa si je priboril zlasti s svojimi tremi srečanji protf To-nyju Zaleju. Opravil je 82 dvobojev, od katerih je 52 osvojil s KO.
Na avtomobilskem »safari rallyju«
Alen (subaru) že odstopil
NAIROBI — Ko je do konca prve etape »safari rallyja«, tretje tekme svetovnega prvenstva, manjkalo 300 kilometrov, sta v vodstvu bila Šveda Wal-degaard in Ericcson, medtem ko sta Italijana Fiorio in Biasion zasedala 5. oz. 6. mesto. To prvo etapo, ki se je zaključila pozno sinoči, je označeval dvoboj med Toyoto in Subarujem, medtem ko so piloti Lancie vozili dokaj previdno. Največje presenečenje pa je bil odstop enega od favoritov, Finca Alena (subaru). Slednji je že kmalu po startu imel težave z vozilom (temperatura vode je bila previsoka), zatem pa mu je povsem odpovedalo.
Dirko so pogojevale tudi spremenjene vremenske razmere. Predvčerajšnjim je močno deževalo in vsi so pričakovali vodo in blato, posijalo pa je sonce in pilote je hudo mučil prah. Poleg tega se je zaradi narasle vode porušil neki most in so morali precej spremeniti predvideno pot. Na vsak način so japonska vozila takoj napadla, da bi spravila v težave Lancio, ki je na zadnjih dveh izvedbah v Keniji bila v premoči. Vodstvo je prevzel izkušeni Waldegaard, ki je tudi izkoristil Alenov odstop.
Druga etapa bo na vrsti danes zjutraj, tekmovalci pa morajo prevoziti 626 km s 14 časovnimi kontrolami.
VRSTNI RED: 1. Waldegaard - Cal-lagher (Šve., VB) toyota 42T1" penali-zacije; 2. Ericsson - Billstam (Šve.) to-yota po 147”; 3. Duncan - Munro (Ken.) subaru 3T0"; 4. Hayes - Levitan (Ken.) subaru 4'29"; 5. Fiorio - Pirollo
(It.) lancia 8'03"; 6. Biasion - Siviero (It.) lancia 9'06"; 7. Preston - Lyall (Ken.) nissan H'05"; 8. Kankkunen -Piironen (Fin.) lancia 14T2"; 9. Kir-kland - Thatthi (Ken.) subaru 14'26"] 10. Sainz - Moya (Šp.) toyota 3r31".
Jutri Rosi - Daigie
MONTECARLO — Italijanski boksar Gianfranco Rosi bo jutri branil svoj svetovni naslov v srednji kategoriji junior (verzija IBF) proti Američanu Kevinu Daigleju. Dvoboj bo v hotelu Loewe, kjer je prostora za 1.200 gledalcev.
Buljevič izpadel
UMAG — Najuspešnejši jugoslovanski igralec na letošnjem ciklusu profesionalnih ATP turnirjev »Istrske riviere '90«, Damir Buljevič, se ni uspel uvrstiti v finale master turnirja, ki poteka v Umagu. V četrtfinalu je Suljeviča s 6:3, 7:6 premagal prvi nosilec turnirja, Čehoslovak Damm. Ostali izidi: Fiorini (It.) - Marcu (Rom.) 6:3, 6:3; Roubiček (CSR) - Fucks (Av.) 6:3, 6:3; Mandl (Av.) - Garizzio (It.) 2:6, 7:5, 6:3.
Tudi letos »dirka miru«
BERLIN — Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je že kazalo, da z »dirko miru«, najprestižnejšo etapno kolesarsko preizkušnjo na svetu, ne bo nič. Vskočilo pa je neko zahodnonem-ško elektronsko podjetje in organizatorja rešilo iz zagate.
Košarkarsko promocijsko prvenstvo
Domovci so se izkazali
1. ŽENSKA DIVIZIJA
DOM GOMETAL -
PETROLIFERA	85:67 (51:28)
DOM: Gruzovin 3, Košuta 23, Am-brosi 2, Orzan 26, Semolič 2, Komel, Battello 4, Dornik 9, Prinčič 16.
PON: Visintin (36'), Rosso (40 ). ON: Dom 16, Petrolifera 18. 3 TOČKE: Košuta in Orzan 2.
Domovci so sklenili letošnje promocijsko prvenstvo s pomembno zmago v zaostali tekmi proti solidni Petroliferi. Brumnovi varovanci so po torkovem srečanju, ko so v Pierisu kljub slabi in neorganizirani igri dosegli nov par točk, stopili na igrišče trdno prepričani v lastne sposobnosti. Srečanje so pričeli res enkratno: v 3' so že vodili s 5 točkami prednosti (9:4), a v 10’ je razlika znašala že 11 točk (22:11). V naslednjih minutah so se dobesedno razigrali ter z odlično obrambo, hitrimi protinapadi in učinkovitimi meti s srednje razdalje popolnoma strli odpor gostov.
V uvodnih minutah 2. polčasa so belo-rdeči vodstvo še povečali: z natančnimi meti in uspešno zaključenimi napadi so bili za razred boljši od nasprotnika. Najvišja razlika je znašala
celih 28 točk (60:32 v 25 ). V nadaljevanju so tako le branili rezultat, kljub temu pa so prikazali res atraktivno košarko. Tokrat bi želeli pohvaliti celotno moštvo, ki je vseskozi igralo dokaj motivirano in koncentrirano. Poleg »običajnih« Košute in Orzana sta se izkazala tudi center Prinčič in Dornik, ki sta se pod koši tako v obrambi kot tudi v napadu borila kot prava leva.
