GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 18. NOVEMBRA 19G0 * POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI -fr LETO IX. — STEV. 47
S KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV KOPRSKEGA OKRAJA
Albert Jakopič-Kajtimir: Razen kritično ocenjenih pomanjkljivosti v našem delu moramo videti tudi uspehe, da bi lahko še vnaprej pravilno usmerjali vse svoje sile za nadaljnjo graditev
moči in blagostanja v naši deželi!
V petek 11. in soboto 12. t. m. je bila v prostorih hotela Palače v Portorožu III. okrajna konferenca ZK Koper. Bila je močan odraz aktivnosti organizacije in članov ZK v preteklem dvoletnem obdobju, po drugi strani pa po svoji vsebini in razgibanosti v poročilih, razpravah in sklepih tudi odraz zelo temeljitih priprav nanjo. Tako je Okrajni komite že pred časom razposlal vsem delegatom svoje tiskano »Poročilo OKZKS Koper za III. konferenco«, o katerem so po osnovnih organizacijah ZK našega okraja v obdobju pred konferenco temeljito razpravljali in ugotovili dosedanje pozitivne izkušnje, napake in pomanjkljivosti v naši borbi za idejno afirmacijo socialistične misli, v borbi za nadaljnji razvoj gospodarstva, za načelno utrjevanje komun kot skupnosti potrošnikov in proizvajalcev, za napredek in krepitev delavskega in družbenega samoupravljanja, za oblikovanje rasti socialistične zavesti delovnega ljudstva — skratka, za čimboljši vsestranski socialistični razvoj našega okraja. Tako je razumljivo, da jo razen članov OK prišlo na konferenco temeljito Pripravljenih tudi 275 izvoljenih delegatov. Ko je sekretar OKZKS tovariš Albert Jakopič-Kajtimir otvoril konferenco, je pozdravil navzočega 'člana Izvršnih komitejev CKZKS in ZKJ tovariša Franca Leskoška-Luko, sekretarja OKZKS Gorica tovariša Tineta Remškarja, tri predstavnike OKZKH Pulj, sekretarja OK ZKS Kranj tovariša Janka Rudolfa, predstavnika JLA, člana organizacijske komisije CK ZKJ tovariša Branka Drezga, zvezne in republiške ljudske po-
slance, zastopnike tiska in radia ter vse delegate in ostale povabljene goste.
Predsedujoči je obvestil delegate o lepem številu brzojavnih pozdravov, ki so jih poslali konferenci delovni kolektivi in orga-
Po izvolitvi delovnega predsedstva konference, ki ga je vodil tovariš Kari Štrukelj, in po izvolitvi ostalih organov konference je podal sekretar OK ZKS Koper tovariš Albert Jakopič-Kajtimir svoje izčrpno poročilo o nalogah komunistov v prihodnjem obdobju, iz katerega povzemamo nekaj misli.
V Portorožu je bilo minuli petek in soboto zbranih okrog 400 delegatov in gostov, ki so po izčrpnih poročilih OK ZKS Koper in sekretarja Alberta Jakopiča-Kajtimira sprejeli vrsto smernic in napotil za nadaljnje uspešno delo pri vsestranski izgradnji našega področja. III. konferenca Zveze komunistov koprskega okraja je za nami. S poročili v današnji številki lista smo skušali našim zvestim bralcem posredovati bogato in plodno delo konference — zanimivo ne samo za člane ZK, marveč za vse delovne ljudi, ki si na našem področju prizadevajo za dvig gospodarstva in oplemenitenje življenja. Na sliki je tovariš Franc Leskošek-Luka, ki je prispeval s svojim govorom pomemben delež konferenci
OBŠIRNA RAZPRAVA PO KOMISIJAH NA KONFERENCI ZK V PORTOROŽU
Sekretar OK ZKS Koper, član Izvršnega komiteja CK ZKS in član CK ZKJ, tovariš Albert Jakopič-Kajtimir posreduje delegatom in gostom na III. konferenci ZK koprskega okraja svoje poročilo
nizacije iz vseh občin našega okraja, nakar sta prišli pozdravit konferenco s svojima razvitima zastavama delegaciji LMS in pionirjev iz Pirana. Posebno prisrčna je bila čestitka vodje pionirjev, ki je med drugim spregovoril v mikrofon naslednje besede: »Dolga in težka je bila borba, ki ste jo bili vi komunisti pod modrim vodstvom našega ljubljenega maršala Tita za naše lepše življenje, ki smo ga zlasti mi najmlajši v največji meri deležni.«
Popoldne in zvečer prvega dne konference so se delegati in gosti porazdelili v tri komisije, da bi določena vprašanja lahko siste-matičneje obravnavali. V komisiji za organizacijsko politična in idejna vprašanja, ki jo je vodil dr. Svetozar Polič, je v razpravi sodelovalo 18 delegatov, v komisiji za vprašanja komun in družbenega upravljanja, ki jo je vo-
dil Gustav Guzcj, 20, in v komisiji za vprašanja delavskega samoupravljanja in nadaljnjega razvoja socialističnih odnosov v gospodarstvu, ki jo je vodil Franc Klobučar, pa 21 delegatov. Drugega dne je konferenca nadaljevala z delom zopet v plenumu, kjer so podali poročilo o razpravi in predlogih predsedniki omenjenih treh komisij, nakar je ob
IZ GOVORA TOVARIŠA FRANCA LESKOŠKA-LUKE
K velikim ospeliom vam iskreno čestitam!
IZ GOVORA TOVARIŠA ALBERTA JAKOPlCA-KAJTIMIRA
!?si sil® m nadaljnji napredek!
Tovarišice in tovariši!
V obdobju med našo II. in III. konferenco se je zaradi nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil, zlasti pa še zaradi izrednega tehničnega napredka, medsebojna odvisnost vsega sveta še povečala, Narodi so med seboj vedno bolj povezani in človeštvo je napravilo nadaljnji korak na svoji zakoniti poti vse večjega mednarodnega sodelovanja in notranjega povezovanja. Prav tako pa se je tudi naša jugoslovanska socialistična skupnost v tem obdobju - rcejo že bolj okrepila in tudi naša družba je napravila nov, velik napredek v procesu notranjega združevanja, kar vse je predvsem posledica nadaljnje krepitve delavskega samoupravljanja in poglabljanja 'komunalnega sistema na osnovi skupne jugoslovanske družbene lastnine in v skladu z velikimi uspehi, ki smo jih dosegli v našem gospodarstvu,
Razumljivo je torej, da smo bili v tem obdobju, in še bolj kakor prej, tudi komunisti koprskega okraja v vsem našem delovanju zelo tesno povezani z vsem, kar se je dogajalo v naši jugoslovanski skupnosti in preko nje v svetu sploh. Ta povezava bo v bodoče še večja in zato niti ne moremo in ne smemo pri obravnavanju našega dosedanjega delovanja izgubiti iz vida jugoslovanskega in še širšega svetovnega
okvira, niti si ne bi mogli dobro začrtati naših bodočih nalog, če o vsem tem ne bi vodili računa.
Tovariš Kajtimir je nato govoril o položaju v svetu in mestu Jugoslavije v tem dogajanju, o naši zunanji politiki in naših naporih za dobre odnose med narodi in za mir na svetu. Omenil je, da tudi mi v koprskem okraju v malem prispevamo k tej splošni jugoslovanski politiki dejavnega sožitja. Zaradi tega, ker mo-biti naši ljudje sproti po-(Nadaljevanje na 3. strani)
Tovariši in tovarišice! Dovolite mi, da vas v imenu Centralnega komiteja ZKJ in CKZKS pozdravim in želim konferenci in vsem vam še več uspehov. Iz poročila Okrajnega komiteja in iz referata tovariša Kajtimira o bodočih nalogah se jasno vidijo uspehi dosedanjega dela Zveze komunistov. Vidi pa se istočasno tudi pomanjkljivosti, ki so se med tem časom pokazale in težave, katere smo morali prebroditi. Vsekakor ste dosegli velike uspehe ter vam k uspehom iskreno čestitam.
V referatu tovariša Kajtimira so postavljene tudi naloge za bodoče delo članov ZK v koprskem okraju, ki se v ničemer ne razlikujejo od nalog postavljenih v drugih krajih razen v tem, da se pri vas postavljajo še ostreje. Velik del vašega okraja je bil pozno priključen k novi Jugoslaviji, v
KOČA POPOVIC V RIM
Na povabilo italijanske vlade bo državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič obiskal med 1. in 4. decembrom Rim, kjer se bo razgovarjal z najvišjimi italijanskimi državnimi voditelji o vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo in Italijo.
vašem okraju se je pričela industrija razvijati pozneje ter se je prav zato bolj hitro razvijala. Zato imat. večje težave v tem, ker domačega ljudstva ni mnogo ostalo in se zaradi tega rekrutira delavstvo, pa tudi kmečko prebivalstvo, posebno pa strokovni kader, iz drugih krajev. Zaradi tega nastajajo tu težave in pomanjkljivosti v delu.
Tovariš Leskošek je nato podrobneje obravnaval nekaj notranje organizacijskih vprašanj in delo komunistov, potem pa še nekatere probleme delavskega samoupravljanja in kadrovskih vprašanj po naših gospodarskih organizacijah. Dejal je:
O DELAVSKEM
SAMOUPRAVLJANJU
»Drugo Je vprašanje delavskega samoupravljanja. O teh vprašanjih se razpravlja vedno in povsod. Tudi pri delavskem samoupravljanju se govori o metodah dela, največ pa o direktorju, predsedniku delavskega sveta In upravnega odbora. Vedno se govori o nekem poglabljanju delavskega samoupravljanja. Mislim pa, da si pri delavskem samoupravljanju res nI treba toliko razbijati glave in iskati metode in oblike dela.
(Nadaljevanje na 3. strani)
vmesnih volitvah novega okrajnega komiteja potekala še nadaljnja zanimiva razprava v plenumu, ki je v njej sodelovalo nadaljnjih 13 delegatov in gostov. Pred zaključkom je udeležence konference v imenu okrajnega komiteja v Pulju pozdravil njen predstavnik, ki je izrazil željo po tesnejši povezavi, s tem pa tudi po skladnejši izvedbi nalog, ki so skupne vsem jugoslovanskim komunistom.
Kot poslednji govornik se je nato ob navdušenih ovacijah delegatov pojavil pred mikrofonom tovariš Franc Leskošek-Luka, ki je tudi govoril delegatom.
Delovr.o predsedstvo III, konference Zveze komunistov koprskega okraja med govorom tovariša Ivana Renka
GENERALNEMU SEKRETARJU CK ZKJ TOVARIŠU TITU BEOGRAD
Na tretji konferenci ZK okraja Koper smo kritično pregledali delo naše organizacije in ocenili vilogo njenih članov v družbenem razvoju našega področja v preteklem obdobju.
Zavedajoč se nadaljnjih odgovornih nalog za krepitev naše obče socialistične rasti Ti obljubljamo, da se bomo v bodoče še dosledneje borili za izvajanje Programa ZKJ in smernic VIL kongresa ZKJ ter napotil V. konference SZDLJ. hkrati pa Ti sporočamo naše navdušeno odobravanje miroljubnih načel, ki si jih kakor iz naših src in v imenu vseh jugoslovanskih narodov izpovedni v svojem zgodoinnslcem govoru na nedavnem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov.
Zagotavljamo Ti, da lahko z nami komunisti in sploh z vsem delovnim ljudstvom o1) zahodni meji naše države zanesljivo računaš, da bomo tudi v bodoče storili vse za to, da bo naš obmejni okrai pri dn-sezaniu novih in novih- ora-diteljskih uspehov v m nI "m vzor naših pristnih notrahiih socialističnih odnosov in vzor miroljubne, aktivne knel-M-stenr.p med di>ema sosednima narodoma.
Ob teh zagotovilih, ki jih smatramo za našo prvo obveznost, Ti pošiljamo borbene proletarske pozdrave in Ti želimo, da nam še dolgo ž>viš in nas še dolgo vodiš v naši borbi za socializem.
DELEGATI III. KONFERENCE ZK OKRAJA KOPER
S SKUPNIMI MOČMI NA IZGRADNJO VIŠINSKEGA VODOVODA




	mm
	i«"' '
	
	'V >N;
,'J	
SV• * , •	
	
««ŠRSfc	KjiSS
- 4 v	
	
	

Z otvoritve nove gostinske šole v Kopru V PIRANSKI OBČINI PRED KONCEM POSLOVNEGA LETA
Dvori nad Izolo, Malija, Vinica ... Tri hribovske vasi v izolski občini so postale te dni gradbišče, kjer več sto parov marljivih rok dan za dnem utira pot bodočemu ožilju vodovodnih cevi novega višinskega vodovoda. Z elanom se vključujejo v to veliko akcijo ne le vaščani, ki jim je voda življenjska nujnost in so domala skozi vse leto odvisni od dovoza iz Izole, ampak hitijo na obsežno gradbišče tudi njihovi tovariši iz izolskih tovarn. Samo preteklo nedeljo je vihtelo krampe in motike na terenu omenjenih treh vasi 150 prostovoljcev. Mod njimi so bili prvi, ki so se odzvali pobudi Socialistične zveze in sindikalne organizacije — tudi delavci Mehanotehnike.
Sedaj v prvi fazi gradnje so se graditelji ob pomoči Vodne skupnosti in sklada vodnega prispevka, ki ga bodo izčrpali že za leto 'vpnaprej, lotili del okrog gradnje glavne žile, 2150 m dolgega cevovoda, hkrati pa urejajo dve zajetji — eno pod zadružnim dcmom v Dvorih (Kortah), drugo v Brestu pod Kaštelirjem. Iz teh zajetij bodo vodo izpeljali na najvišjo točko tega področja — na Hrib nad Mali jo, kjer bodo kot zadnjo fazo prve etape gradnje uredili rezervoar. S tem bodo že dani pogoji za napeljavo vodovodnih cevi in ureditev drugih inštalacij po vaseh. Ker so domala vse potrebne cevi že nabavili, izključujejo možnost zastoja del. Predvidena je tudi nabava dveh črpalk. Posebej moramo omeniti, da sodi gradnja izolskega višinskega vodovoda v sestav bodočega višinskega vodovoda za Koprsko in je v skladu s tem projektom.
Naslednja etapa gradnje določa, da bodo razširili vodovodno omrežje tudi na druge vasi, v prvi vrsti Šared in Barede. Po-vseni razumljivo torej, da so se
deset
Ljubljanska tovarna optičnih in steklopihaških izdelkov proslavlja te dni deseto obletnico izvolitve prvega delavskega sveta. To pomembno obletnico bo proslavil čez nekaj dni tudi kolektiv obrata TOS v Hrpeljah, ki je 'bil ustanovljen pred štirimi leti. Gospodarski pomen tega podjetja v vsedržavnem merilu je v- sklopu naše steklarske industrije ocenjevati kot važno dopolnilo kemični industriji, zlasti pa v zvezi z laboratorijsko opremo naših zdravstvenih ustanov in z industrijo zdravil. Z lastno topilno pečjo opremljeni obrat v Hrpeljah pa predstavlja danes v občinskem družbenem planu zraven obrata IPLAS v Podgradu le^o razvijajočo se industrijsko dejavnost, v kateri je doslej našlo zaposlitev nad 100 domačinov in domačink, pretežno dela mlada delovna sila. Na pobudo matičnega podjetja so v tem obratu organizirali sistematično strokovno šolanje mladega kadra in je nedavno pridobilo 35 delavcev in delavk naziv pri-učenosti oziroma polkvalifikacije. Podjetje stremi za nadaljnjim razširjenjem obrata in uvajanjem novih steklarskih izdelkov, istočasno pa za doslednim nagrajevanjem po učinku, kar zagotavlja nenehno večanje fizičnega obsega
v to veliko skupno' akcijo vključili tudi vaščani omenjenih vasi. Potlej se tudi 500 delavcem in uslužbencem, ki prihajajo od on-
Konec preteklega tedna je začela delovati ob gostinskem šolskem centru v Kopru šola za učence v gostinstvu. Gostinski šolski center sodi med prve tovrstne zavode ter bo ob njem tudi oddelek za izobraževanje odraslih. Ta bo začel s poukom že prihodnji mesec, 2e letos se je vpisalo v 1. razred 33 učencev, že marca prihodnje leto se jih bo vpisalo v vzporedni razred prav toliko (več jih šola ne more sprejeti), razen tega pa bo zaključilo to šolsko leto šolanje 16 starejših učencev. Zadovoljivo je rešeno tudi vprašanje predavateljev, čeprav se nekateri vozijo iz Portoroža.
Koprski gostinski center je nedvomno velika pridobitev za ves okraj, čeprav meni vodstvo šole, da zavod v tem obsegu oziroma s to zmogljivostjo tudi v bodoče ne bi mogel zagotoviti rešitve v celoti. Število kvalificiranih gostinskih delavcev se bo moralo že v doglednem času podvojiti, kar pomeni novo potrebo po najmanj 1300 močeh. Perspektivni načrt predvideva samo za gostinske obrate v Ankaranu in Portorožu okrog 350 kvalificiranih in
BERITE IN ŠSRITE svoje glasilo
proizvodnje in istočasno večanje osebnih prejemkov posameznega delavca.