Mimo rezultata samega pa je najbolj razveseljivo dejstvo, da so v letošnji sezoni domovci pokazali neverjeten napredek. To zgovorno dokazuje povratni del prvenstva, ko so v 9. tekmah dosegli kar 6 zmag, med drugim tudi proti vodilnemu Igc Staranzano, ki je klonil le dvakrat. Brumnovo sistematično in požrtvovalno delo je obrodilo zaželene sadove: ne smemo pozabiti, da so letos ekipo sestavljali številni mlajši igralci, ki so s košarko spet pričeli po večletnem premoru. Uspeh je gotovo sad skupnega dela, treningov, ki so bili polnoštevilno obiskovani, in prijateljskega vzdušja. Letošnja izkušnja bo gotovo dobra šola za naslednje sezone, (af)
V šestnajstem kolu ni prišlo do presenečenj. Vodeča Mossa je odpravila Agorest in utrdila prvo mesto, drugouvrščeni Cormons pa se je oddaljil od vodeče šesterke. Druga slovenska ekipa v tej konkurenci, Soča, je zmagala brez prevelikih težav.
Izidi 16. kola: Azzurra - Farra 3:0; Šale Sicilia - Acli Ronchi 2:3; Villesse - Lib. Cormons 3:1; Mossa - Agorest 3:0; Soča - Svag Dizorz 3:0; Grado -Fincantieri 1:3.
lestvica: Mossa 32, Acli Ronchi 26, Cormons 24, Azzurra, Soča 18, Farra 16, Fincantieri 14, Agorest, Villesse 12, Svag Dizorz 8, Šale Sicilia in Pall. Grado 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Soča nadaljuje na svoji zmagoviti poti, na drugem mestu ji še vedno sledi Caldini, ki je tokrat šele po petih setih spravil na kolena Olympio. Naš prapor je gladko klonil proti Intrepidi iz Mariana.
Izidi 15. kola: Naš prapor - Intrepi-da 0:3; 01ympia - Caldini 2:3; Acli Ronchi - Armonia e salute 0:3; Pall. Grado - Soča 0:3.
Lestvica: Soča SOBEMA 24, Caldini 22, Intrepida Mariano 18, 01ympia 16, Naš prapor, Staranzano 12, Grado 10,
Armonia e salute 6, Acli Ronchi in Lib. Cormons 2 točki.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
V 11. kolu je 01ympia pregazila Sagrado, v 12. pa je izgubila proti Li-bertasu iz Gorice in si tako zapravila zlata vredni točki. Na lestvici še vedno vodi Šanson, ki kljub počitku ni izgubil prvega mesta. Hkrati pa se je do 01ympie povzpel tudi Libertas, ki se bori za 2. mesto.
Izidi 11. kola: Sagrado - 01ympia 0:3; Lib. Gorizia - Acli Ronchi 3:2; počivala sta Morarese in Šanson.
Izidi 12. kola: 01ympia - Lib. Gorizia 1:3; Morarese - Sagrado 3:2; počivala sta Šanson in Acli Ronchi.
Lestvica: Šanson 14, Lib. Gorizia in 01ympia 12, Sagrado 6, Acli Ronchi in Morarese 2 točki.
UNDER 16 ŽENSKE
Kot smo že poročali v prejšnjem komentarju, je Soča doživela tesna poraza proti Šansonu in je zato izločena. Vendar treba poudariti, da je bilo to najbolj izenačeno polfinalno srečanje, v katerem sta se ekipi borili za zmago do petega seta. V drugi polfinalni skupini je tržiški Fresco Discount v obeh srečanjih s 3:0 premagal Villacher Bier. V finale za pokrajinski naslov sta se torej uvrstila Šanson iz Ločnika in Fresco Discount iz Tržiča. (M. J.)
Na ponedeljkovem občnem zboru
Lep obračun NK Bor
Nogometni klub Bor je v ponedeljek podal obračun svojega enoletnega delovanja na občnem zboru, kateremu sta prinesla pozdrave predstavnik prijateljskega športnega društva Zarja iz Bazovice, s katerim tržaški klub tesno sodeluje in pa predsednik ŠZ Bor, arh. Mitja Race.
Predsednik NK Bor Boris Krapež je v svojem poročilu navedel vrsto postavk, ki so sestavljale dejavnost tega društva. Klub je kljub temu da je to najmlajša enota, ki se je vključila v ŠZ Bor, pokazal izredno dejavnost in dosegel lepe uspehe. Poleg odbornikov ima velike zasluge tudi trener mag. Verdenik, saj je vzgojil vrsto mladih igralcev, ki žanjejo priznanje tudi v širših tržaških krogih mladinskega nogometa.