Živimo v dobi silnega razmaha znanosti in tehnike. V celoti lahko trdimo, da danes ni več človeka, ki se ne bi srečal v vsakdanjem življenju s tem ali onim tehničnim sredstvom. Zmagovit pohod tehnike seveda najbolj hitro osvaja našo mladino že v njeni najmlajši dobi, v kateri bodisi ob filmu, knjigi, društvenih dejavnostih ter raznih drugih oblikah ter vzgojnih vplivih raste podmladek s presenetljivo dobrim vpogledom v skrivnosti kompliciranega ustroja sodobne tehnike. V tem usmerjanju mladine pa je še posebno čuten vpliv organizacije Ljudske tehnike.
V primerjanju stanja in razmer preteklih let, ko je LT opravljala še povsem pionirsko vlogo, lahko zabeležimo naslednji povzetek: komisija za tehnično vzgojo, ki je začela delovati -rt Okrajnem odboru Ljudske tehnike v Kopru leta 1955, je skromnim začetkom delovanja petih tehničnih krožkov v Šmarjah, Luciji, Sečovljah, Dekanih in v I-Iruševju položila temelje za nadaljnjo rast in razmah tehnične vzgoje v našem okraju. V tem času skoraj ne moremo govoriti o inštruktorjih in zadovoljivem materialnem stanju, kar je bilo tudi glavni vzrok, da se mladina za tehnično vzgojo ni ogrela v taki meri kot kasneje, ko je organizacija LT usmerila vse napore v reševanje kadrovskega in vzporedno materialnega vprašanja. Predvsem je uspelo komisiji za tehnično vzgojo v zadnjih petih letih ustvariti s prirejanjem tečajev za inštruktorje (tečaje je obiskovalo najmanj 500 aktivnih članov LT) pogoje, da st je tehnična miselnost utrla pot v najširši krog mladine. Seveda je komisija v ne preveč rožnatih pogojih ustvarjala tudi materialno bazo ter vsaj z nabavo najnujnejšega orodja, literature, ureditvijo novih delavnic itd. omogočila vključevanje vedno novih članov v svoje vrste, čeprav materialno stanje še danes povsem ne zadovoljuje.
Kljub temu prevladuje na Okrajnem odboru LT mnenje, da je danes zavzela izvenšolska tehnična vzgoja v našem okraju tak razmah, da terja
dod na delo v Izolo, ne bo mudilo več na izolski stanovanjski urad s prošnjami za dodelitev stanovanj ,
al
več kot 100 visokokvalificiranih gostinskih delavcev, medtem ko je trenutno v našem okraju odprto vprašanje 250 kvalificiranih kuharjev in natakarjev. :b
Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Piran je na svoji '11. seji te dni razpravljal o izpolnitvi družbenega plana občine Piran v razdobju od 1. januarja do 30, septembra letos. Obširno poročilo o tem je podal podpredsednik ObLO Piran, tovariš Ivan Korošec. Seje so se razen članov občinskega zbora proizvajalcev udeležili tudi številni člani občinskega zbora, direktorji gospodarskih organizacij, predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov ter predsedniki svetov ObLO Piran. Tako široka udeležba je omogočila podroben pretres pomanjkljivosti, ki povzročajo zaostajanje v izpolnjevanju plana v nekaterih gospodarskih organizacijah.
Iz poročila je razvidno, da je piransko gospodarstvo izpolnilo letos že 80,7 '/o letnega plana oziroma preko 9 milijard din realizacije, kar je za 50 °/o več kot v istem obdobju preteklega leta. Največja realizacija je bila dosežena v panogi prometa, skoraj 1 milijarde din, sledita pa ji panogi industrija in trgovina. Letni plan so do konca septembra že presegle panoge gradbeništvo, komunalna dejavnost in gostinstvo. Iz statističnih podatkov je razvidno, da bodo do konca leta presegle letni plan tudi panoge trgovina, industrija in kmetijsko zadružništvo. Precej s težavo bo plan izpolnjen v panogi obrt, nikakor pa ne bo izpolnjen v kmetijstvu, kjer je bilo do konca septembra doseženih le 23,3 */■ letnega plana.
V primerjavi z letom 1959 je bila najmočneje povečana realizacija v gradbeništvu, namreč za 30G %, v prometu za 83% ter v gostinstvu za 33'/o, če primerjamo devet mesecev obeh let.
Med posameznimi gospodarskimi organizacijami so do konca septembra presegle letni plan naslednje: »Istrabenz« Koper, poslovalnica Piran za 88,5 'It, »Tobaku Koper s svojimi poslovalnicami v Piranu in Portorožu za 13,5 "/», »Delikatesa« Piran za
organizacija kar najtesnejšo povezavo in sprejetje skupnega koncepta dela. To je bil vzrok za pobudo, da bo v nedeljo, 13. t. m. v Kopru, okrajno posvetovanje mladih tehnikov našega okraja, prvo te vrste v naši republiki. O pripravah na to konferenco je odgovoril sekretar OO LT v Kopru Mirko Okretič na nekaj aktualnih vprašanj.
—	Tovariš Miro, katere značilnosti v razvoju tehnične vzgoje med mladino našega okraja lahko označiš kot bistveno važne za zadnje razdobje?
—	Močne silnice, ki so povzdignile tehniko na tako visoko stopnjo, so terjale od nas nove oblike dela. Tu smo razen množičnosti, ki jo narekujejo družbene potrebe in razvoj našega gospodarstva ter šolska reforma, imeli pred očmi tudi velik interes mladine za tehnične pojave, ki odpirajo mladini ne le, boljšo in ugodnejšo perspektivo za .delo, za poklic, ampak obetajo tudi boljše življenjske pogoje. Prav na tej osnovi so v tem letu vznikle v naših tehničnih krožkih zahtevnejše oblike tehničnega udejstvovanja. K temu naj omenim še pojav, da mladina danes že sama zahteva uspešnejše organizacijske oblike in sodobne metode dela. Namreč v pogojih, ki so bili značilni za preteklo obdobje, je navadno prav primitivnost in osamljenost krožkarjev negativno vplivala na njihova prizadevanja.
—	Kako je vodstvo Ljudske tehnike sprejelo te težnje in pobude mladine?
—	Saj prav to nam je narekovalo nove metode dela in trdnejšo organizacijo naših terenskih enot. Pri tem pa smo upoštevali v prvi vrsti našo osnovno težnjo; aktivizirati najširši krog mladine, ki je stala in še stoji ob strani. To smo dosegli z uvedbo različnih tekmovanj na vseh področjih tehnike v občinskih in okrajnem merilu,
—	Ali lahko našteješ nekaj takih tekmovanj v tem letu in kakšen jc bil odziv na terenu?
—	Navajam samo nekaj najvažnejših: tekmovanje modelov jadrnic in motornih čolnov, »Lov na lisico« za
5,7 °/o, kakor tudi trg. podjetje »Jadro« Piran, »Mesopromet« Koper v svoji poslovalnici v Portorožu, »Meso« Piran, »Modno krojaštvo« Portorož, »Sok« Piran, »Tapetništvo« Piran in »Pekarna in slaščičarna« Piran. V primerjavi z lanskim letom je doseglo največje povečanje realizacije podjetje »Splošna plovba« (za 93 %), zelo dobro pa izpolnjujejo plan in so ga medtem (do 10. novembra) že izpolnila tudi podjetja »Cvetje«, Portorož, »Splošno čevljarstvo« Por-
Kljub bojazni, da bo letošnji pridelek krompirja zaradi gnitja, ki ga povzroča dolgotrajno deževje, občutno manjši kakor lansko leto, se je izkazalo, da ta bojazen ni bila v celoti opravičena, vsaj kar se tiče območja občine Hrpelje. Kmetovalci so te dni izkoristili delne razvedrit-ve vremena in pohiteli z izkopavanjem krompirja. Pridelek je v splošnem lep in zdrav ter obilen, četudi ga morajo kmetje pri spravilu osu-ševati in otrebiti z njega debele sloje zemlje. Kmetijske zadruge ga odkupujejo po 10 do 12 dinarjev, prodajajo pa povprečno po 14 dinarjev. Zadruge so v zadregi glede plasiranja odkupljenega krompirja. Tako na primer mora KZ Pregarje letos iskati nove odjemalce, ker so se lanski oskrbeli s krompirjem iz drugih področij, kjer ni deževje oviralo in zadrževalo izkopa v taki meri, kakor v Brkinih. Zato zadruga razpolaga' z znatnimi količinami tega pridelka. Spričo tega pa je nerazumljivo, da je cena krompirju v maloprodaji po 20 dinarjev za kg, kakor jo je določilo na primer trgovsko podjetje »Ti-mav« v svojih poslovalnicah. Morda je temu podjetju za tako visoko ceno temu osnovnemu živilskemu artiklu dalo spodbudo dejstvo, da se
mlade radioamaterje, tekmovanje letalskih modelarjev, razstavo pionirske fotografije, tekmovanje mladih traktoristov in podobno. Tekmovanje mladih traktoristov je na primer vzniklo spontano ob delu odraslih, prav tako razne oblike prometne vzgoje (izpiti za prometno značko, tekmovanja itd.). Sem sodijo tudi demonstracije z avtomobilčki na električni pogon in povezovanje tehničnih krožkov mladih z gospodarskimi organizacijami, ki sprejemajo pokroviteljstvo nad njihovo dejavnostjo. Naj omenim še važen vpliv, lcl ga ima na mladino izolska Mehanoteh-nika s svojimi izdelki, ki so v veliki meri prilagojeni razvoju tehnike na sploh in s tem seveda tudi blizu težnjam naše mladine.
Moram omeniti, da sta nas ob izvajanju teh prireditev močno presenetila obseg in kvaliteta tehničnega znanja mladih tehnikov. Povsod smo zabeležili tudi prekoračitev predvidenega števila tekmovalcev. Za primer naj navedem, da je ob Dnevu republike preteklo leto sodelovalo na prvem okrajnem tekmovanju modelov jadrnic samo 9 modelarjev, medtem ko smo že letos maja našteli na drugi prireditvi kar 9G tekmovalcev z različnimi modeli.
— Torej lahko povezujemo vaše nedeljsko posvetovanje mladih tehnikov prav s temi elementi? — Da, vse navedeno in predvsem rezultati v tem letu so nas spodbudili, da smo se odločili za okrajno posvetovanje mladih tehnikov. Obravnavali in pretehtali bomo vse možnosti za kar najuspešnejši nadaljnji razvoj tehničnega izobraževanja pionirjev in mladine v bodoče. Razen tega bo to posvetovanje važen prispevek za vključevanje mladine v naš že ustaljen sistem soodločanja in povezovanja mladih tehnikov v čedalje močnejši in seveda tudi zahtevnejši sistem gospodarstva na našem okrajnem področju.
Ob zaključku naj pripomnim, da naša prizadevanja učinkovito podpirajo tudi naši okrajni politični forumi, katerih predstavniki bodo tudi sodelovali na naši konferenci.
Boro Borovlč
torož in vsa tri hotelska podjetja. Najslabše je bil plan izpolnjen na novo ustanovljenem posestvu Kmetijskega kombinata Koper in v nekaterih manjših gostinskih in obrtnih gospodarskih organizacijah. Posebne komisije bodo raziskale natančno vzroke tega zaostajanja v izpolnjevanju plana. Vendar jc očito, da bo celotno gospodarstvo piranske občine do konca leta močno preseglo letni plan.
JULE
na tem področju letos ni nihče pobrigal za organizirano oskrbovanje ozimnice niti po sindikalni, niti po kaki drugi liniji. Prav bi bilo, da bi upravičenost take cene nekoliko osvetlila tržna inšpekcija s sodelovanjem občinskega sveta za blagovni promet, sicer bomo potrošniki žrtve monopolističnega režima posameznih trgovskih podjetij, ki kaj rada operirajo tudi pri sadju in zelenjavi z visokimi cenami.	Potrošnik.
NEW YORK: Svetovna banka je dodelila Kolumbiji novo posojilo v višini 5,4 milijona dolarjev za dobo 15 let in s 5,75 % obrestno mero. To posojilo je namenjeno izboljšanju kolumbijskega železniškega prometa.
LONDON: Velika Britanija bo Indiji dala 460 milijonov rupij kredita za nabavo investicijske opreme v Veliki Britaniji in za razno potrošno blago.
BONN: Zahodna Nemčija namerava okrepiti svoje vojaške posadke ob meji z Vzhodno Nemčijo in jih opremiti z najsodobnejšim orožjem, ki ga bodo dobili iz Amerike.
CIPER: Ciprska vlada je sklenila vstopiti v skupino nevtralnih držav in se ne namerava vplesti v spopade med obema blokoma. Njena delegacija na XV. zasedanju Generalne skupščine se je ostro postavila proti kolonializmu, rasni diskriminaciji in zahteva popolno razorožitev. Med drugim zahteva tudi prenehanje vojne v Alžiriji in priznanje Alžircem pravico samoodločbe.
HAMBURG: V Zahodni Nemčiji nameravajo zgraditi raziskovalno ladjo na atomski pogon. Predvidoma bo dograjena v petih letih in gradbeni stroški bodo znašali okrog 70 milijonov mark.
DŽAKARTA: Sovjetska zveza je dobavila Indoneziji popolno opremo za bolnišnico z dve sto posteljami, ki so jo postavili v Džakarti.
WASHINGTON: Zaradi visoke šolnine je nad 150 tisoč ameriških študentov zaprosilo za posojila in hkrati zahtevalo od Kongresa, naj bo povečali sklad za posojila študentom,
Washington: Letos je Komisija za atomsko energijo ZDA porabila 2,619.143.000 dolarjev za izpopolnitev atomskega orožja in naprav, od teh pa komaj 1,3 milijarde dolarjev za razvoj atomskih reaktorjev v vojaške in miroljubne namene in za fizikalne, termonu-klearne, medicinske in biološke raziskave,
Sidney: V Avstraliji gradijo največji radioteleskop na svetu in tako bo ta država postala ena iz.med glavnih središč svetovne radioastronomije.
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja Czp Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 ara, dolarja. — Bančni račun GOO-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo, — Tisk in klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk«
IZVOZ ŽELEZNIŠKIH TRAČNIC V INDIJO
Železarna v Zenici bo do prihodnjega aprila izvozila v Indijo 40 tisoč ton železniških tračnic v vrednosti 4 milijone dolarjev. Izvoz tračnic pa bo vsekakor bistveno vplival na popolno izkoriščanje zmogljivosti tovarne, saj znaša 70 tisoč ton letno.
ODKUPLJENIH MILIJON KG ZDRAVILNIH RASTLIN
V Makedoniji so letos odkupili nad milijon kilogramov zdravilnih rastlin, kar predstavlja vrednost več kot 100 milijonov dinarjev. zdravilno rastline iz Makedonije gredo tudi dobro v izvoz.
V TOS V HRPELJAH SO PROSLAVILI
ODPRTA JE GOSTINSKA ŠOLA V KOPRU
V NEDELJO V KOPRU PRVO POSVETOVANJE MLADIH TEHNIKOV KOPRSKEGA OKRAJA
TOVARIŠ KAJTIMXR JE GOVORIL NA KONFERENCI ZK V PORTOROŽU
(Nadaljevanje s X. strani)
učeni o položaju v svetu in naši zunanji politiki, je priporočil, naj bi posebni aktivi za zunanjepolitična vprašanja po naših občinah tudi sproti tolmačili in pojasnjevali najvažnejše mednarodne do-godJce vsem državljanom.
Poudaril je, da moramo še po-i>ečati naše napore za nadaljnji splošno družbeni in gospodarski napredek dežele, ker je s tem neposredno povezan tudi naš položaj v svetu in naš vedno bolj rastoči ugled. Orisal je splošni napredek Jugoslavije na vseh področjih življenja, posebno pa našo nenehno gospodarsko rast, ki ji tudi Združeni narodi v svojih statistikah priznavajo prvo mesto. Za te uspehe se moramo zahvaliti predvsem našemu delavskemu samoupravljanju, ki je sprostilo vse rezerve in odprlo mnoge pobude, da smo lahko dosegli take uspehe.
Nato je tovariš Kajtimir prešel na obravnavanje razvoja koprskega področja, kjer je med drugim dejal:
»Poglejmo si najprej nekaj podatkov o tem, kaj je bilo napravljenega za izboljšanje stanovanj-
skih pogojev v naših obalnih mestih, kjer je bilo ob osvoboditvi stanje, kot nam je vsem znano, izredno slabo. Tako je bilo v Piranu leta 1945 —• 1.4-50 stanovanj, od katerih 30 odstotkov brez sanitarij, v polovici ostalih hiš pa so imeli sanitarije brez vode in priključka na kanalizacijo. Električna razsvetljava je bila vsa nadometna. Danes pa je v Piranu 1.790 stanovanj, ki imajo skoro vsa sanitarije z vodo ter priključkom na kanalizacijo, 50 stanovanj v novih zgradbah, 290 stanovanj pa je v obnovljenih zgradbah. V Kopru je bilo 1950. leta 1.993 stanovanjskih enot. Od teh je imelo le 46 ali 1,4 °/o stanovanj kompletno ali provizorič-no kopalnico, le 390 ali 20,5% stanovanj pa vodo, medtem ko 920 ali 49 %> stanovanj ni imelo lastnega stranišča, 9 % stanovanj je bilo brez elektrike, 90% stanovanj pa je imelo nadometno napeljavo. Po popisu iz leta 1959 pa je bilo v Kopru s Škofijami in Hrvatini 224 stanovanj II., 399 III., 277 IV., 928 V., 1.516 VI. kategorije.
Torej veliko izboljšanje, čeprav imamo še veliko neprimernih stanovanj in čeprav- jih mnogim
Naposled pa naj v tej zvezi navedem še nekaj podatkov, ki govorijo o dvigu osebnega standarda naših delovnih ljudi in ki nam pokažejo, da je do že omenjene spremembe v strukturi osebne potrošnje prišlo tudi pri nas. Število osebnih avtomobilov v zasebni lasti se je v dveh letih od sredine 1958 do sredine 1960 povečalo od 551 na 1,070, motornih koles pa od 1,661 na 2.538, razen tega pa imamo v okraju še okoli 4.500 mopedov, ki so v glavnem
NOVI OK ZKS KOPER
Egidij APOLLONIO, Narcis BILOSLAV, Jože BOŽIČ, Marija BREZOVEC, Jože BUH, Bojan BUNC, Ivan ČELIGOJ, Slavko ČERNELIČ, Ivan ČES-NIK, Doran DOLGAN, Albin DUJC, Bruno GIACHIN,' Ri-eardo GIACUZZO, Marija GODNIČ, Karel GOMBAČ Jože GRANDOŠEK, Edvard GREGORČIČ, Milan GRLJ, Alfonz GRMEK, Gustav GU-ZEJ, Albert JAKOPIČ-Kajtimir, Grozdan JERMAN. Bojan KARDELJ, Janez KLEIBEN-CETTEL, Franc KLOBUČAR, Franc KRALJ, Viktor LJUBIC, Ivan MAJNIK, Emil MA-RUŠIČ, Ivan MAVSAR. Marjan MLEKUZ, Dušan dr. MO-ZlNA, Jože PETRIC. Vida PI-VAC, Svetozar dr. POLIČ, Ciril RAPOTEC, Ivan RENKO, Karel SLAK, Stane ŠKRA-BAR, Karel ŠTRUKELJ, Lazar TORBICA, Anton UK-MAR, Ivan VALENČIČ, Sonja VALENČIČ, Ivan VEH AR, Marija VOGRIC in Jože dr. ZABKAR.
REVIZIJSKA KOMISIJA
Mario ABRAM, Jakob DRA-KSLER, Jože GUŠTIN, Boris JURCA, Danica KOGOJ, Gabrijel MODERC in Milan ZA-KRAJŠEK.
(
SEKRETAR PONOVNO TOVARIŠ KAJTIMIR
Takoj po končani okrajni tonferenoi se je novo izvoljeni okrajni komite sestal na kratko sejo, na kateri so ponovno to z navdušenim soglasjem izvolili za sekretarja OK tovariša AlbertaJakopiča-KaJtimira.
last zasebnikov. Značilno je tudi povečanje števila radijskih aparatov v istem obdobju od 12.574 na 20.514, kar pomeni, da pride danes en radijski sprejemnik skoraj na vsakih 5 prebivalcev, dalje televizijskih aparatov, hladilnikov, pralnih strojev in drugih mehaničnih gospodinjskih pripomočkov.
Značilno je tudi naraščanje števila in višine hranilnih vlog pri bankah in hranilnicah. Tako se je od 30. VI. 1958 do 30. VI. 1960 povečalo število vlagateljev od 12.420 na 20.584, stanje hranilnih vlog pa zvišalo od 506,151.000 din na 969,554.000 dinarjev.
Ob vsem tem pa se iz leta v leto večajo tudi sredstva za podporo invalidom in socialno ogroženim, za zdravstvo in podobno. Tako so dosegla izplačila za invalide v 1. 1959 vsoto 143,567.915 dinarjev, za pomoč borcem NOV, otrokom padlih borcev in vojnim sirotam 7,400.000 dinarjev, izdatki za zdravstvo 124,623.000 dinarjev ali 30% več kot leta 1958, v čemer se kaže globoka skrb skupnosti za vsakega svojega člana, ki ima spričo zdravstvenih ali drugih vzrokov omejene možnosti pridobivanja, ali pa jih sploh nima.
Iz tega vidimo, da se ne borimo za povečanje proizvodnje zaradi nje same. Določili smo ji v ccloinem družbenem procesu (Nadaljevanje na i. strani)
zelo potrebnim še več primanjkuje.
Zelo se je izboljšala tudi preskrba z vodo v mestih, še posebno pa na vasi, saj je bilo v obdobju od 1957. do 1960. leta na območju Vodne skupnosti Koper zgrajenih skupno 43 manjših vodovodov in 16 vodnjakov, med temi 27 vodovodov in 14 vodnjakov na obalnem področju, 16 vodovodov in 2 vodnjaka na zgornjem področju. Toda to še ni vse, kajti naša vas dobi od družbe več kot družbi prisneva v obliki davkov, kar je razvidno iz podatkov.
Tako so volili delegati III. okrajne konference ZK koorskega okraja Portorožu novi okrajni komite ZKS in revizijsko komisijo
NADALJEVANJE GOVORA TOVARIŠA FRANCA LESKOŠKA-LUKE
(Nadaljevanje s 1. strani) Zakon tu točno določa pravice In dolžnosti delavskih svetov, upravnih odborov in direktorja.
Ce bi tako delali, bi takoj našli prave oblike in metode dela in bi tako poglobili svoje delo, da bodo upravljanje lahko res razvili v polni meri. Kjer delavski sveti in upravni odbori niso dovolj aktivni, mora postati direktor aktiven, če hoče, da bo podjetje delalo. Ce pa postane direktor aktiven, ker nekdo mora biti, potem mu pravijo, da je komandant, da je diktator itd. Ne bi trdil, da so vsi direktorji dobri, niti, da so vsi slabi. Nekateri so dobri in so znali najti sodelovanje z delavskim svetom, drugi pa niso znali najti pravega kontakta, Čeprav so tudi člani ZK in čeprav sedi v delavskem svetu polovica komunistov. Fonelcje se OO ZK ne sestaja, če se pa sestajajo, sedijo kot direktor in kot delavec, ne razgovarjajo pa kot komunist s komunistom. V tem je velika slabost v delavskem samoupravljanju.«
Tovariš Leskošek je nato govoril še o odnosih v podjetjih in dal nekaj napotil za delo samoupravnih organov v gospodarskih organizacijah, zlasti za delo delavskih svetov dn upravnih odborov, o pripravah na seje in podobno, nato pa še o kadrih:
»Nadalje bi želel spregovoriti še o vprašanju izobrazbe in kadrov. Tu mislim na strokovno in splošno Izobrazbo ter na kader v gospodarstvu, ki nam je danes zelo potreben. Tudi to ni tako težko, le da mi sami premalo storimo za to izobrazbo in premalo študiramo kader ter zanj premalo poskrbimo. Naše šole so take, da po osmih letih šolanja dobimo mladino, ki zna pisati in računati, pozna nekaj prirodopisa, zemljepisa, zna tudi nekaj drugih predmetov in ko se pojavi na kmetiji ali na posestvu, v fabriki ali drugje, je to za takega mladinca svečan trenutek, ko se odloča za bodoče življenje in postaja upravljavec.
Zato moramo sprejeti tega mladega upravljavca v kolektiv tako, da bo ta sprejem zanj resnično svečan trenutek, kot je za vojaka svečan trenutek, ko stopi v kasarno. Ko dobi osnovno izobrazbo, pride mladinec v
podjetje in mu damo delovno mesto, potem pa se po navadi zanj ne brigamo in ga prepustimo usodi. Tako, kot mora vsak vojak v kasarni napraviti neko šolo, da bo znal uporabljati orožje in braniti domovino, bi moral vsakdo, ki pride v podjetje, napraviti šolo, da bo znal dobro proizvajati in upravljati In pri tem ne bi smelo biti nobene izjeme in kdor tega ne zna, ne bi mogel ostati v podjetju. Tu obstaja neka praznina v izobrazbi. Kdo pa bo dal to Izobrazbo in kdo je za to zainteresiran, če ne podjetje in vsi člani kolektiva, da temu novemu človeku, ki je prišel v njihovo sredo, v njihov Kolek-
Danes vsa podjetja tožijo, da nimajo dovolj kadra, vendar sama bolj malo storijo za to, da bi ga pridobila. Imamo podjetja s 100, 500 in 1000 zaposlenimi in ni mogoče, da se danes ne bi med njimi našli sposobni in voljni ljudje, ki bi se hoteli naprej šolati ln bi tako dobile tovarne in druge organizacije sposobne ljudi.
Tovariš Luka je nato kritično ocenil kadrovsko politiko po podjetjih, pokazal na razne nepravilnosti in končno dal nekaj napotil za njeno pravilno izvajanje: v pridobivanju novih kvalificiranih moči iz lastne sredine s pomočjo štipendiranja in nadaljnjega šolanja lastnih kadrov.
Tovariš Leskošek je nato obravnaval nekaj notranjih organizacijskih problemov Zveze komunistov in dal nekaj napotil za delo njenih članov.
Povzel je besede tovariša Kaj-timira, da naš boj še ni končan. Res še ni, le da se je boj prekva-lifciral in smo kmunisti ostali še nadalje v tem boju in bo treba v njem tudi ostati do zmage socializma in komunizma. Za ta boj bo treba mobilizirati vse ljudi, kakor smo bili komunisti sposobni povesti ves narod v boj za svobodo. Prav tako mora biti danes 70 tisoč slovenskih komunistov sposobnih, povesti vse naše ljudi v boj za dosego našiih ci-
tiv, to nudijo. To se pravi, da bi moralo podjetje samo poskrbeti takemu mlademu človeku izobrazbo. Iz tega izhaja, da bi morali biti v tovarni tečaji, na katerih bi spoznali ljudje podjetje, njegovo proizvodnjo, tehnološki proces, funkcioniranje posameznih oddelkov, seznanili bi se s svojimi pravicami in dolžnostmi, higiensko-tehnično zaščito ter z vsem, kar mora človelt spoznati, ko stopa v življenje. To je nujno, da mu podjetje da. To pa je šele osnovno znahje za vsakega državljana In se mora takoj nadaljevati strokovna izobrazba in nadaljnje šolanje v stroki.
ljev. Danes ni treba več žrtvovati življenj, danes se ne bojujemo s strelnim orožjem — danes je naše orožje znanje in so doseženi uspehi, le da je treba to orožje pravilno in aktivno uporabljati.
Ob koncu so delegati odobrili sklepe konference, ki jih je na osnovi poročila in razprave formulirala posebna komisija. Višek enotnosti pa so delegati s svojim viharnim odobravanjem pokazali, ko so odobrili predlagani pozdravni brzojavki konference Centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije in Generalnemu sekretarju CKZK Jugoslavije tovarišu Titu.
GOSPODARSKA POMOČ SUDANU
Tovarna strojev Ivo Lola Ribar v Zelezniku pri Beogradu bo v kratkem dokončala opremo za tovarno lepenke v Sudanu. V tej tovarni bodo uporabljali za proizvodnjo lepenke bombaž in še nekatere druge vrste sudansklh rastlin. Delovni kolektiv podjetja Ivo Lola Ribar bo prihodnje leto izdelal tudi opremo za 10 tovarn, ki bodo izdelovale iverske plošče.
NA DVEH HEKTARIH 213.358 KG KROMPIRJA
Na kmetijskem posestvu Napre-dak v Guči pri Cačku so pridelali na dveh hektarih 213.358 kg krompirja sorte »Foran«, kar je nov jugoslovanski rekord v pridelovanju krompirja.
ZA NASE POTREBE JE NAJBOLJŠI NAS IZDELEK
Pred kratkim so na družbenem posestvu v Novi Pazovi preizkusili stroje za trganje koruze, ki so jih Izdelale razne tovarne v ZDA, Sovjetski zvezi, Veliki Britaniji, Belgiji, na Madžarskem in v tovarni Zmaj v Zemunu, Strokovnjaki so po poslcušnih delih soglasno sklenili, da našim razmeram najbolje odgovarja domači izdelek. Zato je tovarna Zmaj sklenila dati prihodnje leto na trg 500 enovrstnih in 100 dvovrstnih oblralnikov.
NOV OBRAT ZA IZDELAVO MOČNIH KRMIL
Kmetijsko gospodarstvo Pohorje bo še letos začelo graditi nov obrat, v katerem bodo proizvedli letno 350 do 500 vagonov močnih krmil za govejo živino. Strojno opremo bodo kupili v Italiji,
Konference so se udeležili tudi povabljeni gostje iz Ljubljane, Kranja, Nove Gorice, Pulja ln Beograda
ZAKLJUČEK IZVAJANJ SEKRETARJA OK ZKS KOPER ALBERTA JAKOPlCA-KAJTIMIRA NA OKRAJNI KONFERENCI ZK V PORTOROŽU


(Nadaljevanje s 3. strani)
tisto vlogo, ki jo mora imeti, to je zadovoljevanje družbenih potreb.
Prav zato se spreminjajo tudi odnosi med ljudmi in krepi družbena zavest. O tem nam govorijo številni pozitivni pojavi, ki se ne kažejo zgolj v vse večji pripravljenosti državljanov za sodelovanje, temveč tudi v odnosu do družbenih sredstev, v padanju gospodarskega kriminala, v obsojanju in borbi proti škodljivim
»Razvoj našega demokratičnega sistema terja namreč od slehernega člana ZK tolikšno idejno in politično zrelost ter tolikšno razumevanje zakonitosti družbenega razvoja, da bo kot obvezno aktiven družbeno politični delavec v vsaki situaciji sposoben zavzeti pravilno lastno stališče, ne da bi čakal direktiv od zgoraj. Današnji komunist, zlasti v našem okraju, kjer imamo opravka z razmeroma mladim, tako rekoč nastajajočim delavskim razredom, mora biti na vsakem koraku aktiven oblikovalec družbene zavesti, mobilizator zavestne socialistične dejavnosti delovnih ljudi — to pa bo lahko le v primeru, če ne bo reduciral izpolnjevanja svojih partijskih dolžnosti zgolj na Dlačevanje članarine ter na udeležbo na sestankih svoje organizacije ZK. ampak če bo kot družbeno politični delavec aktiven na kateremkoli področju našega družbenega življenja.«
Tovariš Kajtimir je nato kritiziral nekatere negativne pojave zlasti po naših gospodarskih organizacijah. Zanje so odgovorni prav vsi delavci, ki pa se mnogokrat izgovarjajo, da niso zanje vedeli, ali da se niso smeli vmešavati in podobno. Zaradi takšnega odnosa predvsem članov v organih delavskega samoupravljanja smo imeli primere velikih poslovnih izgub.
Tovariš Kajtimir je obširno govoril o nekaterih negativnih pojavih in točno opredelil odgovornost zanje, kakor tudi nakazal reševanje teh problemov. Posebej je priporočil uveljavljanje dela po partijskih aktivih, ki naj bi posamezne primere reševali z vso odgovornostjo. Uvajanje takšnih aktivov komunistov po naših občinah v mnogočem olajšuje izvajanje konkretnih nalog. Pokazalo se je, da 1p 'vibolfši in najhitrejši način za izpeljavo določene naloge. Govoril je šl povezavi v delu komunistov na vnsi ir, v industrijskih središčih, o povezavi med mestom in vasjo, nato pa je prešel na obravnavo komune in razvoja demokracije:
O RAZVOJU KOMUNE
»Ko postavljamo na današnji konferenci v ospredje komuno, z vsem njenim mehanizmom neposredne demokracije, lei je že danes in bo jutri, ob novi delitvi narodnega dohodka, s položajem, ki ga bo dobila v novi ustavi že skoraj v popolnosti takšna svobodna skupnost prebivalcev, od katere bodo v vse večji meri odvisni snlošno nočutie in življenjski pogoji delovnih ljudi, jo po-s ..l ...in > m povezujemo z aktivnejšo dejavnostjo komunistov, z vsebino in oblikami dela osnovnih organizacij, občinskih komitejev in OK, zato ker smatramo, da je to za nas vse naj-važneiša jutrišnja naloga. Ob vse večji decentralizaciji in s krepitvijo mnterin'n" osnove, so komune že do-slei temeljni samoupravni organ v našem družbenem sistemu in so kot t-.!,-» že dojele velike uspehe. V skladu z načelom, da je reševanje p.-r>Vpmnv komune vse bolj odvisno od sn'i»'nvan1a proizvalalcev, oziroma potrošnikov samih, pa se postavlja vprašan e, kako vse državljane bolj kot doslej vzpodbujati in zainteresirati za večjo produktivnost in prizadevnost in kako jim zagotoviti odločujočo besedo pri razporeditvi sredstev komune. Pri tem je bistveno, da slehernega državljana redno seznanjamo z gospodarjenjem in problematiko komune ter mu pri tem zelo jasno prikazujemo njegovo soodgovornost pri reševanju vseh važnejših vprašanj.