Borovi nogometni delavci so dobro zastavili načrte tudi za bližnjo bodočnost. Tako bodo sredi maja priredili na društvenem prostoru v Bazovici svoj prvi dvodnevni praznik, za junij pa so organizirali izlet na tekmo »mundiala« Jugoslavija - ZRN v Milan. Precej je bilo govora tudi o razvoju mladinskega nogometa v zamejstvu sploh in iz posegov govornikov je vela enotna misel, da bo na tem področju treba uvesti večjo koordinacijo in sodelovanje med našimi nogometnimi društvi. Po občnem zboru so se prisotni zadržali ob zakuski v prijetnem, prijateljskem pogovoru, (boj)
1 Dl GORIZIA
Jutri in v nedeljo v Repnu polfinalni kadetski košarkarski turnir Alpe-Jadran
V zelo kakovostni konkurenci tudi Kontovelci
Da se je Kontovelova kadetska košarkarska ekipa uvrstila v polfinalni del turnirja Alpe-Jadran, gotovo predstavlja zelo velik uspeh. Veliko priznanje pa pomeni tudi dejstvo, da so organizacijo enega od polfinalnih turnirjev (le-teh je štiri) dodelili enemu od naših društev, to je ŠZ Jadran, ki se je ob pomoči požrtvovalnih Konto-velovih odbornikov lotil preceh zahtevne naloge, predvsem ker je treba turnir izpeljati med velikonočnimi prazniki. To pa od organizatorjev terja še dodatno delo.
In da je za Kontovelovo moštvo uvrstitev v polfinale dejansko velik uspeh, kaže že dejstvo, da je letos na tej prireditvi nastopilo kar 76 ekip iz Avstrije, Jugoslavije, ZRN, Madžarske, CSR in seveda Italije. V tej zelo kakovostni konkurenci so nastopile tudi tri naše ekipe Dom, Kontovel Techna in Bor Indules.
SPORED TURNIRJA
SOBOTA, 14. 4.
10.00: Sijeka - Praga 11.30: Kontovel - Oderzo 17.00: Praga - Oderzo 18.30: Kontovel - Rijeka
NEDELJA, 15. 4.
9.00: Oderzo - Rijeka 10.30: Kontovel - Praga
Vse tekme bodo v občinski telovadnici v Repnu.
Domovci so bili izločeni že v prvem krogu, borovci so klonili le pred močnim Stefanelom, Kontovelcem pa je uspel velik podvig, da so se uvrstili v polfinale. Med drugim so po dveh zelo izenačenih tekmah premagali Don Bosco, v zadnjem krogu pa še moštvo Gazzere iz Mester.
Kontovelov kadet Danijel Gulič (z žogo), v ozadju še Kristjan Rebula in
Aljoša Daneu.
Polfinalnega turnirja, ki bo jutri, 14., in v nedeljo, 15. t. m., v Repnu se bodo udeležile naslednje ekipe: selekcija iz Prage (CSR), KK Rijeka (Jugoslavija), Oderzo in Kontovel.
Vse ekipe bodo igrale vsaka proti vsaki, prvouvrščena pa se bo uvrstila na finalni turnir štirih ekip (zmagovalci na štirih turnirjih v Gorici, Ljubljani in Trevisu), ki bo konec meseca v Longaroneju, kjer bo istočasno tudi zelo zanimiv trenerski tečaj, ki se ga bodo udeležili priznani strokovnjaki iz Jugoslavije in Italije.
Že dejstvo, da so si Kotnovelovi košarkarji priigrali polfinale, pomeni za Kontovelovo društvo in za vso našo košarkarsko gibanje kajpak velik uspeh, če pa bi se naši uvrstili v finale, bi bil to gotovo eden največjih dosežkov v zgodovini naše mladinske košarke.
Konkurenca v Repnu pa bo vse prej kot lahka, čeprav ne poznamo nasprotnikov. Že dejstvo namreč, da so se te ekipe uvrstile v polfinale, pomeni, da so to kakovostna moštva.
Kontovelovi kadeti so se za to prireditev vestno in pridno pripravili. Da bi jim uspel veliki met, to je uvrstitev na finalni turnir v Longaroneju, pa seveda pričakujejo pomoč ne samo domačih navijačev, temveč vseh, ki jim je naša košarka pri srcu.
Deželni mladinci
V	zaostali tekmi naši izgubili
KONTOVEL TECHNA -
STELLA AZZURRA 78:96 (35:49)
KONTOVEL TECHNA: Ban 4, Gulič 4, Briščik 11 (1:3), Danev 6, Rebula 14 (4:4), Krevatin, Gregori 39 (3:6).
PON: Ban (36). TRI TOČKE: Gregori 4.
V	zaostalem srečanju deželnega mladinskega prvenstva (na regularni tekmi ni bilo sodnikov) so Kontovelci v okrnjeni postavi izgubili s Stello Az-zurro, čeprav je do sredine prvega polčasa kazalo, da bi lahko naši le premagali tega nasprotnika (v 11. minuti so vodili s 24:21). Nakar se je v vrstah Kontovelcev nekaj zataknilo, gostje so povedli kar z 49:32 in tekme je bilo praktično že v prvem polčasu konec.
V	vrstah naše ekipe je izstopal Jan Gregori, ki je dosegel kar 39 točk. (jan)
Nagrajevanje turnirja Obersnel v minibasketu
V	sredo, 18. t. m., bo na sedežu Don Bosca ob 18. uri zaključna prireditev z nagrajevanjem turnirja »G. Obersnel« v minibasketu za letnike 1980 in mlaj-
Na tem turnirju sta letos nastopili samo dve naši ekipi, in sicer Bor in Polet.
V1. ženski diviziji
Dva poraza odbojkaric Brega
KILLJOV - BREG	3:0
(15:13, 15:7, 15:8)
BREG: Slavec, Zeriali, Kalc, Seganti, Banti, Kosmač, Sancin, Ota.
Brežanke so gladko klonile proti ekipi, ki zaseda boljše mesto na lestvici. Tekma se je za gostje začela zelo slabo, saj so domačinke »po hitrem postopku« pospravile kar 5 točk. Brežanke so reagirale in izenačile pri 9:9 in nato sledile nasprotnicam do 12:12. Nekaj naivnih napak jih je ustavilo pri 13. točki in tako so nasprotnice pospravile set. To je vplivalo zelo slabo na Brežanke: v naslednjih setih so igrale zelo nezbrano in si zapravile tekmo pri naivnih napakah. (M. Ota)
BREG - BOR FRIULEXPORT 1:3 (5:15, 15:13, 4:15, 10:15)
BREG: Slavec, Zeriali, Seganti, Kralj, Sancin, Bandi, Kosmač, Ota.
BOR: Brazzahi, Gregori, Superina, Pernarčič, Visentin, Gulič, Faiman, Tersar, Debeljuh.
V preloženi tekmi prvega kola povratnega dela prvenstva je bil v Dolini slovenski derbi. Tekma je bila zelo izenačena in zanimiva z mnogimi hitrimi akcijami. Brežanke so začele tekmo zmedeno, a so nadaljevale zelo koncentrirano in zasluženo zmagale drugi set. Borile so se za vsako žogo in prikazale zelo dobro in zrelo igro. Do zadnjega trenutka so bile zaverovane v zmago, čeprav so nasprotnice z lahkoto osvojile tretji set. Tudi četrti niz so začele zelo prepričljivo, a so kljub temu preveč zaostale (9:2). Znova so se pri domačinkah pojavile napake, ki so pokvarile vzdušje v ekipi in zmanjšale koncentracijo igralk. Ta tekma pa vse- " kakor kaže na velik napredek v igri domačink, ki zato lahko še upajo na obstanek v tej ligi. (M. Ota)
Zaostala tekma košarkarske promocijske lige
Uspešni tudi za zaprtimi vrati
Kontovelec Damir Starc
Kontovel Electronic shop -
STELLA AZZURRA 110:92 (42:37)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Grilanc 4, Gulič 34 (2:2), Sterni 12 (4:6), Stoka 14 (0:1), Starc 9 (0:2), Civardi 10 (2:3), Čuk 13 (3:7), Pahor 4, Rupel 4 (2:2), Budin 6.
ON: 23. TRI TOČKE: Gulič 8, Starc 1.
V zaostali tekmi promocijskega prvenstva in za zaprtimi vrati (zaradi izgredov po tekmi proti CGI) so Kontovelci po pričakovanju in tudi brez težav premagali, sicer solidno moštvo Stelle Azzurre, ki je bila predvsem ne-
varna pod košema, kjer se je kot običajno izkazal korpulentni, toda agilni in tehnično zelo dober Masala.
Gostje so bili našim enakovredni le v prvem polčasu, ko so v 11. min. celo povedli z 1§:15, nekajkrat pa je bil izid izenačen. V nadaljevanju pa je stopil v ospredje Štefan Gulič, ki je kar z osmimi trojkami dejansko spravil na kolena gostujočo ekipo in naši so imeli tako odprto pot do visoke in zaslužene zmage. Kontovelci so namreč v 27. min. vodili kar s 70:49, tako da ni bilo več dvoma o zmagovalcu in je trener Igor Meden lahko poslal na igrišče vse razpoložljive košarkarje, ki so se tudi vpisali med strelce.
Drugih zaostalih tekem v tem prvenstvu niso odigrali, tako da je sedaj lestvica te lige naslednja:
CGI Milje 36; KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 34; CICIBONA 28; Ferroviario 27; Barcolana 24; Stella Azzurra in Scogiietto 20; Libertas 14; Radioguattro 12; CUS Trst, Fiamma in Lavoratori del Porto.
Kot v vseh deželnih košarkarskih prvenstvih bodo imele ekipe te lige med velikonočnimi prazniki premor. Spet bodo na igrišču v soboto, 21. t. m., ko bo na sporedu za vrh lestvice precej zanimivo srečanje med Cicibo-no in vodilnim CGI iz Milj. Cicibona-ši, ki so na odličnem tretjem mestu lestvice, bi lahko poskrbeli tudi za veliko presenečenje, čeprav je malo verjeti, da bi se Miljčani pustili presenetiti prav dve koli pred koncem prvenstva in ko so na pragu D lige.
V prihodnjem kolu bodo Kontovelci spet za zaprtimi vrati igrali v Repnu (21. t. m.) proti Scogliettu.
Opensko društvo je pretekli teden z družabnostjo zaključilo uradno sezono
SK Brdina v kvalitetno bodočnost
Posnetek s sobotne družabnosti SK Brdina v openskem Prosvetnem domu
Preteklo soboto je SK Brdina v Prosvetnem domu na Opčinah zaključil uradno sezono. Ob prisotnosti svojih članov in gostov je podelil najuspešnejšim tekmovalcem pokale. V uvodnih besedah je predsednik kluba Aleksander Ferluga pozdravil navzoče ter se zahvalil vsem, ki so na katerikoli način pomagali in prispevali za SK Brdina. Prav gotovo je, da so stroški veliki. Le-teh društvo, kljub dobri volji odbornikov, ki nesebično pomagajo po finančni plati in tudi s prostovoljnim delom, ne more popolnoma pokrivati. Zato je nujna tudi širša pomoč.