Nedvomno je med poglavitnimi čl-nitelji, ki to zavirajo, dejstvo, da mnogih važnih problemov komune, podjetja, ustanove itd. še nismo prenosi v široke okvire demokratičnega reševanja, ker se marsikje še vedno naše delovne ljudi podcenjuje, ali pa se jim ne zaupa. Se vedno imamo namreč po gospodarskih organizacijah teorije, da delovni kolektiv ni sposoben kvalitetno odločati o pomembnejših vprašanjih, češ da je pretežno sestavljen iz polpro-letarcev. ki ne morejo razumeli zapletenosti raznih gospodarskih vpra-
f8
pojavom, ki zavirajo naš razvoj. Pri tem je še posebej razveseljiva težnja po izobraževanju in izpopolnjevanju, ki se uveljavlja kot še nikoli doslej.«
Tovariš Jakopič je nato podrobno analiziral delo komunistov in njihovo vlogo v našem življenju, vlogo in delo osnovjiih organizacij v naši družbi. Poziv na nenehno učenje in spoznavanje zakonitosti družbenega razvoja je utemeljil z naslednjim odstavkom:
ti
upravljavcev
šanj in ki zato tudi niso sposobni o njih odločati. Za takšnimi nevzdržnimi teorijami se najčešče skrivajo birokratske tendence tistih vodilnih ljudi po naših gospodarskih organizacijah, ki bi morali temu pretežno polproletarskemu kolektivu oziroma delavskemu svetu pri vsakem konkretnem vprašanju zelo jasno razložiti, za kaj gre, nato pa pustiti, da delavski svet razpravlja in sam odloča o stvari. Seveda morajo ti vodilni kadri po naših gospodarskih organizacijah svojim delavskim svetom pri razpravah in odločanju stati ob strani z vsemi pojasnili, da kot ekonomsko ali tehnično izobraženi strokovnjaki dajejo svoje znanje v celoti na razpolago za prospeli gospodarske organizacije. Nasprotno temu pa imamo še primere, ko hočejo vodilni ljudje v podjetjih zadržati odločitve o važnejših vprašanjih krčevito v svojih rokah. Člani ZK bi morali odločno nastopiti proti takim pojavom, hkrati pa zagotoviti, da bi še tako zapleten problem direktor ali ostali vodilni ljudje delavskemu svetu strokovno pojasnili in tako omogočili, da o njem sam demokratično odloča. Kako jalovi so birokratski izgovori, češ da delovni kolektiv ali delavski svet ni sposoben odločati tudi o najvažnejših problemih podjetja, kaže med drugim že samo dejstvo, da naši delovni kolektivi in delavski sveti že 10 let dejansko upravljajo z ogromnimi materialnimi sredstvi in to zelo uspešno, saj smo predvsem s pomočjo delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji dosegli tako pomembne gospodarske rezultate, ki nam jih morajo — radi ali neradi — priznati tudi socializmu nenaklonjeni ljudje v svetu.
V podobnem smislu pa imamo takšne negativne tendence celo pri nekaterih vodilnih ljudeh v ljudskih odborih, še večkrat pa v upravnem aparatu, kjer večkrat slišimo parolo, češ. da zbori volivcev in celo ljudski odbori sami še niso sposobni odločati ali pa se ob važnih vprašanjih komune konča odločanje v golem formalizmu.
Takšna stališča pa so zelo škodljiva, saj s takim odnosom birokratsko nastrojeni tovariši v ljudskih odborih dejansko zabijajo klin v kolesje sicer tako učinkovitega demokratičnega mehanizma, s takšnim odnosom, namesto da bi z vsemi svojimi postopki pritegovali, odbijajo volivce od samoupravljanja v komuni, in končno, s takšnim odnosom prevzema nase vso odgovornost za pravilno rešitev določenih sila važnih vprašanj samo ozek krog ljudi, namesto, da bi to odgovornost razdelili na čim širši krog državljanov.«
Tovariš Kajtimir je potem nadaljeval:
»Pri nadaljnjem razširjanju vloge komune bo sploh še bolj važno kot doslej, orientirati državljana na njegovo usodno povezanost z vso njeno problematiko. S stalnim pojasnjevanjem problemov komune v podjetju in na vasi moramo prek SZDL, sindikalnih organizacij in seveda prek ZK in aktivov ZK ustvariti splošno vzdušje nujne povezanosti posameznega državljana in gospodarske organizacije ali zadruge s komuno, Ni dovolj, da če je gospodarska organizacija samo formalno povezana s komuno po dveh ali treh svojih vodilnih ljudeh, od katerih je morebiti ta ali oni celo član občinskega zbora proizvajalcev ali kaj podobnega. Celoten kolektiv mora poznati bistvena vprašanja komune, celoten kolektiv mora biti prežet z zavestjo, da se morata gospodarska
politika podjetja in komune zlivati v eno, celoten kolektiv mora poznati potrebe komune in sleherni član kolektiva mora videti v zadovoljevanju potreb komune tudi zadovoljevanje svojih lastnih potreb. Samo tedaj, kadar bo subjektivnim silam uspelo ustvariti takšno kolektivno zavest o
Razen priporočila, o katerem smo govorili malo prej. naj namreč o vseh važnejših ukrepih komune predhodno na široko razpravlja in sklepa članstvo SZDL, nato pa o njih odločajo zbori volivcev, se bomo ob najvažnejših problemih komune in gospodarskih organizacij morali v bodoče posluževati še nadaljnje, doslej malo uporabljene oblike demokratičnega odločanja. Gre za referendum, gre za plebiscitarno obliko odločanja državljanov določene komune, ali pa članov kolektiva posamezne gospodarske organizacije ali zadruge. Takšno tajno in obče glasovanje kolektiva gospodarske organizacije bo na mestu vselej takrat, kadar gre za važnejše odločitve, kakor so nove investicije, stanovanjska izgradnja ali kaka druga večja vlaganja, združevanje sredstev, odstopanje dodatnih sredstev komuni in podobno, V okviru komune pa bo koristen referendum o takšnih važnih vprašanjih, ki živo zadevajo večino prebivalcev. Ce bomo na primer v določeni
»Če smo pomembne rezultate ugotavljali glede uspešnega gospodarjenja v naših gospodarskih organizacijah na osnovi demokratičnega delavskega samoupravljanja, tedaj moramo temu primerne rezultate doseči tudi na široki fronti družbenega upravljanja vseh zadev po naših komunah. Zato mora postati nastopajoče obdobje obdobje najširše raob ii-zacije državljanov za njihovo individualno vključevanje v katerikoli sektor družbenega upravljanja v komuni, od stanovanjskih skupnosti, šolskih odborov, potrošniških svetov, do zborov volivcev itd. Pri tej obči mobilizaciji pa je treba posebno skrb posvetiti mladini, ki se mora vzgajati v tem duhu, da je vsakdo poklican k soodločanju o vseh javnih zadevah. Pri vključevanju mladine v organe družbenega samoupravljanja ne smemo imeti predsodkov, da mladina ne bo znala v važnih zadevah pravilno odločati. Skeptikom, ki se bojijo, da bo naša mladina napačno odločala, je treba jasno povedati, da je bolje če napačno odločijo, kot da jih ne pustimo nikoli odločati. Le tako bodo postali samostojni ljudje, le tako bodo po vsakodnevnih izkušnjah postali sposobni pravilno odločati. Res pa je, da prav mladina vnaša največ potrebnega poguma in optimizma. ki sta pri mnogih načrtih in sklepih mnogokrat enakovredna znanju in izkušenosti.
V zvezi z nakazanimi nalogami glede pojasnjevanja problemov, rezultatov, potreb in ukrepov komune ter vključevanja delovnih ljudi v organe družbenega samoupravljanja na imamo komunisti za č'm hitrejšo dosego teh ciljev še eno zelo važno nalogo. V večji
1$
"T- • & :<.•;.:'
:T, ^
nujnosti najtesnejšega sodelovanja s komuno, samo tedaj bomo lahko pričakovali, da bodo posamezni državljani pripravljeni več žrtvovati za krepitev svoje komune, za reševanje njenih najbolj perečih problemov, se pravi, skupnih problemov, ki jih je moč rešiti samo s skupnimi močmi.
občini nameravali za izgradnjo skrajno potrebnega novega objekta (šola, vodovod, kulturni dom, kopališče itd.) uvesti krajevni samoprispevek, bomo v bodoče organizirali referendum zato, da za takšni krajevni samoprispevek dobimo večinsko soglasje volivcev. Toliko prej pa bomo organizirali glasovanje občanov glede takšnih važnih problemov komune, o katerih pa že vnaprej sodimo, da so mnenja deljena. Vsekakor ima referendum v gospodarski organizaciji ali v komuni mnogo dobrih strani, ki pozitivno vplivajo na politično situacijo, saj smo v primeru ugodnega izida takega referenduma vse tiste volivce, ki so glasovali za. že nekako vnanrej pridobili tudi za izvajanje določene akcije ob njihovem razumevanju in pripravljenosti, da zanjo tudi individualno žrtvujejo v tej ali oni obliki. Razen tega vsak referendum že sam po sebi poudarja važnost vprašanja, o katerem odločajo vsi volivci, kar mobilizira državliane za rešitev določenega problema.«
meri kot doslej moramo ustvarjati nova in nova žarišča kulturno prosvetnega življenja, strokovnega, nolitičnega, ekonomskega in splošnega izobraževanja.
Kljub temu, da je že v poročilu OK za to konferenco poudarjena važnost kulturno - prosvetnega dela in potreba po izdatni krepitvi materialne baze za to dejavnost, želim podčrtati, da si brez pozitivne spremembe odnosa komunistov do množične kultur-no-orosvetne dejavnosti tudi ne moremo zamisliti kvalitetnejšega delavskega in družbenega samoupravljanja. Brez izdatnejšega vključevanja delavcev in mladine v ta kulturno-prosvetna žarišča si prav tako ne moremo predstavljati kvalitetnega izboljšanja dela organov družbenega samoupravljanja v komuni. Brez krepitve materialne osnove za kulturno izobraževalno na tudi te-lesnovzgojno delo v komuni ne bomo mogli v večji meri pritegniti k obči družbeni aktivnosti niti mladine niti delavcev. Ako hočemo ta žarišča množičnega zbiranja in vzgajanja naoraviti privlačna in zanimiva, moramo vania vlagati več sredstev kakor doslej.
V zvezi s to problematiko pa bi rad ugotovil samo še to, da nismo vključili v množično kulturno izobraževalno delo dovolj tistih ljudi, ki bi lahko precej pripomogli do večje širine in kvalitete. Gre predvsem za intelektualce, posebno tehnične strokovnjake iz produkcije in za prosvetne delavce. Odmaknjenost posameznih naših intelektualcev od našega splošnega družbenega razvoja pa ni samo njihova krivda, temveč je del krivde tudi na strani vodstva naših Svobod, De-
s
§,, mm mt
V:
n v' • m
mM
m
„„I m. *m. : \v-vw
ur
S.


Del delegatov III. okrajne konference ZK koprskega okraja v Portorožu
lavskih in Ljudskih univerz ter raznih drugih društev,«
Tovariš Kajtimir je nato prešel na naloge komunistov v zvezi z novimi družbenimi plani. Dejal je, da je posebno važno, da se vedno tudi v planih zagotovijo takšna stališča, ki bodo pospešila razvoj listih področij, katera so doslej zaostajala, Gre v glavnem za negospodarske investicije za dvig družbenega standarda —■ trgovina, kultura, stanovanjska izgradnja, preskrba z vodo, prosve-ta, šolstvo, fizkulturni in športni objekti, družbena prehrana, skrb za žene in borce NOB itd. Opozoril je na skrite rezerve, na nadaljnji razvoj gospodarstva in materialnih sil na sploh, kar naj omogoči tudi izvčdbo postavljenih nalog na področju dmžbene-ga standarda. Govoril je še o odnosu do človeka, o delitvi sredstev, o uspehih nagrajevanja po učinku in o nalogah komunistov v zvezi z utrjevanjem lega sistema nagrajevanja.
Govornik je orisal tudi napredek, ki smo ga v zadnjem obdobju dosegli v koprskem okraju na kmetijskem področju. Pred konferenco je postavil vrsto nalog, ki naj v prihodnje zagotovijo še večji in hitrejši razvoj socialističnega sektorja v kmetijstvu in s tem seveda njegov splošni napredek. Pri tem je spet opozoril na nujnost širjenja širokega znanja in kidture tudi na vasi, na naloge občin in kmetijskih zadrug v zvezi z investiranjem v kmetijstvu in nalogah kennuni-stov pri vsem tem, nato pa je zaključil:
»Tovarišice in tovariši! Če smo vkljub doseženim uspehom, ki jih danes lahko vsakdo vidi in čuti, ostro in kritično ocenili vse tisto, kar nas je na naši poti oviralo, tedaj smo to naredili zato, da kar najbolj mobiliziramo naše sile za odstranitev vseh nanak, pa tudi zato, ker smo jugoslovanski komunisti pod vodstvom tovariša Tita navajeni, da svojih slabosti in napak ne skrivamo, temveč javno govorimo o njih, zavedajoč se pri tem, da je to prvi korak k izboljšanju in k novim uspehom.
NAJ ŽIVI ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE!
NAJ 2IVI IN NAS ŠE DOLGO VODI NAŠ TOVARIŠ TITO!«
NA HRVATSKEM GRADIJO STANOVANJA
Letos so v LR Hrvatski investirali v izgradnjo stanovanj več kot 27,3 milijarde dinarjev in do konca leta bo ood streho 16 tisoč stanovanj, V gradnji pa je še 18 tisoč stanovanjskih enot in prihodnje leto nameravajo stanovanjsko graditev še bolj razširiti.
AFIRMACIJA JUGOSLOVANSKE UMETNOSTI
Setos bodo amaterska kulturno-umetniška društva Srbije sodelovala na 15 mednarodnih festivalih in na turnejah po tujini. Do zdaj so naletela vsa gostovanja na veliko zanimanje in na zelo dobre ocene. Vse to je prispevalo k razvoju kulturnega sodelovanja s tujino in k afirmaciji umetniškega prizadevanja naših narodov.
Moskva: Sovjetski znanstveniki so odkrili nov antibiotik — mo-nomicin, ki je manj toksičen od doslej znanih antibiotikov in ga bodo lahko uporabljali v večjih količinah. Z monomicinom bodo zdravili gnojne procese v trebušni votlini, gnojna vnetja pljuč in pljučnih mren. Drugi antibiotik dihodrostreptomicin pa je namenjen zdravljenju tuberkuloze.
Rabat: Voditelj maroške politične stranke Istlklal E1 Fazi je izjavil, da bo Maroko pregnal s svojega ozemlja vse Francoze, če ne bo Francija pripoznala Maroka vštev-ši Mavretanijo.
London: ZDA nameravajo tudi v Italiji odpreti oporišča za svoje atomske podmornice, ki so oborožene z jedrskimi raketami tipa Polaris. Stališče Italije za sedaj še ni znano.
KULTURA PROSVETA ★ KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PR
IZ NAŠEGA LJUDSKOPROSVETNEGA ŽIVLJENJA ft IZ NAŠEGA LJUDSKOPROSVE o	n non o n	v	oo	Ro

Klubi in knjižnice na Hrpeljsltem
Na letni konferenci delegatov Svobod ln prosvetnih društev, ki jc bila te dni v Hrpelj oh, so obširno razpravljali o novih metodah Ijtidsko-prosvetnega dela, lil naj bi bilo v bodoče organizirano v klubih, dostopnih širšemu krogu državljanov po zainteresiranosti za posamezne zvrsti prosvetnih, Športnih in izobraževalnih panog, povezanih z zdravim razvedrilom. V hrpeljski občini je v preteklem razdobju kulturno-prosvet-no delo daleč zaostajalo za gospodarskim razvojem tega področja. Nekaj dramskih predstav ter pevskih in godbenih nastopov ob proslavah obletnic in praznikov še ne izpolnjuje nalog ln ciljev ljudskih prosvetnih organizacij. Takšno nesistematično delo zaposluje in zadovoljuje lc ozke skupine in nima obeležja množičnosti. Zato je potrebno te tako-imenovane klasične oblike prosvetnega dela oploditi s širšimi, prožnejšimi oblikami, ki naj bi Imele svoje torišče predvsem v klubih, opremljenih s televizijskimi sprejemniki, knjižnicami, čitalniškim materialom, predavateljskimi programi in podobno. Klubski prostori naj bodo dostopni vsem organizacijam, vsem državljanom. V njih. mora vladati vzdušje družabnosti in nedeljenega tovarištva.
Glavna ovira, da se doslej Ijudsko-prosvetno delo v občini Hrpelje ni moglo razviti v opisanem smislu, je pomanjkanje ustreznih prostorov. Na konferenci pa so ugotovili, da to ni nerešljiv problem. Na Tatrah na primer služi dvorana, ki jc bila namenjena za prosveto, že več let za skladišče KZ Siivje. V Slivjali samih
Družbeno upravljanje v kulturi in prosveti
Iz poročila OK ZKS na III. konferenci
Komunalni mehanizem družbenega upravljanja v kulturi in prosveti je postavljen v smislu drugorazrednega gledanja na vprašanja, ki so osnovna za kid-turni in prosvetni dvig našega delovnega človeka. Tako imajo po vseh naših občinah, razen koprske, skitpne občinske svete za zadeve šolstva in hkrati za zadeve kulture in prosvete. Jasno je, da je zanimanje teh pbčinskih svetov usmerjeno na nešteto perečih problemov šolstva in da se ti sveti "imo priložnostno, ne-načrtno ■ r zelo malo posvečajo kulturnopiosvetnim vprašanjem.