SK Brdina je letos kljub izredno skromnim snežnim razmeram dosegel dobre rezultate. Tekmovalna skupina se je udeležila vseh tekmovanj, na ka-
terih so posamezniki opozorili nase. V ženski skupini prednjači predvsem Valentina Šuber, ki se ji pozna, da je več let trdo in dobro trenirala. Tisto delo daje sedaj zaželene rezultate. Med fanti je treba pohvaliti Kristjana Volpija, ki tudi dosega dobre rezultate. Med najboljše spada tudi David Tavčar, ki pa je imel v tej sezoni nekaj smole.
Smučanje je šport, v katerega je treba vlagati mnogo truda in dela, da se lahko s časom obrestuje. Tudi pri ostalih članih SK Brdina je opaziti sledove resnih priprav. Pri tem je treba omeniti predvsem smučarje Marka Šuberja, Petra Ferlugo, Gabrijela Talottija, Fa-bia Germanija in Andreja Pavaticha.
Poleg Valentine Šuber je v ekipi SK Brdina perspektivna Jasmina Štrekelj, ki pa še potrebuje treninge tekmovalnega značaja. Vsa skupina začetnikov je zelo navdušena za smučanje in si želi uspeha. Prav v tej zvezi skuša dati društvo vsakemu posamezniku priložnost, da bi uspel. Žato pa je nujna potreba po finančnih sredstvih, saj le tako bo lahko opensko društvo nadaljevalo po najboljši j30ti.
Sam klub je ambiciozen. Sezono je začel že septembra lani s prvim treningom. Ker klub stremi po kvaliteti in želi, da bi njegovi člani in članice dosegali čim boljše uvrstitve, ne bo opustil treningov; le-ti se bodo nadaljevali skozi vse leto, da bi tekmovalci stopili v novo smučarsko sezono že pripravljeni in brez tekmovalne treme.
SK Brdina se še enkrat zahvaljuje vsem sponsorjem, ki so prispevali k uspehu društva, in staršem, ki z zanosom sledijo svojim otrokom. Ob tej povezavi je SK Brdina bogatejši za smuči, smučarske čevlje, klubske vetrovke, tekmovalne kombinezone, količke, radio aparat za kombi, 4 prenosne radio sprejemnike in oddajnike walkie talkie, klubske trenirke in še marsikaj drugega.
Sobotni večer se je — ob dobrem razpoloženju in v prisotnosti članov ostalih smučarskih klubov Brega, Mladine, SPDT, predstavnika Združene ekipe in SK Sežana, trenerjev Matjaža Šarabona in Cveta Vidoviča — zaključil z željo po medsebojnem sodelovanju in nujnosti povezave za dosego dobrih rezultatov.
SK Brdina se še enkrat zahvaljuje vsem prisotnim in upa v še boljše rezultate. (V. Ž.)
MLADOST - PIERIS 0:0
MLADOST: Peric, Pahor, Subani, I. Gergolet, Gorjan, A. Gergolet, Isoni, Gallo, Jarc, Lorenzut, Lavrenčič, Jelen, Ferletič.
. V zaostali tekmi »men domačini nekaj pril drugem polta ki ^	,
»zkonstlti. Sodnij. 3^ je tl]
Ijavil Mladost! zaradi nedo Položaja domačega napadal lekmi ima Mladost le 3 to 2adnja na lestvici.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT
''abi vse svoje člane In simpatizerje ** sestanek, ki bo drevi ob 20.30 na sedežu odseka (Ul. Carducci 8/2). edina točka sestanka bo bližnji alpinistični tečaj.
Igor Vodopivec
Cesena - Juventus	2	
Cremonese - Roma	2	
Fiorentina - H. Verona	1	X
Genoa - Inter	1	X
Lazio - Ascoli	1	
Lecce - Bologna	X	
Napoli - Bari	1	
Udinese - Atalanta	X	
Cosenza - Monza	1	X
Parma - Cagliari	1	X
Torino - Piša	1	X
Ternana - Palermo	1	
Pro Vercelli - Pavia	1	X
Igor Vodopivec (letnik 1968) smuča že od mladih let. Kot deček je z matičnim društvom, SO Breg, tekmoval na društvenih smučarskih tekmah, s 14 letom pa je pristopil k zamejski smučarski ekipi, za katero je kot mladinec tekmoval tri sezone. Pred tremi leti je opravil izpit za smučarskega vaditelja, letos pa je vso sezono treniral baby sprint in miške pri SO Breg. Prejšnji teden je Jasna Parovel pravilno napovedala 7 izidov. Ker bodo tekme odigrali v soboto, je mogoče igrati Totocalcio le še danes.
1.	Modena (kasaška dirka): Mint di Jesolo (skupina 1) je pred kratkim lepo zmagal in je zato tudi na tej dirki favorit. Njegova najnevarnejša antagonista naj bi bila Madrigale (skupina X), ki pa štarta v drugi vrsti, in Manet LB (skupina 2).