Takšno stanje je tudi v precejšnji meri krivo za neustrezen odnos občinskih ljudskih odborov do vprašanj kulture in prosvete, preprosto zaradi tega, ker občinskim zborom in zborom proizvajalcev ti sueti ne dajejo utemeljenih predlogov in prikazov potreb v zvezi s sicer povsem nezadovoljivo materialno osnovo kulture in prosvete. Vsekakor se bodo morali občinski ljudski odbori lOrientirati na ločitev teli skupnih svetov, tako da bi imeli povsod razen sveta za šolstvo tudi poseben svet za kulturo in prosveto. Kjer pa to iz kadrovskih razlogov za sedaj še ne bi bilo izvedljivo, je vsekakor treba v okvir teh skupnih svetov izvoliti posebne komisije, ki se bodo stalno in sistematično ukvarjale z vprašanji kulture in prosvete. Tako bodo tudi občinski ljudski odbori dobivali pravo podobo o teh problemih in ne kot doslej le enkrat na leto, ob sestavi družbenega plana, zgolj formalna letna poročila, (in še /to spet in samo s področja šolstva,
Ti skupni sveti so večinoma sestavljeni iz uslužbencev. Njihova aktivnost je po raznih občinah kaj različna. Tako se sestajajo ti sveti v Piranu, Izoli in Ilirski Bistrici po 10—16-krat, povsod dmgje pa le 4—6-krat na leto.
Se slabše je v upravnih odborih kulturnoprosvetnih ustanov in zavodov, kajti razen upravnega odbora Zavoda Primorske prireditve, Ljudske knjižnice v Kopru ter Mestne knjižnice v Piranu po vseh ostalih 17 podobnih ustanovah v okraju ne moremo govoriti o zadostni družbeni odgovornosti članov UO. Težko verjetno pa je, da imajo n. p r. Mestni muzej ali Mestni arhiv v Piranu ali Glasbena šola v Postojni vsa svoja vvrašanja tako urejena, da zadostuje ena ali dve seji na leto.
prav tako. V Pregarjih hrani kmetijska zadruga v prosvetni dvorani Zadružnega doma umetna gnojila, razno embalažo in podobno. V Pod-gradu se prosvetna organizacija že nekaj let bori za dodelitev prostora, kjer je bila vojaška menza. V ¡Materiji je neizkoriščena nova prosvetna dvorana. Uveljaviti je potrebno načelo, da morajo bili prostori, zgrajeni in namenjeni za prosvetno delo, uporabljani samo v ta namen, ne glede na formalno lastništvo. Povsod bodo morale kmetijske zadruge zavzeti razumevajoče stališče. V Ilrpc-ljah je vprašanje klubskega prostora nekoliko bolj zaostreno, dokler bo prostor, namenjen za klub in knjižnico, uporabljala šola za učilnico. IMorda pa bi se z dobro voljo našel kak drug prostor, ki bi ga adaptirali za klub. Dejstvo je, da Hrpelje in Kozina kot center občine ne bosta mogli ostati brez takega prostora.
Konference se je udeležil tudi predstavnik okrajnega Sveta Svobod in se je pohvalno izrazil o tekmovalnem nastopu šolskega pevskega zbora na letošnjem festivalu mladinskih pevskih zborov v Kopru ter opozoril na enaka tekmovanja, ki so predvidena v prihodnjem letu v okviru proslav 20. obletnice vstaje. Podrobneje so razpravljali o vprašanju knjižnic. Razen v Hrpeljah so v vseh občinah koprskega okraja ljudske knjižnice občinske proračunske ustanove. Ustanovila naj bi se centralna knjižnica, iz katere naj bi se organiziralo izposojanje knjig po vsem področju občine po sistemu pomožnih, potujočih knjižnic.
Novo izvoljenemu svetu občinske ljudske prosvete jc dala plodna konferenca obilo zdravih pobud, katerih ostvaritev naj bi v občini razgibala množično prosvetno delo v duhu uvodoma navedenih načel Ijudsko-prosvetnega dela.
J, 2.
V Prestranku — najboljši na Postojnskem
Pred kratkim se je v kino dvorani v Prestranku zbralo preko sto članov prosvetnega društva, da bi se pogovorili o društvenem delu preteklega leta in napravili načrt za prihodnje.
Poročilo predsednika Toneta Krnela je poudarilo, da je imel upravni odbor društva 15 rednih sej in da se društvo po svoji razgibani aktivnosti lahko prišteva med najdelavnejše na Postojnskem. Med številnimi sekcijami gre na prvem mestu omeniti knjižnico, ki ima danes okrog tri tisoč knjig in 477 rednih bralcev. Se precej bolj bi se lahko knjižnica razmahnila, če bi imela več denarja in boljše prostore. Nekaj s tem v zvezi je obljubila KZ v Prestranku in zdaj pričakujejo, da bo obljubo tudi držala.
Dalje ima prosvetno društvo dve dramski sekciji, za odrasle in za otroke. Obe sta uprizorili že več uspelih iger v režiji Save Zeletove in Irene Gabrenja. Lani je začel z delom tudi lutkarski krožek, ki šteje 15 pionirjev. Krajevni odbor SZDL v Prestranku je dal tej sekciji nekaj denarja za nabavo materiala za izdelavo lutk. Do zdaj so jih pionirji izdelali 23.
Na vseh akademijah in proslavah redno sodelujejo člani dveh društvenih recitacijskih krožkov, ki jih vodijo učitelji. Mladi in stari pa se z veseljem udejstvu-jejo v šahovskem krožku. Pomemben je bil že delež društva pri organizaciji raznih gostovanj kulturnih skupin in zabavnih ansamblov.
JAVORSKOVI MANEVRI — PREMIERA SNG V TRSTU V soboto, 12. t. m., je bila v tržaškem gledališču premiera MANEVROV, komedije v dveh delih Jožeta Javorška. Avtor je poskušal modernizirati znano Levstikovo zgodbo o Martinu Krpanu in njegovi kobilici. Dogajanje je domiselno prenesel med fante, ki so na manevrih v manjšem kra.iu in najdejo v prosvetnem domu — tja so jih zanesli bolničarji kot »mrtvake« iz bnia — kostume domače igralske družine, ki je pripravljala Govekarjevo dramatizacijo Martina Krpana. Razdelijo si vloge, igra jih zanese, začno si izmišljati besedilo in Improvizirati na svojstven način. To hoteno improvizacijo bi morala voditi zanesljiva režiserjeva roka. 2nl je bilo čutiti tudi režisersko improvizacijo, ki ni izkoristila vseh možnosti besedila v smislu sodobne evropske ustvarjalnosti, kot je delo zasnoval avtor. Igralci — celotni moški ansambel — so se zelo potrudili in dali Igri dinamični tempo komedijskega žanra.
Javorškove »Manevre« je režiral Jože Babič ob asistenci Adrijan.i Rustje, scenograf in kostumograf sta bila arhitekta Niko in Milena Matul, glasbo je prispeval Aleksander Vodopivcc, besedilo songa pa Tit Vidmar. Igrali so: Jožko Lukeš, Danilo Turk, Julij Guštin, Silvij Kobal, Rado Nalcrst, Leli Na-krstova, Stane Raztresen, Edvard Martinuzzi in Adrijan Rustia, ki se je Izkazal še kot pianist. Nastopili so tudi slušatelji Igralske šole Miranda Caha-rija, Livio Bogateč, vojaki in paži.
Preiniero si je ogledalo številno tržaško občinstvo, iz Velikih Lašč — rojstnega kraja avtorja — pa se je pripeljala dramska družina tamkaišnjega prosvetnega društva, ki Je lani prvič uprizorila »Manevre«.	Z. L-
Književnik France Bevk ob slavnosti v Idriji, ko je postal častni meščan in prejel darila
mmmm
V načrtu imajo, da ponovno ožive pevski zbor v Prestranku, za zdaj deluje le tisti v Kočah, in sicer v okviru mladinske organizacije.
Med načrti ie še govora o klubskih prostorih pri KZ. Sindikalna organizacija podjetja Javor je obljubila pomoč pri nabavi televizorja, k sodelovanju pri opremi pa mislijo pritegniti še druge organizacije in društva.
Na sestanku so že izdelali tudi okvirni načrt za proslavo 20. obletnice vstaje prihodnje leto.
S. B.
V Zagorju so zastavili
Prejšnji mesec je upravni odbor prosvetnega društva Miroslav Vilhar v Zagorju temeljito analiziral dosedanje delo ter sprejel načrt delovnega programa za zimsko sezono.
2e te dni so začeli s poučnimi predavanji in prvega se je udeležilo okrog 70 vaščanov. Govoril je tovariš Silvo Fatur o življenju in delu Slovencev v Italiji ter med predavanjem prikazal diafil-me. V decembru bo Ljudska univerza iz Postojne priredila več poučnih predavanj o gospodarstvu postojnske občine, o kulturnih in zdravstvenih vprašanjih in tako dalje.
Predvidevajo tudi, da bo moč poživiti delo dramske, fotoama-terske in šahovske sekcije, saj se za sodelovanje v njih zanimajo številni vaščani, predvsem mladina.	L. O.
Miroslav Krleža: BALADE PETRICE KEREMPUHA
V knjižnici Kondor je Mladinska založba izdala Balade Petrice Kerem-puha v izvirniku. Balade so velika in globoka umetnina, izraz zemlje in veselega duha te zemlje, nekaj edinstvenega v književnem delu Krleže-vega opusa. Iz Balad ne udarja samo duh ZSgorja, v njih je umetnikova tvornost zajela zakonitosti človeškega bivanja in nehanja na zemlji. Osnovna misel in zven teh pesmi je protest. Petrica govori o vseh preteklih nadlogah in mukah hrvaškega človeka Iz ljudstva.
Prežihov Voranc:
S O L Z I C E
V knjižnici Sinjega galeba je izdala Mladinska založba eno zadnjih del Prežihovega Voranca. V tem delu se je spomnil pisatelj svoje mladosti. Iz nje veje brez kakršnegakoli sentimentalnega spakovanja nežna ljubezen do svojcev, do domače hiše, do zemlje. Iz nje veje strastna ljubezen da si vse to, kar te obkroža, ti sam, da ne veš več, kje je konec človeka in kje se začenja vnanji svet.
FRANCE BEVK Častni meSCan v idkiji
Pred dnevi je Občinski ljudski odbor v Idriji izvolil za častnega občana idrijske občine svojega rojaka, pisatelja Franceta Bevka. Na svečani seji je o življenjskem delu Franceta Bevka, ki je pred kratkim dopolnil 70 let, govoril predsednik občine Lado Božič, ki je med drugim omenil, da je ta veliki slovenski pisatelj v večini svojih številnih del opisoval svojo rodno Primorsko in njene ljudi ter jim postavil lep kulturni spomenik. Po slavnosti je predsednik občine izročil pisatelju Francetu Bevku na ličnem podstavku kamen živosrebme rude, ob katerem sta jamska svetilka in posoda za živo srebro, kar predstavlja simbol idrijskih rudarjev, celo zbirko svetovnozna-nih idrijskih čipk in častno diplomo v okviru iz domačega lesa.
»Naslov častnega občana sprejemam kot visoko odlikovanje in ga bom nosil s ponosom,« je dejal pisatelj France Bevk, ko se je zahvalil občinskim ljudskim odbornikom za izvolitev, nato pa je obiskal učence I. osnovne šole v Idriji in jim prebral nekaj odlomkov iz svoiega novega mladinskega dela Ognjeni krst Greg-ca Petelinčka. Pisatelj je bil zelo vesel, ko so mu učenci prebrali nekaj lastnih literarnih del in jih je spodbujal k nadaljnjemu pisanju.
Pisatelj France Bevk je obiskal tudi II. osnovno šolo, kjer se je zadržal v knjižnici ter prisostvoval literarnemu večeru, ki so ga njemu na čast priredili dijaki idrijske gimnazije.
Pisatelj France Bevk je tretji častni občan idrijske občine poleg predsednika republike Tita in znanega političnega ter kulturnega delavca Primorske Ivana Regenta.	A. C.
občni zbori svobod in pd na sežanskem
Takole je poročal Anton Cepar, predsednik Prosvetnega društva Novi Balkan na Barki na občnem zboru, ki so ga imeli člani društva 23. oktobra:
»Naša vas je izrazito kmečka in se zato lahko odvija društveno življenje le v zimskih mesecih. Kljub temu smo v pretekli sezoni dobro napredovali, ker smo osvojili nove oblike dela. Medtem ko smo v prejšnjih letih naštudirali vsaj eno dramsko delo v zimskem času, smo to dejavnost opustili, ker so naše razmere zanjo preskromne in nismo dosegli želenih uspehov. Zato smo pa letos dali več pozornosti prirejanju proslav ob raznih praznikih, na katerih je sodelovalo veliko število vaščanov. Ta množičnost pri izvajanju sporedov je pritegnila domala vse domačine h kulturno-prosvetnemu delu. Programi prireditev so bili zato tudi pestrejši in uspeh ni nikoli izostal. Zelo prizadevni so bili tudi pevci, pa čeprav nimajo stalnega pevovodje in z veseljem radi nastopajo na vseh krajevnih prireditvah.
Druga važna prireditev kraja je na novo organizirana čitalnica oziroma klubska soba. V njej so na razpolago razni časopisi in revije, kot Slovenski Jadran, Naša žena, Obzornik, Tovariš in druge publikacije. Čitalnico radi obiskujejo stari in mladi vsak četrtek in nedeljo in je zelo lepo opremljena, le žal ji manjka še en prostor, v katerem bi imeli radijski sprejemnik.
V pretekli sezoni je na Barki večkrat gostoval tudi potujoči kino, ki je vedno zbral veliko obiskovalcev, ter potujoča knjižnica, za katero vlada precejšnje zanimanje, saj so neka-
»teden vesna-filmov« v ljubljani
V Ljubljani je bil pred kratkim skrbno sestavljen filmski spored pod naslovom »Teden Vesna-fil-mov«. Podjetje je pokazalo vrsto domačih in odkupljenih filmov za repertoar, kakršnega bi morale imeti vse naše distribucijske hiše. Največja vrednost tega zanimivega tedna ni bil samo izbor, ampak pravilna programska politika, ki bi jo morala upoštevati vsa kinematografska mreža pri se-i stavljanju dnevnega programa, i Spored nas je znova prepričal, ] kakšno vrednost ima komnletno izbran spored in ne le goli film. I Vsak film je imel namreč izbrani kratkometražm dokumentarni film, risanko ali lutkovni film. To ni samo edina realna možnost, da avtorji prikažejo svoja prizadevanja širšemu krogu občinstva, amoak je tudi izvrstno dopolnilo sporeda. Tn končno edina priložnost za nas, da ne zvemo o teh filmih le iz poročil in uspehov v tujini ali na kakih festivalih.
tere knjige morali posoditi kar petnajstkrat.«
In načrt za bodoče? Poskrbeli bodo za še večji izbor knjig, organizirali več poljudnoznanstvenih in političnih predavanj, naštudirali sporede za razne proslave, priredili literarne večere in povabili v goste Mestno lutkovno gledališče iz Ljubljane.
Na tem plodnem občnem zboru so ponovno izvolili za predsednika društva Antona Ceparja, zaslužnega kirl-turno-prosvetnega delavca, za tajnico pa Majdo Prelec, ki je bila tudi doslej glavni organizator vsega prosvetnega dela pa čeprav ima kot edina učiteljica v tej vasi dovolj svojega dela.
« • •
DPD Svoboda v Štanjelu se je resneje lotilo dela šele v pretekli sezoni. Predsednik Miloš Grča ,ie na občnem zboru, ki je bil 20. oktobra, lahko poročal že o lepih uspehih. Ustanovili so moški pevski zbor, ki ga je vodil Albin Križman s pomočjo Milene Stosar in ob organizacijski pomoči Justa Zege. Zbor je v kratkem času naštudiral kar lepo število narodnih in partizanskih pesmi. Manj sreče je bilo z dramatiko. Dramska skupina je začela s študijem dveh iger, ki pa nista prišli na oder. Hvale vredna je skrb odbora za vzdrževanje društvene dvorane, v kateri so imeli od zadnjega zbora kar 28 prireditev, od katerih je bilo Ie 8 gostovanj.
Posebne preglavice povzroča društvu star kinoprojektor, ki je sta'no v popravilu., -Menda bi bilo najbolje, da se tega balasta čimprel znebijo in nabavijo televiziiski sprelemnik.
Tudi v Štanjelu je bila živahna razprava okrog ustanovitve kluba. Ob dvorani je kar primeren manjši prostor, ki bi ga kazalo popraviti in preurediti in opremiti.	-er
RODNA GRUDA, ST. 10
Iz vsebine:
Za mir. razorožitev ln koeksisten-pri predsedniku Titu; 2. Milič: Pisma Titu; Storili smo vse, da bi se zm nj-šala napetost med Vzhodom in Zahodom: Ina Slokan: Iz življenja naših delovnih kolektivov; P. S.: Od uvoznika smo postali izvoznik pšenice; C. T.: Pridelali smo mnogo izvrstnega hmelja; Cvetko Golar: v Goricah; Jakob Zupančič, Ber\vyn, I 11,: Po tridesetih letih uresničene sanje; Cv. A. K.: Ob >i0-letnici pevskega zbora »Jiidran v Clevelandu; Po domači deželi: France Kurlnčič" Tudi v Argentini usihalo slovenske korenine; L. M.: Tragična smrt dveh izseljencev: Kulturni zapiski: France Bevk umetnik in človek; Kaj delajo naši na tujem: Rojaki nam pišejo; France Bevk: Kresna noč (nadaljevanje); Iz Pavllhove torbe.
GOSPODINJE — PREBERITE TUDI TO:
2ENA m DOM ti ZDRAVSTVO iN VZGOJA ti OTROK IN DRU2INA ti ŽENA BN DOM tV ZDRAVSTVO iN VZGOJA * OTROK IN DR
bodo proizvajali milo v tovarni Zlatorog v Mariboru
način proizvodnje, po katerem je tovarna Zlatorog kakor tudi vse ostale tovarne mila pri nas proizvajala pralna mila do sedaj. Kuhana milna masa je hila na primitiven način hlajena in nato oblikovana v razne oblike. S tem se je šele začel proizvodni proces, čeprav izven stroja. Proces lahko imenujemo zaradi tega, ker je predstavljalo sušenje oblikovanega mila eno od važnih faz v celotni proizvodnji mila. Sušenje samo je bilo dolgotrajno In podvrženo atmosferskim razmeram, kot so temperatura, vlaga, itd. Po dosedanjem načinu proizvodnje je bilo milo na tržišču često vlažno in porozno, če pa se je sušilo dalj časa, je postalo celo deformirano.
V novem modernem načinu proizvodnje vse te nevšečnosti odpadejo, ker se vse delo, namreč oblikovanja in sušenje, vrši v strojnih napravah. Odslej bo milo vedno dovolj čvrsto s točno določenim odstotkom vlage, ne bo več spreminjalo oblike niti se ne bo v hrambi vlažilo. Razumljivo bodo navedene spremembe v proizvodnji zelo vplivale na izboljšanje kvalitete mila, kar bodo lahko potrošniki z največjim zadovoljstvom ugotovili.
Poleg navedenega še ena novost, katera je seveda zelo tesno povezana z obrazloženo spremembo v načinu proizvodnje mila. Proizvodnja po starem načinu zaradi sušenja na zraku ni dovoljevala znatnega povečanja kapacitet, zaradi česar se je često dogajalo, da trgovska mreža ni bila
redno založena z nekaterimi vrstami mila. Druga slaba stran, ki je izvirala iz omejenih proizvodnih zmogljivosti, je bila ta, da je milo moralo prehitro zapuščati sušilnice v tovarni, kar je imelo za škodljivo posledico, da je prihajalo milo na trg prevlažno. Vse to bo seveda v bodoče odpadlo! Milo bo prihajalo iz strojnih naprav popolnoma sposobno za trg ln uporabo, ker se bo celoten proizvodni proces odvijal v strojih.
Da bi na koncu lahko vsaj delno ocenili ogromne prednosti, ki jih prinaša proizvodnja mila z novimi napravami, naj omenimo še to, da je največja tovarna mila na svetu THE ANDREW JERGENS COMPANY LTD v Ameriki montirala Mazzoni-jeve naprave za proizvodnjo pralnih mil. Poleg te delujejo uspešno že več let iste naprave v celi vrsti tovarn v zahodnih državah in drugod v svetu,
kar dokazuje ogromne prednosti, Id jih Imajo moderne naprave za proizvodnjo kvalitetnih pralnih mil.
Razumljivo se bodo proizvodne zmogljivosti tako neprimerno povečale in bo tovarna Zlatorog lahko v celoti zadovoljila želje potrošnikov in proizvajala enako kvalitetna mila kot so na zahodnem trgu.
Zaloge živeža, ki so nam ga pošiljale mednarodne organizacije kot brezplačno pomoč, so pri koncu. Tako bodo ostale predvsem šolske kuhinje, ki so se oskrbovale iz teh virov, brez nekaterih pomembnih potrebščin, kot je to mleko v prahu, moka, sladkor in riž.
Ta položaj je v mnogih kuhinjah bil vzrok, da so jih zanemarili, čeprav nam vsi zdravstveni in pedagoški delavci in strokovnjaki zatrjujejo, da je ta dopolnilni obrok v šoli nujno potreben za pravilni fizični in psihični razvoj otrok. Še posebno je važen za dijake-vozače ali za tiste, ki prihajajo v šolo več kilometrov daleč in so navadno brez toplega obroka. Razen vsega tega je šolska kuhinja še pomemben vzgojni faktor. Ob njej se otroci vzgajajo in obenem praktično uporabljajo svoje znanje iz prehrane in domačega gospodarstva.
Vloga in važnost šolskih kuhinj je v nekaterih republikah še posebej poudarjena v šolskem zakonu. Smatrajo jih za obvezni predmet pozornosti organov družbenega upravljanja v šolstvu in v zdravstvu.
OTROK IN DRUŽINA, ST. VIII
Iz vsebine:
Olga Vipotnik: Današnja družina terja družbeno varstvo otrok, — Vzgojitelji so spregovorili, — Dr. Leon Zlebnik; Naloge družinske pedagogike v zvezi s specifičnim razvojem družine, — Milan Divjak: Kako ocenjujemo vedenje otrok doma in v šoli, — Boža Smagur: Ne strinjamo se s takšnimi metodami! — Neža Maurer: Izrezal bom droben srček,
—	Dr. Iva Segula: Dve pravici kmečkega otroka, — B. J.: Mama, ali veš?
—	Gustav Šilih: Moj otrok nima nobene volje, — Vari j a Vogelnik: Gledališče in otroci. — Ljubljana je dobila Mladinsko filmsko gledališče, — Neža Maurer: Ali TV res ni primerna za male gledalce? — Zofka Kve-drova: Vladoša. — Pomenek s starši — Midva — Naš kotiček — Moda.
NASA 2ENA ST. 10
Iz vsebine:
S. V.: XV. zasedanje Generalne skupščine ZN: N. Bezič in G. Kernel: O miroljubni uoorabi jedrske energije; G. G.: Naš politični in gospodarski pregled: Iz organizacij; Ob GO-letniei prof. dr. M. Valentinčič; Žene po svetu: S, V.: Medn. pol. pregled' P. Košir: Bežni vtisi iz Kosme-ta; Dr. M. Bedenič: Kako izbirati zakonskega tovariša; James Thurber: Moja pravila za srečen zakon; Razstava dveh slikaric: Martha Solmar: Počasnejši vol; S filmskega platna; Nove knjige; Zaupni pomenki; R. Tagore: Brodolom: Zanimivosti: Dr. L. Novak-Rejec: O prebavilih, pre-bavljanju in prebavnih motnjah; Kozmetika; Iz dispanzerja za žene; Zdravniški odgovori; Gospodinjstvo; Naš vrtnar: "''•■'■'i.
Tudi družbene organizacije, predvsem društva prijateljev mladine lin ženske organizacije ter komune so še posebno zainteresirane za dobro delo šolskih kuhinj. V Sloveniji se je za ta vprašanja še posebno pozanimal republiški svet za šolstvo in pripravil široko posvetovanje o bodoči organizaciji teh kuhinj.
Toda vsi ti napori družbenih faktorjev ne bodo rodili zaželenih sadov, če se za šolske in mlečne kuhinje ne bodo pozanimali tudi starši. Prav oni so tisti, ki morajo nuditi največ pomoči. Predvsem morajo starši razumeti, da so do zdaj plačevali za malice svojih otrok v šoli 100 do 150 din mesečno, toda da je to bilo le 9 do 12% skupnih stroškov. Zdaj ta vsota ne more zadoščati več. Na drugi strani pa morajo upoštevati, da s toplo malico prevzame šolska kuhinja nase del družinskih obveznosti do otroka, to je, da mu nudi reden obrok tople, okusne in zdrave hrane. Zato je povsem normalno, da morajo starši z večjimi mesečnimi prispevki pomagati taki ustanovi. Na vasi je ta pomoč lahko v obliki pridelkov ali pomoči pri obdelavi šolskih vrtov,
V mestu lahko starši pomagajo pri organizaciji in čim boljšem delu šolskih kuhinj in lahko celo pod nadzorstvom in ob pomoči učiteljic gospodinjstva pomagajo pri sami pripravi hrane, kar bi vsekakor znižalo stroške.. Večja angažiranost staršev in pripravljenost, da pomagajo, bi omogočila šolskim kuhinjam, da prevzamejo tudi nekatere nove naloge: tako na primer, da redno skrbijo za malico in kosilo tistih otrok, katerih starši so v službah. Ponekod je to sicer urejeno, vsaj delno, ponekod pa sploh ne.
(Po »Pres-servisu«)
ZAPESTNE URE nikoli ne položimo na marmorno ali stekleno ploščo. Velika toplotna razlika med temi predmeti in telesom škodi občutljivemu mehanizmu. Ce nimamo lesene podlage, položimo uro na večkrat preganjen žepni robec.
LIJAK se včasih zamaši, Najhitreje in najtemeljiteje ga odmašimo, če pod koleno odtočne cevi postavimo vedro, odvijemo zaporni vijak na kolenu in z močno žico cev očistimo. Potem vlijemo v lijak še lonec vrele sode in lijak znova privijemo.
LISTNE USl s sobnih rastlin pre-ženemo z raztopino, ki jo pripravimo iz 20 g nežnega mila in 10 g špirita. Rastlino z vseh strani s to raztopino poškropimo in čez približno 12 ur zopet temeljito oškropimo s postano čisto vodo.
Ze več let — letos pa menda bolj kot ltdajkoli — so moderne dolge, 7/8 ali 0/10 jope, kot jih vidite na sliki. Pod jopo nosimo obleko ali krilo iz enakega blaga, lahko pa tudi kaj drugega, le da je v skladu z debelostjo in barvo jope
Preprosti zimski kostum z dvovrstnim zapenjanjem. Da je stil še poudarjen, se tudi ovratnik zapenja z dvema gumboma
Pozimi še wfc
V zimskem času se gospodinje večkrat nejevoljno vračajo s trga, ker je sadja malo in še to je precej drago. Vsi pa dobro vemo — in to nam zatrjujejo vedno bolj — da visoke cene in pomanjkanje sadja pozimi ne bi smelo pripeljati do pomanjkanja ogljikovih hidratov (glukoze in fruk-toze), vitamina C, mineralnih soli in drugih koristnih sestavin v naši prehrani. To je razumela tudi naša prehrambena industrija in zato vedno bolj orientira svojo proizvodnjo na kvalitetne sadne sokove, ki lahko še posebno v zimskih mesecih zamenjajo drago in redko sveže sadje.
Toda na drugi strani naša trgovina registrira, da zanimanje potrošnikov za sadne sokove vpade s prvimi hladnejšimi dnevi, čeprav bi moralo biti nasprotno. Zdaj veliko manj pijemo sadne sokove kot poleti, ko je sadja dovolj in je sorazmerno poceni. Toda sadne sokove pijemo le za osvežitev ali ohladitev, manj pa kot nujni sestavni del naših jedilnikov.
Strokovnjaki za prehrano —
uspela enoletna akcija PIONIRJEV V VELIKEM UBELJSKEM
Smo tik pred 29, novembrom, torej pred zaključkom enoletne akcije pionirjev. Zato je prav, da damo pred javnostjo obračuu svojega dela.
Naš PO je štel 24 članov. V PO so vključeni namreč vsi otroci, ki hodijo v šolo. Na šoli so le prvi trije razredi. Zato je to število tako majhno.
V poznih zimskih mesecih letošnjega leta je izšel razpis, vendar smo sc čutili preveč šibke, da bi se vključili tudi mi v to tekmovanje. Člani odbora enoletne akcije s svetovalcem Munihom na čelu pa so nas navdušili za to akcijo in naši pionirji so sklenili, da ne bodo zadnji. Sprejeli so program dela in ga začeli pridno izvajati.
Najprej je 22 pionirjev izdelalo ptičje valilnice. Razpostavili smo jih po okoliških sadovnjakih. Vsak je bil zadolžen za eno valilnico. Čim so ugotovili, da ptički prihajajo v valilnico, so prenehali z nadzorom.
S kakšnim navdušenjem so se lotili zbiranja žice za betonske stebre, da bi ogradili šolski vrt. 24 pionirjev je je nabralo preko 70 kg.
Začelo se je delo. Tudi šolski vrt je čakal na obdelavo, Prosili smo starše in kmetijski kombinat za gnoj. Odziv je bil zelo dober. Dobrih 10 voz gnoja je pognojllo šolski vrt. Traktor iz kmetijskega kombinata nam je njivo zoral. Pionirji so pričeli z delom. Pomagala in svetovala jim je tovarišica Terezija Marinšek. Uredili so gredice in nanje posejali in posadili vse mogoče, od krompirja do kumaric. S kakšnim veseljem so opazovali kal j en Je in rast rastlin, ki so jih sami posejali. Pridno so pleli in oskrbovali vrt tudi med počitnicami pod vodstvom tovarišice Marinšek.
baje prav tako proizvajalci — so zelo nezadovoljni s številčnimi podatki, ki govore o porabi sadnih sokov pri nas. Na prebivalca pride v Jugoslaviji 300 g sadnega soka in še to na račun večje porabe v Sloveniji in na Hrvaškem. V Srbiji n. pr., ki daje sicer polovico našega celotnega pridelka sadja, je poraba sadnih sokov le 50 do 70 g na prebivalca. Zanimivo je še dejstvo, da največ in dobrih sokov proizvajajo prav v Srbiji, toda njihova poraba je izven meja te republike.
Prav v teh mesecih nudijo naše trgovine prav veliko izbiro najrazličnejših sadnih sokov in številne so tovarne, ki svoje naprave preurejajo prav za tako proizvodnjo. Njihov namen je, da bi dobili potrošniki čiimveč te koristne tekočine. Da bi znižali cene, so šli v kooperacijo z raznimi posestvi in zadrugami, razen tega pa jim še regres na sladkor omogoča nadaljnji popust. Tudi mi, potrošniki, lahko doprinesemo svoj delež k tem skupnim naporom: z redno potrošnjo in sugestijami proizvajalcem.
Posamezni pionirji so se s tem vrtom skozi vse leto okoriščali.
Skrbeli so za okolico šole, zlasti pa za okolico spomenika padlim. Večkrat so jo opleli, posadili rožice In jih negovali. Organizacija je brezhibno delovala. Brez sugestij, brez pritiska, sami so se zbrali in opravili delo, ki so si ga zadali.
Tudi na primerno zabavo niso po-zabUi. Da se bodo nemoteno igrali na šolskem igrišču, so tega prir.erno uredili in olepšali. V šoli so pridno šahirall in imeli smo nekaj res dobrih šahtstov. Eden se je udeležil tudi običnskega šahovskega tekmovanja.
Na šoli je bil formiran likovni krožek. V njem so izdelovali razne predmete za razstavo. Ta je bila ob zaključku šolskega leta. Razstava je bila urejena tako, da je obiskovalcem prikazala delo vsega šolskega leta. Ljudi je najbolj zanimala »elektrarna«, ki je proizvajala električni tok, ta pa je osvetljeval »okolico«.
Naši pionirji so radi peli. Velikokrat so se zbrali okrog harmonija in se pripravljali na razne proslave državnih praznikov.
Vsi pionirji so opravili izpit o prometnih predpisih. Dva sta celo prejela srebrno značko, čeprav tega nista pričakovala.
Spomladi, čim se je pojavil majski hrošč, so mu napovedali borbo. 24 pionirjev je prineslo v šolo preko 1501 majskih iiroščev, potem so nadaljevali z uničevanjem koloradskega hrošča. Isto število pionirjev je nabralo in uničilo okrog 16 1 teh škodljivcev.
Med počitnicami so nabirali zdravilna zelišča: lipo, bezeg, sipek in drugo. V tednu tuberkuloze je PRK, v katerem so seveda isti pionirji, poslali bolnim otrokom nekaj čez 3 kg raznih čajev, v povračilo so prejeli naši otroci od bolnih otrok' šem-petrske bolnišnice lepo zahvalno pismo. Nekaj tega čaia bodo tudi vnov-čili. Denar bodo hranili za kakšen izlet. Več kilogramov čaja pa bo ostalo za šolsko mlečno kuhinjo.
V okviru te akcije so imeli pionirji tudi razne izlete v bližnjo in dalino okolico. Spoznali so domačo okolico in njeno zgodovino. Seznanili so se tudi z načinom izdelovanja tekstila in testenin. Prav je, da se na tem mestu zahvalimo vsem tistim, ki so nam omogočili ogled tekstilne tovarne, mlina ln tovarne testenin v Ajdovščini.
PRK je v tednu tuberkuloze in tednu Rdečega križa nabral preko 3000 dinarjev prostovoljnih prispevkov.
Nešteto drobnih del pa so opravili v šoli, uredili so razne prostore in podobno.
Kdo bi našteval vsa dela, ki so se nam nudila v tem obdobiu?
Sicer pa ne gre za to, kaj in koliko je bilo storjenega. Gre za več. Gre za vzgojno plat tega dela. V okviru te akcije so se učenci naučili delati in to z veseljem. Naučili so se vrednotiti delo.
In sedaj, ko se bliža zaključek te akcije, me učenci večkrat vprašajo: »Tovariš, ali smo bili kaj pridni? Smo morda zadnji?« Odgovarjam jim po svoji najbolj objektivni presoji, vsaj mislim tako: »Prvi niste, ker ste zato še premladi, zadnji pa tudi ne!« In vsak, kdor je bi) poleg ln videl ves elan pri delu, bi delil z menoj isto mnenje.
Zato čutim dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so sprožili to akcijo, ki so omogočili našim otrokom, da sprostijo svoje sile tudi v drugačnem delu, do katerega imajo veselje.