2.	Montecatini (kasaška dirka): Frescona (skupina 1) spada v ožji krog favoritov. V skupini X ima Ivi-asco dobro štartno mesto, medtem ko bi iz skupine 2 presenetil hitri Domesdaj Gar.
3.	Montegiorgio (kasaška dirka): med favoriti je Fiordo AC (skupina X), a le pod pogojem, da bo dobro zdržal štart. Iz skupine 1 naj omenimo hitrega Fire Blacka-, med protagonisti pa naj bi dirkal tudi Coati San (skupina 2).
4.	Padova (kasaška dirka): Good Speed (skupina X) je ta čas v dobri formi. Ob njem se bosta za zmago najverjetneje potegovala še Dun del Dosso (skupina 1) in zanesljivi In-franger (skupina 2).
5.	Rim (galop): Sunni Lad (skupina 2) je veliki favorit v primeru težkega terena. Iz skupine X je omembe vre-
den Nino Nicoletti, v skupini 1 pa naj bi bil najnevarnejši Mojag.
6.	Milan (galop): Martha Seitz (skupina 1) je že zmagala v dirki s podobno štartno listo, zato je tudi tokrat favorit. V skupini X bo dirkal Maslogarth, iz skupine 2 naj omenimo Arca Rossa.
Dirka tris
Naši favoriti: Its di Jesolo (štev. 20), Jezz Jen (19) in Gubbia D'Ausa (12). Dodatek za sistemiste: Dimomo (11), Flambard (16), Invitto (21).
|
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	1
drugi	X	2
3.	—	prvi	x
drugi	1	2
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	2
drugi	1	X
6.	—	prvi	1
drugi	X	2
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir;.v SFRJ številka 4 - din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000,- din), letno 780,- din (7.800.000,- din).
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
petek, 13. aprila 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdala L J in tiska
ZTT
Trst
ilijana zveze časopisi
Član italijanske lii
založnikov FIEG
Reševalne ekipe so spustile v vodo tudi robot s televizijsko kamero
V jezeru Maggiore še niso našli trupel devetih nesrečnih turistov
VARESE — V zgodnjih jutranjih urah so včeraj ponovno stopile v akcijo reševalne enote, ki se trudijo, da bi na jezeru Maggiore odkrile kraj, kjer se je po vsej verjetnosti potopil motorni čoln z devetimi osebami na krovu. Reševalci si ne delajo utvar, saj trdijo, da je močan veter skoraj gotovo prevrnil čoln, v hladni vodi gorskega jezera pa lahko oseba preživi le uro.
Poleg helikopterjev, ki preletavajo jezero, so bili včeraj na delu tudi potapljači, ki razpolagajo s posebnim robotom, ki ga lahko spustijo tudi 150 metrov pod vodno gladino.
Jezero Maggiore je namreč v nekaterih krajih globje od 100 metrov, voda na dnu pa je izredno mrzla. Vodja potapljačev je dejal, da predstavlja to še dodatno breme, saj je temperatura vode prenizka, da bi se trupla, ki ne priplavajo na površje, pričela razkrajati. Pred časom so po naključju odkrili mumificirane ostanke nesrečneža, ki je izginil v jezeru pred petimi leti. Trupla bi lahko našli le v primeru, da bi imele žrtve nesreče na sebi rešilne jopiče.
Glede na to, da je imel motorni čoln sorazmerno težak motor, bi ga lahko ta potegnil na dno. Zato ni izključeno, da je ostanke čolna že prekrila plast blata. Prav zaradi tega so v jezero spustili tudi podvodno kamero in upajo, da bi jih lahko elektronsko oko privedlo do kraja, kjer se je potopil čoln. Sicer pa je treba upoštevati tudi močne tokove, ki prav tako otežkočajo reševalno akcijo.
V nočnem napadu kamoristi ubili predstavnika KD
NEAPELJ — Tudi kamora je na svoj način začela »volilno kampanjo«. Prejšnjo noč je namreč v Acerri, velikem kmečko-industrijskemu središču v bližini Neaplja, ubila 55-letnega Carmineja Elma, ki je v zadnji mandatni dobi predstavljal Krščansko demokracijo v občinskem svetu Acerre.
Kamoristi, ki so takoj po krvavem dogodku zbežali, so v Elma streljali, ko je ta v družbi sina (le-ta je kandidat Krščanske demokracije na bližnjih upravnih volitvah) v bližihi doma lepil volilne lepake. Ranjenca so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer pa ni prestal zapletenega operacijskega posega.
Preiskovalci domnevajo, da je uboj Carmineja Elma sad maščevanja kamore nad političnim predstavnikom, češ da se ta ni držal »pravil igre«. Po vsej verjetnosti je žrtev krvavega napada, ki je že imel pred leti opravka s sodno oblastjo, »neposlušno« kandidiral lastnega sina za bližnje občinske volitve.
Sicer ta dogodek sodi v okvir krvavega obračunavanja med kamoristi in javnimi upravitelji, ki so z njo povezani. Pred leti so v teh krajih ubili več predstavnikov političnih strank, predvsem Krščanske demokracije, med njimi v začetku osemdesetih let tudi dva župana.