Rekonstrukcija tovarne Zlatorog v Mariboru se bliža koncu. Malokdo, ki je v zadnjem času zasledoval hitro rast gradbenih del v tovarni Zlatorog, je vedel, da se tu pripravlja montaža dveh popolnoma novih
strojnih naprav za najsodobnejšo proizvodnjo detergentov in pralnih mil. Tako postajajo napori kolektiva, da se dokončno reši zastarelih metod dela — stvarnost, kar ni samo velika pridobitev za kolektiv, teipvcS tudi za potrošnika.
Prvi del rekonstrukcije se bo zaključil z montažo Mazzonljevih naprav za proizvodnjo pralnih mil. Ze te dni bo stekla poskusna proizvodnja mila po najsodobnejših metodah.
Naše gospodinje bo vsekakor zanimalo, kaj bo tu novega in kakšna bo od sedaj razlika med dosedanjo in novo kvaliteto mila. Da bi bilo laže razumljivo, naj kratko omenimo sedanji povsod v svetu že zastareli
Novoizvoljeni krajevni odbor SZDL v Iiruševici je menda prvi, ki je takoj začel izvajati sklepe svoje nedavne konferenco. Naj-
Te dni bodo v Hrpeljah zasedli devet novih družinskih stanovanj stanovalci, ki so dobili vselitvene odločbe. Petstanovanjsko hišo je dal zgraditi občinski ljudski odbor, investitor štiristanovanjske-ga bloka pa je Gozdno gospodarstvo Postojna. V izvajanju petletnega perspektivnega plana občine je bilo na območju občine zgrajenih doslej okoli 80 družinskih stanovanj. Kljub temu pa je v obični še vedno občutno pomanjkanje stanovanj, zaradi česar bo imel bodoči petletni načrt občine močan poudarek na nadaljevanju stanovanjske izgradnje. V primerjavi s prizadevanjem občine za omilitev stanovanjske
IZ KOSOVELOV NA KRASU
Člani SZDL v Kosoveljah pri Pliskovici so letos pridno pomagali s prostovoljnim delom pri popravilu krajevnih poti. V 185 delovnih urah so ostvarili za 21.700 dinarjev večjo vrednost na komunalnih objektih in nakopali ter razvozili so 11 kubičnih metrov gramoza.	R
OBKAT DRUŽBENE PREHRANE V VELENJU
V začetku novembra so pri gostinskem podjetju Rudar v Velenju odprli lično urejen obrat družbene prehrane ki ga je uredil rudnik lignita. Obrat je zaprtega tipa in samo za rudarje. Zdaj ima 120 abonentov. Po vsej verjetnosti pa se bo število povečalo. Njegova kapaciteta pa znaša 300 obrokov. To je le začasna rešitev težkega problema, ki se v Velenju že dolgo časa rešuje. Zaradi hitrega industrijskega razvoja bodo morali zgraditi moderen obrat družbene prehrane, ki bo lahko zadovoljil vse zaposlene na tem območju.

TUDI V OKTOBRU PRESEGLI PLAN
Kot kažejo podatki Priprave dela v jeseniški železarni, so tudi v oktobru dosegli ugodne proizvodne uspehe Čeprav družbeni plan skupne proizvodnje ni bil v celoti dosežen zaradi nekaterih remontov so operativni mesečni plan izpolnili s 104,2 «/o. Ta je tudi pomembnejši za kolektiv. Proizvodni načrt za 10 mesecev pa so izpolnili s 101,7«/». Se bolj pomembni so podatki v blagovni proizvodnji, k so io po operativnem planu izpolnili za oktober s 109,3 odstotka, za vseh 10 mesecev pa za 103,G odstotka.
r'	./I'' ■ / tr -'i F-J
METEOROLOŠKI BALON NAD NAŠIMI KRAJI
V soboto proti deveti uri dopoldne se je pojavil na nebu cigari podoben podolgovat in svetel balonček ki se je s precejšnjo hitrostjo pomikal od zahoda proti vzhodu. Iz zahodne Slovenije — videli so ga med drugim tudi v Ljubljani, Celju in Mariboru — je letel preko Slovenskih goric, nekako preko Kapele in čez Goncko.
Sodijo, da je bil to balon katere izmed tujih meteoroloških postaj, ki "a je veter zanesel v naše kraje. ° Balon je bilo moč opazovati pri nas približno pol ure.
i^tesea. c^tgi.t i. m«.	e«« c
KREMEN DELA 2E ZA 19G1
V preteklem tednu se je kolektiv podjetia Kremen v Novem mestu pridružil podjetjem, ki so že izpolnila letošnji proizvodni plan. Čeprav je prevzel kolektiv naših rudnikov nekovinskih rudnin letos nase precej večje obveznosti kot lani, jih Je pred rokom častno izpolnil.
prej so imenovali več komisij, in sicer komisijo za organiziranje proslav in prireditev ob raznih praznikih, komisijo za razvoj
stiske pa je zasebna iniciativa v gradnji stanovanj skoraj neopazna, četudi se je življenjski standard prebivalstva znatno dvignil.
-va-
Te dni je bila ustanovljena Skupnost počitniških domov na področju Strunjana. Ob ustanovitvi je bil odobren tudi program raznih del za komunalno in drugo ureditev strunjan-skega področja. Kot najnujnejšo ureditev smatrajo člani skupnosti ureditev kopališča. Do poletja nameravajo urediti dohode v morje, postaviti skupne ležalnike, navoziti mivko za igranje otrok, postaviti zasilen pomol, ki bo segal 40 m v morje, ln zasaditi nekaj zelenja za senco. Poleg tega bodo postavili po montažnem sistemu sanitarije in 8 kabin za preoblačenje, ločeno za moške in ženske. Na peščino bodo napeljali tudi vodovod in postavili prhe 'in pit-nike. Ce bo uspelo preseliti ribiča iz koče na obali, bi to stavbo preuredili v buffet. Za ta in še nekatera druga dela znaša predračun nekaj nad G milijonov din. Predstavniki počitniških domov so sklenili, da bodo vsak pri svojem kolektivu v najkrajšem času pregledali vse možnosti za kritje omenjenih stroškov. Ker vsi domovi na področju Strunjana niso pokazali Interesa za take potrebne skupne akcije oziroma se sploh ne nameravajo včlaniti v skupnost, so na ustanovnem zboru skupnosti predlagali, naj bi ObLO Piran s predpisom odločil, da morajo biti vsi počitniški domovi na področju, na katerem je ustanovljena skupnost domov, včlanjeni v to skupnost.
JULE
kmetijstva, komisijo za organiziranje prostovoljnega dela in komisijo za ideološko-politično ter prosvetno delo.
Velik del razprave na prvem sestanku je bil namenjen pripravam za proslavo 17. obletnice ustanovitve Južnoprimorskega odreda. Ta partizanska enota, ki je s svojimi drznimi akcijami zapisala slavne strani narodnoosvobodilnega boja na Primorskem, je bila ustanovljena v hiši Josipa Boljeta v Hruševici 26. decembra 1943. Da bi proslava čimbolje uspela, zlasti pa, da bi zbrali dovolj denarja za postavitev spominske plošče, so imenovali poseben odbor.	-er
Za Dan republike bodo v Hruševju pri Postojni slovesno odprli novi obrat za izdelavo veluriziranlh predmetov in izdelkov iz plastičnih mas. Za začetek bo zaposlenih v novi tovarni 40 delavcev, pozneje pa se bo to število še zvišalo. S tem se bo Iiruševcem uresničila dolgoletna želja, da si s spodobnim podjetjem izboljšajo svoj standard in zaposlitev. Na sliki je poslopje, v katerem bo nameščen novi obrat
Z OBČINSKE KONFERENCE ZROP V PIRANU o	\f
Dne G. novembra 19G0 je bila v Piranu redna letna občinska konferenca Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev. Nad 50 delegatov je zastopalo 384 rezervnih oficirjev in podoficirjev, kolikor jih štejejo skupno vse krajevne organizacije ZROP v Piranu, Portorožu in Sečovljah.
Poročilo o delu občinskega odbora in vse organizacjie ZROP Piran v času od pretekle letne konference v novembru 1958 dalje je podal predsednik Obč. odbora ZROP Piran Leopold Erjavec. Med drugim je povedal, da so občinski in krajevni odbori opravili veliko delo tako v pogledu organizacijskih vprašanj, Id so dokončno urejena (samo še nekaj posameznikov ni zajetih v organizacijo), kakor tudi glede politične in druge aktivnosti članstva.
Delo piranskih rezervnih oficirjev ln podoficirjev sega v vse družbeno in politično dogajanje v komuni. Politična aktivnost članov prihaja do izraza še posebno ob raznih prosla-
Tržna inšpekcija pri ObLO Piran je v letošnjih prvih 9 mesecih izvršila 333 kontrolnih pregledov, uri čemer je v 223 primerih naletela na nepravilnosti. V 74 je na kraju samem izrekla mandatno kazen, v ostalih primerih pa je izdala predlog za kaznovanje sodniku za prekrške. Največ pregledov in prekrškov je bilo v turizmu, gostinstvu in trgovini.
Sanitarna inšpekcija ObLO Piran pa je letos v času od 1, januarja do 30. septembra izvršila 570 kontrolnih pregledov in pri tem v 438 primerih odkrila nepravilnosti, za katere je izrekla mandatne kazni v 101 primeru, v 1 primeru je izrekla prepoved na-
daljnjega obratovanja, ostale primere pa je predlagala v kaznovanje pristojnim organom. Tudi ta inšpekcija je izvedla večino svojih kontrolnih pregledov v gostinstvu in trgovini.	Jule
Piranska občina je te dni dosegla število 12.000 svojih stalnih prebivalcev. Od tega je skoraj popolnoma enaka polovica moških kot žensk. Od 25. aprila 1956, ko je bilo v občini 9385 stalnih prebivalcev, je stanje prebivalstva naraščalo takole, vzeto vselej prvega januarja: leta 1957: 9475, leta 1958: 10.663, leta 1959: 11.344 in letos na novega leta dan 11.737.
vali, zborovanjih itd. Člani ZROP so se izkazali tudi na vodilnih mestih v raznih podjetjih in ustanovah. Organizacija je klicala na zagovor nekatere posamezne člane, ki so zanemarjali svoje dolžnosti ali kako drugače kvarili ugled organizaciji. Odbor je organiziral zelo uspela strokovna predavanja, člani pa so sami predavali ob raznih proslavah in po šolah ter prispevali k popularizaciji NOB in JLA. Izredno lepe uspehe je organizacija dosegla tudi s svojim vzorno urejenim in vodenim taborom obveznikov predvojaške vzgoje.
Iz poročila, ki ga je podal tajnik organizacije Rudi Saksida, je razvidno, da so vsi člani naročeni na »Glasnik«, glasilo ZROP, in da imajo 100-odstotno plačano članarino. V teku je razdeljevanje značk in novih legitimacij. V tekmovanju streljanja z maloltalibrsko puško je bila udeležba samo G5-odstotna, kar ni zadovoljivo, vendar je to pripisati veliki zaposlenosti članov v času turistične sezone, v kateri je bilo izvedeno tekmovanje. Na okrajnem prvenstvu v Postojni pa je piranska občinska ekipa dosegla 3. mesto.
V diskusiji so posamezniki dopolnili podana poročila. Tako je bilo n. pr. poudarjeno, da so člani ZROP opravili v zadnjem letu približno 5.000 ur prostovoljnega dela pri urejanju strelišča, doma družbenih organizacij in pri drugih akcijah. Vrednost prostovoljnega dela cenijo na 1,200.000 din, ves finančni promet' organizacije od zadnje občinske konference dalje pa znaša 3,700.000 din.
Na področju piranske občine je bilo letos 114 novorojenčkov, od tega 61 dečkov in 53 deklic, umrlo pa je letos 72 domačinov, od tega 50 moških in 22 žensk.
Od omenjenega prebivalstva je 1147 oseb pripadnikov italijanske narodnostne manjšine, oziroma 483 družin. Od teh je 186 družin kmečkih,	Jule
V diskusiji je bilo največ govora o potrebi okrepljenega družabnega udejstovanja med člani (doslej so imeli samo 1 družabni večer in nekaj vrtnih veselic manjšega obsega) in o potrebi večjega kulturnega izživljanja članstva. Da bo to laže izvedljivo, so sklenili priporočiti novemu odboru, ki je bil izvoljen na konferenci, naj se zavzame za ureditev čitalnice, vojaškega kabineta za pred-vojaško vzgojo, zunanjega strelišča ter kegljišča. Novi odbor se je že konstituiral in sklenil nadaljevati delo z enako aktivnostjo kot njegov predhodnik.	j. l.
Porajanje nove turistične točke! — vsekakor razveseljiva napoved za vse, ki se niso sprijaznili z neurejeno okolico rižanske farme bobrov, te domala edinstvene izletniške točke v neposredni bližini magistrale Koper—Ljubljana. Upravnik farme tov. Miran P o ž e n e 1 nam je zatrdil, da si mali kolektiv že lep čas prizadeva, da bi ustvaril tukaj kar najbolj privlačno turistično točko, toda glavno oviro — go-
ZA KINO DVORANO
Prosvetno društvo »Miroslav Vilhar« v Knežaku je pred nedavnim organiziralo akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki jih bodo uporabili za ureditev kino dvorane. Od sodobne kino dvorane si obetajo tem več, ker jo bodo uoorabljali tudi za druge kulturne namene. V Knežaku so prepričani, da bo akcija uspela, saj so že doslej zbrali več kot 30.000 dinarjev. Odziv je torej pri večjem delu prebivalstva zadovoljiv, zato pričakujejo, da se bodo v nabiralno akcijo vključili še vsi ostali.
vora je seveda o sredstvih — so premostili šele sedaj, kajti iz občinskega proračuna doslej niso mogli nuditi večje vsote, da bi zamisel uresničili hkrati. Zato so se letos morali zadovoljiti samo z gradnjo odcepa ceste, medtem ko predvidevajo v drugi etapi velikopotezno akcijo in so se odločili, da bo farmo povezoval z glavno cesto viseči most. za katerega je kolektiv Rudnika Sečovlje že prispeval jeklene vrvi. Nadalje predvidevajo zgraditev sodobnega bifeja, ki bo stal milijon in sto tisoč dinarjev.
Uprava farme bobrov se je za to podjetje odločila toliko laže, ker je obisk turistov iz leta v leto v očitnem porastu. Medtem ko so na osnovi prodanih vstopnic zabeležili leta 1958 samo 900 gostov, 1959 1800, se je že letos do septembra povzpela ta številka na več kot 7.000 obiskovalcev. Seveda, če upoštevamo še kolektivne obiske šolarjev in druge neevidentirane goste, si ni težko ustvariti podobe o priljubljenosti farme bobrov. To potrjuje tudi inkaso za vstormice, ki je znašal v tej sezoni blizu četrt milijona dinarjev.
Tudi bifeju lahko že sedaj napovemo velik promet, kajti med številnimi specialitetami bodo nedvomno najbolj iskane postrvi, ki so jih že v tem letu, kljub skrajno neprimernim pogojem za strežbo, prodali 1800 porcij. Medtem pa smo tudi zvedeli, da bo prispevalo svoj delež tudi koprsko Turistično društvo z ličnimi napisnimi deskami in drugimi markacijami.	(bb)
KAZLJE PRI-SEŽANI
O dosedanjem delu SZDL v Kazi j ah je na nedavnem zborovanju poročal Franc Orel. Tudi njegovo poročilo je nokazalo aktivnost članov, ki so se med drugim odločili za ureditev poslovnih in družbenih prostorov, vendar še oklevajo med novogradnjo in preureditvijo neke stavbe.	P
IZ GORNJE BRANICE
Novoizvoljeni krajevni odbor SZDL v Gornji Branici bo pod vodstvom Herona Cehovina v prihodnjem letu, ko bomo proslavljali 20. obletnico vstaje, postavil spomenik padlim partizanom in aktivistom ter zaključil dela pri ureditvi krajevnega vodovoda.	R. P.
TUDI V ORLEKU
Na volilnem sestanku Socialistične zveze v Orleku so največ govorili o nalogah članov SZDL pri reševanju vaških problemov. Soglasno so sklenili popraviti poti, vodovodno napeljavo in urediti sedež osnovne organizacije. Pred kratkim so sprejeli v svoje vrste tudi pet mladincev in mladink in sedaj je v tej vasici že 70 članov SZDL.	P. R.
ŠMARJE PRI SEŽANI
Ko so se člani SZDL v Šmarjah na volilnem zborovanju pogovarjali o krajevnih problemih, so zahtevali, naj bi nrišel med nje tudi njihov predstavnik, ki so ga izvolili v občinski liudski odbor. Z pjim bi se radi pomenili o nerešenih in nejasnih vprašanjih ter skušali dobiti nekaj konkretnih napotkov za nadaljnje delo. To pa je eden izmed redkih primerov, da so člani Socialistične zveze opozorili svojega odbornika na njegove dolžnosti do volivcev,	-er
IZ KRAJNE VASI NA KRASU POROČAJO 1] __v; ■¡j	ve
Zborovanje Socialistične zveze v Iirajni vasi, ki je sredn.ievcllko naselje na Krasu, je ponovno naplavilo nekaj perečih problemov. Ce prisluhnemo besedam članov njihove krajevno organizacije SZDL, dobimo vtis, da se je hotenje po lepšem in prijetnejšem življenju na vasi uko-renlnllo že prav globoko lil da ga, kar je še zlasti pomembno, spremlja jasna zavest, da je s skupnim delom lil skupnimi napori moč uresničiti marsikaj, mimo česar je šla dosedanja zgodovina naših vasi.