Britanci zaplenili sumljiv tovor
namenjen
LONDON — Britanske oblasti so spročile vest, da so v luki Middlesbro-ugh na tovorni ladji Gur Mariner odkrili nadvse sumljiv tovor, ki je bil po mnenju britanskih izvedencev namenjen iraški vojni industriji. V podpalubju tovorne ladje naj bi namreč našli (in seveda zaplenili) osem velikih zabojev, v katerih naj bi bili sestavni deli največjega topa na svetu.
Ko bi Iračani sestavili vsebino osmih zabojev, bi iz tega nastal vele top s 40 metrov dolgo cevjo. Izvedenci so dejali, da bi moral to biti atomski top, ki bi lahko streljal vse prej kot neznatne granate (vsaka naj bi merila meter v premeni, tehtala pa naj bi dve do sedem ton) na 700-kilometrsko razdaljo. Po kratkem izračunu lahko ugotovimo, da bi Iračani lahko s topom obstreljevali Izrael. Irak je kajpak vest demantiral in dejal, da gre za nizkotno natolcevanje, saj je Gur Mariner prevažal le cevi za novo kanalizacijo Bagdada.
iraški vojni industriji
Ladja na kateri so našli dokaj sumljiv tovor, namenjen Iraku (Telefoto AP)
SZ naj bi priznala krivdo za množični poboj v Katynu
RIM — Štiridnevni obisk poljskega predsednika Jaruzelskega v Sovjetski zvezi bo verjetno priložnost, da bo prišla na dan vsa resnica o tragediji v Katynu, kjer je 15 tisoč poljskih častnikov umrlo v čudnih in uradno še nepojasnjenih okoliščinah. Nad tem dogodkom je skoraj petdeset let vladala popolna tišina, komaj v zadnjih dveh letih pa postajajo okoliščine množičnega pokola bolj jasne. Zaradi molka so ostali odnosi med Poljsko in Sovjetsko zvezo dokaj hladni.
Septembra meseca leta 1939 je sovjetska vojska priprla 15 tisoč poljskih vojakov in jih odpeljala v tri koncentracijska taborišča v Belorusiji: Starobjelsk, Ostaškovo in Kozjelsk. Kljub jetništvu so mladi poljski vojaki vzdrževali pismene stike s sorodniki do maja leta 1940, kasneje pa ni bilo o njih več nobene vesti. Skoraj tri leta kasneje so nemški vojaki, ki so medtem zasedli Poljsko, našli v gozdnatem predelu v bližini Katyna pri Smolensku trupla 4.321 častnikov, dobršen del katerih so člani mednarodnega Rdečega križa tudi identificirali. Vsi so imeli zavezane roke za hrbtom, ubiti pa so bili s strelom v senca.
Nezaslišan uboj, ki naj bi ga opravili agenti Stalinove tajne policije, je sprožil val ogorčenja na Poljskem, medtem ko so v Sovjetski zvezi krivdo vedno zanikali in krivili nemške vojake.
Zdi se, da je Hruščov bil celo pripravljen priznati pokol, to pa naj bi mu odsvetoval takratni predsednik Poljske Wladislaw Gomulka, ki se je zbal, da bi resnica o pokolu v Katynu sprožila v državi val polemik in skvarila odnose med obema državama. Po petdesetih letih pa kaže, da je Moskva le pripravljena priznati stalinistični pokol. To naj bi storila ob petdesetletnici krvavega dogodka v Belorusiji.
»Mayumi« ne bo šla v smrt Roh Tae Woo jo je pomilostil
SEUL — Južnokorejska vlada se je včeraj odločila, da pomilosti 28-let-no Kim Hyon Hui, žensko, ki je priznala, da je sodelovala pri atentatu na boeing 707 letalske družbe KAL. Novembra 1987. leta je bomba eksplodirala, ko je boeing letel nad Burmo, in povzročila smrt 115 oseb.
Žensko, ki so ji pravili »Mayumi«, so obsodili na smrt, vendar je južnokorejski predsednik Roh Tae Woo podpisal pomilostitev, ker je dejal, da so prav s pomočjo njenih informacij razkrili pomembne teroristične načrte. S predsednikom se ne strinjajo sorodniki žrtev, saj so ogorčeno protestirali zaradi vladne »popustljivosti«.
V ZRN oropali poštni vagon
DUSSELDORF — Dva oborožena roparja sta v sredo ponoči oropala poštni vagon na vlaku Kdln - Hamburg. Kolikšen plen sta roparja odnesla, še ni znano, govori.pa se o nekaj milijardah lir. Kot je sporočila zahodnonem-ška policija, naj bi se roparja že prej skrila -v vagon in onesposobila tri spremljevalce. Nato naj bi z vlaka
zmetala poštne vreče in izskočila. Njun beg pa je bil kratek, saj so ju aretirali ze včeraj opoldne.
To je že drugi podoben rop v zadnjih dneh, saj so neznanci v ponedeljek oropali poštni vagon v bližini Dunaja in odnesli približno 4 milijarde lir. Takrat so roparji tudi ubili enega od čuvajev.
Spet preplah na trajektu
Na norveškem trajektu Peter Wesse! naj bi bila podstavljena bomba, toda policija ni odkrila nič sumljivega in z 10 urami zamude je trajekt le odplul iz Larvika proti Danski	(Telefoto AP)
Danes na svetu čez milijardo analfabetov
RIM — Na svetu je danes več kot milijarda in sto milijonov nepismenih. Med osebami, ki ne znajo ne pisati ne brati, je približno 985 milijonov odraslih in preko 120 milijonov otrok v šolski starosti. Nepismenost je še posebej razširjena v najmanj razvitih državah črnega kontinenta.
Tako je na primer v Burkini Paso nepismenih 91,5 odstotka moških in 99,5 odstotka žensk, v Nigru je analfabetov med moškimi 89 odstotkov, pri ženskah pa ravno toliko kot v Burkini Paso, na Zelenortskih otokih se odstotek nepismenih spusti na 69 oziroma 79 odstotkov, v Čadu pa je nepismenih 63 odstotkov moških in skoraj vse ženske. Položaj se težko popravlja tudi zaradi nezadostne pomoči tem državam.
Ob postopnem združevanju obeh Nemčij v ospredju problem varnosti v Evropi
DUNAJ — Kakšna bo Evropa po padcu berlinskega zidu? To je vprašanje, ki si ga venomer zastavljamo in skušamo nanj odgovoriti iz različnih zornih kotov. O političnih in vojaških ravnotežjih na stari celini smo se te dni pogovarjali na Dunaju s predstavniki velesil in drugih udeleženk konferenc o varnosti in sodelovanju ter o krčenju oboroženih sil.
Vse je namreč kazalo, da bodo nekajletni napori obrodili 300 strani dolgo pogodbo, ki bi jo svečano podpisali med konferenco »Helsinki II«, letos jeseni. Nenadoma pa se je nekaj zataknilo, občutljiva ravnotežja so se začela majati v vzdušju rastoče negotovosti, kateri botrujeta predvsem razpad vzhodnega vojaškega bloka in perspektiva nemške združitve.
Kaj to konkretno pomeni, pove preprost podatek. Operativne enote NATO štejejo kakih 600 tisoč vojakov, združeni nemški vojski »Bundeswehr« in »Volksarmee« pa 750 tisoč. Razumljivo je zato, da se skoraj vse evropske države strinjajo s Poljsko in Sovjetsko zvezo, ki želita doseči dogovor o bodoči vojaški moči zedinjene Nemčije in na tihem celo upata, da bi bila Nemčija pod kontrolo mednarodne vo-
jaške organizacije, pa čeprav zahodne. Predvsem pa gre Poljski in SZ za konkretna jamstva glede meje na Odri in Nisi ter za prisotnost oboroženih sil bivše protihitlerjevske koalicije na nemškem ozemlju.
Nemška združitev tudi na vojaškem področju pomeni, da bi se ravnovesje porušilo, saj bi NDR izstopila iz varšavskega pakta. Delež njenih oboroženih sil bi najbrž prevzela nase SZ ali pa zahtevala ustrezno skrčenje zahodnega vojaškega potenciala, da se ponovno vzpostavi ravnotežje sil. O tem je bil namreč načelno že dosežen dogovor, da bo SZ uničila 40 tisoč tankov in omejila število svojih letal, tako da bo v srednji Evropi ostalo po 20 tisoč tankov in 195 tisoč vojakov na vsaki strani.
Zato so na Dunaju nekako »zamrznili« sklenitev sicer izoblikovanih dogovorov v pričako-
vanju zaključka pogovorov v okviru formule »2 plus 4« (obe Nemčiji in štiri zmagovalke vojne).
Temu gre pridružiti spoznanje, da se je spremenilo politično bistvo enega izmed dveh blokov, na katerih je slonelo strateško ravnotežje v Evropi. Medtem ko je NATO močan in se celo širi in krepi, pa je Varšavski pakt pod vprašajem. Vsekakor so v njem odnosi krepko spremenjeni, saj ni več mogoče govoriti o podrejenosti vzhodnoevoprskih držav do Moskve. Celo nasprotno: Madžarska se s Češkoslovaško ogreva za takojšnjo vključitev v krog nevtralnih in neuvrščenih držav, med katerimi so tudi Švedska, Finska, Avstrija in Jugoslavija.
Ker se ruši pojeth strateškega bipolarizma, oziroma delitve Evrope med dvema blokoma, se čedalje bolj utrjuje spoznanje, ki ga je na-
glasil Gorbačev na rimskem Kapitalu: »Evropa potrebuje sistem kolektivne varnosti in vzajemnega sodelovanja, ki naj temelji na suverenosti vseh evropskih držav in postopni premostitvi vojaških blokov.«
Prehodno, toda pomembno fazo v tem procesu, ki mu dunajska pogajanja merijo utrip, predstavlja uveljavljanje »regionalnih« dogovorov, kot sta »Alpe Jadran« ali štiristransko sporazumevanje podonavskih držav. To naj bi bil tudi odgovor naraščajoči »balkanizaciji« Evrope zaradi nacionalnih trenj.
V diplomaciji je bila potrpežljivost nenadomestljiva vrlina, vendar smo v Evropi devetdesetih let, ko zgodovina s svojimi presenečenji prehiteva tudi najbujnejšo domišljijo. Zato je najbrž čas, ko se mora vsak izmed evropskih narodov vprašati, kako naj prispeva k izgradnji drugačnih, demokratičnih in odprtih odnosov v svetu, ki ne potrebuje več sovražnika in stremi po novih obzorjih.
STOJAN SPETIČ