V Kra.ini vasi jo izmed 111 volivcev 107 članov SZDL, Zadnje čase so sprejeli kar 15 novih članov. V minulem letu so izvedli več delovnih akcij in zasadili ter ogradili zemlji-
šče na Kopišču, počistili so klanec na Poljane — samo pri tem delu je 81 članov SZDL opravilo 244 prostovoljnih delovnih ur — in se lotili tudi drugih manjših opravil za uro ditev vasi.
Na zborovanju pa so med drugim ugotovili premajhno skrb. za vzgojo doraščajoče mladine, ki je kljub vsemu uredila igrišče za odbojko, na katerem je vedno vse polno navdušenih igralcev. Drugi problem so prostori za družabno življenle. Vse kaže, da si bodo morali zgraditi prosvetni dom, v katerem bodo imele dovolj prostora vse organizacije, da se bo zbiralo staro in mlado okrog knjižnice in radijskega sprejemnika.
NAS TEDENSKI GOSPODARSKE KOMENTAR

C-S
Budno spremljamo iz meseca v mesec naš gospodarski razvoj in zlasti nas zanima, kako napreduje naša investicijska izgradnja. Za proizvodnjo vemo, da se veča in da presega predvidevanja po letnem načrtu. Za investicije pa je zlasti važno, ker predstavljajo podlago za naš nadaljnji razvoj, bazo, na kateri gradimo prihodnost.
Doslej smo ugotavljali, da smo v koprskem okraju glede investicijske potrošnje v zaostanku, saj nismo do konca avgusta dosegli niti polovice tistega, kar smo v letnem družbenem načrtu za letošnje leto predvideli. Predvidevali pa smo tudi, da se bo stanje proti koncu leta izboljšalo, kar je skoro vsako leto, ker takrat dokončujemo dela in takrat izvajalci predlagajo v obračun situacije ali pa račune za opremo in podobno.
Nekako pa se ta predvidevanja uresničujejo tudi letos, ker lahko zasledimo, da se je investicijska potrošnja koiiec septembra letos dvignila na nad 8 milijard. Pri tem je všteta potrošnja za investicije v osnovna in za investicije v obratna sredstva. Kot vidimo, imamo pred seboj samo finančne pokazatelje ,ki sami po sebi niso še vedno pravi odraz investicijskih del v določenem času, saj se to pokaže preko bančnih računov šele potem, ko so dela delno ali v celoti opravljena in obračunana.
Omenjeni znesek pa predstavlja relativno napredek in porast v primerjavi s prejšnjimi meseci, še vedno pa ni v sorazmerju s tistim, kar bi moralo biti v tem času narejenega. Predstavlja torej kom-aj dve tretjini vsega, kar je bilo predvideno, da bo letos potrošeno za investicije. Tako moramo ugotoviti, da bo potrebnih še precej naporov, da bomo do konca leta dosegli ali pa se približali predvideni višini s/coro
BERITE IN ŠIRITE
»SLOVENSKI JADRAN«
15 milijard, kar naj bi letos vložili v osnovna sredstva.
Lahko rečemo, da kažejo največji zaostanek investicije v industrijo in rudarstvo. Znatna sredstva pa so bila doslej vložena v promet in kmetijstvo, čeprav še daleč ne tisto, kar je bilo predvideno. Močno je zastopana stanovanjska in komunalna dejavnost. Več o tem ne bi govorili,
Oče kovač, sin kovač... — Veste, tudi moj ded je bil kovač, za prade-da in še starejše prednike pa ne vem. Sicer pa izvira naš rod iz Vrem, je kar v eni sapi povedal od oglja črn košanski kovač Ivan Dujc. Sam se ukvarja s tem danes vse bolj redkim poklicem že trideset let in pravi, da ga tako kmalu tudi ne bo zapustil. Brez dvoma je to tudi želja vseh Ko-šančanov, kot tudi okoličanov, ki pri prijaznem možaku vedno najdejo razumevanje za svoje bose konje, polomljena kolesa in kdo bi naštel še sto drugih umetnij kovača Dujca
KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI INTEREUROPI AVTOREMONT SEŽANA
naslednja delovna mesta:
1.	tehnolog za pripravo dela in normirsko službo
2.	defektator za sprejem in oddajo dela ter sestavljanje popisov nadomestnih delov za popravila
3.	avtoelebtričar
4.	vulkanizer
5.	administratorka za obrat
Pogoji: pod: 1. tehnik s prakso ali visokokvalificiran delavec z večletno prakso
2.	visokokvalifciran delavec z večletno prakso
3.	in 4. kvalificiran delavec
5. srednja strokovna šola z znanjem strojepisja in stenografije
Ponudbe s podatki o izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah pošljite do 25. novembra 1960 na naslov:
INTEREUROPA AVTOREMONT, SEŽANA
ker celotna slika sama na sebi kaže sicer izboljšanje stanja, ne pa tako, kakor bi moralo biti. Upajmo, da nam bodo meseci v zadnjem četrtletju prinesli listo, kar pričakujemo in da bomo ob koncu leta lahko zabeležili ugodnejše rezultate.
Dotakniti se nameravam še stanja kreditov in sklada obratnih sredstev. Krediti za obratna sred-sti>a so le za 100 milijonov višji kot v začetku leta, sklad obratnih sredstev pa za okrog 400 milijonov, Skupno ima kojjrsko gospodarstvo s skladom nekaj nad 12 milijard obratnih denarnih sredstev.
Tudi tu se ponavlja tisto, na kar smo že opozorili: še vedno se gospodarstvo preveč orientira na tuja, to je zlasti bančna obratna sredstva. Tega more biti konec in gospodarske organizacije bodo morale opustiti stavo taktiko angažiranja lastnih sredstev za investicije in samo za investicije. Potrebno po pravilno pretehtati potrošnjo lastnih sredstev, kajti nov kreditni sistem, ki se postopno že uvaja, daje gospodarskim organizacijam v tem pogledu večjo samostojnost, -dt-
NEDELJA, 20. novembra: 8,00 Domače novice — 8.05 Kmetijska oddaja: Gospodarjenje lucijske in izolske zadruge v devetih mesecih letošnjega leta — Dotok proračunskih sredstev iz kmetijstva v občini Koper
—	Izkušnje drugih — 8.30 Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali...
—	9.00 Naša reportaža: »Kaj te briga! — 9,15 Zabavni zvoki — 9.45 Poje Tonina Torrlelli — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.15 Pojo Fantje na vasi — 15.30 Igrajo veliki revijski orkestri.
PONEDELJEK, 21. novembra: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes reklame — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Operni odlomki — 14.30 Ponedeljkov športni pregled — 14.40 V tempu valčka z orkestrom Roberta Stolza — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Slovenske narodne.
TOREK, 22. novembra: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes reklame — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 V zabavnem ritmu — 14.00 S popevkami doma in na tujem — 14.30 gola in življenje: »Kmalu bodo nagradili najboljše pionirske zadruge« — 14.50 Igra »Dečja filharmonija« iz Beograda — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Tečaj Italijanskega jezika — XII. lekcija.
SREDA, 23. novembra: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes reklame — 7.30 Poročila — 7.45 Glasba za dobro jutro — 7.45 Tečaj italijanskega jezika — Ponovitev XII. lekcije — 13.30 V ritmu z orkestri in ansambli — 14.00 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev — 14.30 Kulturni obzornik: »Se premalo izobraževalnih centrov v podjetjih« — 14.40 Parada plošč — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Moški zbor prosvetnega društva »Slovan« iz Padrič.
ČETRTEK, 24. novembra: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes reklame — 7,30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13.40 Zabavali vas bodo orkestri Alfred Hause, Harry Herman in Helmut Zacharias — 14.00 Glasba po željah
—	14.30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah (n. del) — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Tečaj Italijanskega jezika — Xin. lekcija.
PETEK, 25. novembra: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes reklame — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 7.45 Tečaj italijanskega jezika — Ponovitev XIII. lekcije — 13.30 Poročila — 13.40 Izbrane melodije — 14.00 Iz operetnega sveta — 14.30 Domače aktualnosti: »Samoupravljanje v zdravstvu« — 14.40 Poje zbor RTV Ljubljana — 15.00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 15' godbe na pihala.
SOBOTA, 2G. novembra: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes reklame — 7.30 Poročila — 7,25 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročila — 13,40 Popevke In ritmi od tu in tam — 14.30 Primorski tednik — 14.45 Igra pianist Georr- ~	s svoHm
orkestrom — 15.00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Priljubljene domače popevke.
REVEN VAJENEC je izgubil v bližni tiskarne ČZP »Primorski tisk« ročno uro. Poštenega najditelja prosi, da jo odda v upravi tiskarne ali Slov. Ja-dirana, Cankarjeva ulica 1.
1	J	3	4 18 i;.	5	S	7	0			10	11	12	U 14 J 1 t	
115		a							1»					
17 Iso							K3| m	10			—		raoq cucn Ba 23	
		n		22	M Eiij	Ei;	23	|				m		
			25	m		■¡s					27	M		
	JO				n				ftfei m ss					
" 'PI			3«	3}				Ü				87		38
59	40	«i	—								43	Ü	44	
45 ,					—							47		
i" <							49							
Vodoravno: 1. naš največji pesnik, 9. določena smer poklicnega udejstvovanja, 15. poročevalec, predavatelj, 16, slovenski pisatelj in prevajalec (roman »Študent Štefan«), 17. okrajšava za »starejši«, 18. smokva, 19. kratkovidnost, 20. železniška proga, 22. ime črke, 23. starodaven narod, po katerem se imenuje Alpska skupina v Italiji, 24. Ib-senova socialna drama, 26. .pisarna, urad, 27. del vodovodne napeljave, 30. vojvodinsko mesto ob Tisi, 31. grški bog divjega vojskovanja, 32. barva igralnih kart, 34. francoska filmska igralka (Martine), 36. priitrdiilnica, 37. pesem hvalnica, 39. delaven, službujoč, 42. pisalna potrebščina, 44. oznaka za neznanca, 45. rimski
PLANINO, odlično ohranjen, proda Elo Garzarolli, Postojna, Titov trg 2.
V bližini Izole, Kopra ali Portoroža kupim hišo; lahko je potrebna popravila. Ponudbe z
, opisom na upravo lista pod »Bližina«.
Dijaški dom v Kopru razpisuje mesto bolničarke. Nastop služ-s 1. januarjem 1961. Kollco-vane prošnje z življenjepisom dostaviti do 1. decembra 1960.
KUPIM »Topolino« C ali »Giardi-niero« v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo cene na Bezuk, Zagreb, Krupičeva 75.
ZA JESEN IN ZIMO dobite vse najceneje v Trstu, MAGAZZI-NI ALLA STAZIONE v Ulici Cellini 2 (blizu železniške postaje). Bogata izbira vsakovrstne konfekcije. Na propustnice VS poseben popust!
ZOBARSKA ASISTENTKA
z večletno prakso in strokovnim izpitom sprejme stalno zaposlitev v Kopru ali Izoli. Ponudbe v upravo lista pod »Samo obratna zobna ambulanta«.
DOBRA PISARNIŠKA MOC —
vajena računovodstva in knjigovodstva, išče zaposlitev. Pogoj: stanovanje. Ponudbe v upravi lista.
Po določilih 33., 36. in 37. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57) objavlja razpisna komisija Komunalne banke v Kopru razpis prostih delovnih mest pri podružnici v Piranu, in sicer za:
1.	REFERENTA V ODSEKU DOLGOROČNIH POSLOV. Pogoji: ekonomska srednja šola z najmanj 8 leti službe v finančni stroki, od teh 4 leta v bančni.
2.	POMOŽNEGA REFERENTA V ODSEKU DOLGOROČNIH POSLOV. Pogoji: ekonomska srednja šola z najmanj 6 letd službe v finančni stroki, od teh 4 leta v bančni.
Prijave po tem razpisu dostavite Komunalni banki Koper v roku 15 dni po objavi.
cesar, ki je razširil rirniski imperij do največjega obsega, 46. ime ruskega pisatelja Katajeva, 48. žensko ime, 49. belokožna sužnja v haremu.
Navpično: 1. del roke, 2. očesna mrežnica, 3. glasbena nota, 4. upravitelj, predstojnik, 5. žensko ime, 6. zelena drevesna žaba, 7. števnik, 8. začetnici hrvaškega izumitelja, ki je deloval ▼ Ameriki, 9. otroško vozilo na dve kolesi, 10. prestol, 11. do 1 meter visoka oljna rastlina, 12. središča vrtenja, 13. vprašalnica, 14. muslimanski bog, 19. rdeči planet, 23. glavna vojna iluka Nemčije, 25. policijski lov na sumljive osebe, 26. zlitina bakra in kositra, 28. naslovni junak znane Gotov-čeve opere, 29. prvi slovenski pesnik, 31. osrednja jugoslovanska filmska revija, 32. moško ime, 33. izumitelj parnega stroja, 35. Ober, 36. opravila, posli, 38. ime italijanske filmske igraike Magnani, 40. ožina na Malafci, 41. tovarna avtomobilov v Mariboru, 42. italijanski veletok, 43. osebni zaimek, 46. kratica za »Vojni odsek«, 47. avtomobilska značka Trsta.
POZOR!	POZOR!
PODJETJA ORGANIZACIJE USTANOVE
ČZP »Primorski tisk« Koper
] gipLUPIi
s poslovalnicami v Kopru, Izoli, Portoroža in Sežani bo imela te dni iz uvoza nekaj prvovrstnih
sloveče italijanske tovarne OLIVETTI
To so najnovejši tip pisarniškega stroja OLIVETTI DIA-SPRON 82 s tabulatorjem in valji različnih dolžin: 30, 35, 46, 60 in 70 cm
Računski stroji OLIVETTI več vrst
Pohitite z naročili! Sprejema jih in daje vse informacije uprava podjetja Primorski tisk na Muzejskem trgu v Kopru, telefon 172
Ne pozabite: OLIVETTI pisalni in računski
stroji pri LIPI v Kopru! *
Še enkrat: NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI!
T1LESWA VZGOJA ti D P © S ¥ ti SAM ti T S i G S KS A VZGOJA ti SPOS? SAM ti TELESNA VZGOJA ti iPOS
NOGOMETNO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA
UČITELJI TEHNIČNEGA POUKA NA RAZSTAVI TEHNIČNE DEJAVNOSTI V LJUBLJANI
Ico domino sistema
V	predzadnjem kolu nogometnega prvenstva koprskega okraja so dosegli naslednje izide: Tomos A — Sidro 3 : 0, Tomos B — Pivka G : 0, Ilirska Bistrica — Izola 1 : 3 in Tabor <— Postojna 3 : 0.
Najvažnejše srečanje tega kola je bilo v Ilirski Bistrici. Precejšnje število gledalcev je prišlo na igrišče, da bi pozdravilo zmago ali vsaj točko za domače moštvo, le želje bi se jim skoraj izpolnile, Če bi bili domači igralci nekoliko spretnejši.
Domačini so začeli z velikim poletom in tudi dosegli vodstvo 1 : 0. Kasneje se je Izola otresla pritiska in izenačila. V drugem polčasu so Izol-Cani nadaljevali z nevarnimi napadi in zasluženo dosegli vodstvo. Čeprav je Ilirsko Bistrico spremljala smola, zmagi gostov ni kaj oporekati. Predvsem je treba poudariti, da so bili napadalci spretnejši in tudi taktika ;ostov je bila boljša. Najboljši igralec na igrišču je bil vratar Izole Les-jak, ki je ubranil tudi enajstmetrovko. Ilirski Bistrici pa gre priznanje kljub porazu. Proti bivšemu članu slovenske conske lige so zaigrali z veliko borbenostjo in požrtvovalnostjo ter bili na igrišču enakovredni. Vsekakor je Ilirska Bistrica v letošnji sezoni moštvo, ki se povsem enakopravno bori z vsemi člani okrajne lige.
V	Kopru so domačini slavili dvojno zmago, ne da bi prejeli en sam gol! Dopoldne je B moštvo brez težav odpravilo Pivko. Igra ni zadovoljila; videli pa smo nekaj prav lepih golov. Pivka se je požrtvovalno borila, sem pa tja pa smo videli tudi nekaj lepih kombinacij napadalne petorke.
Popoldne sta merila moči stara rl-vala s koprske obale. Kakor je bilo pričakovati, je zmagal Tomos. Toda čeprav Pirančani letos niso v formi, povrh vsega pa so nastopili v oslabljeni postavi, je imel Tomos precej težav z njimi. Gostje so imeli pobudo v začetku in na koncu prvega polčasa, domačini pa so uprizorili seri-
jo napadov sredi prvega polčasa. Takrat so tudi dosegli dva gola. Ta prednost je bila odločilna, saj je v drugem polčasu popustil tempo Igre. Zaradi težkega terena so bili namreč igralci preutrujeni, da bi lahko bistveno spremenili izid prvega polčasa. Med najboljšimi igralci na igrišču sta bila oba vratarja, zlasti vratar Tomosa Krašna. Sodnik Lovko ni imel srečnega dne. Najbolj mu je zameriti, ker ni upošteval prednosti. Nerazumljive so bile tudi njegove odločitve pri presojanju prestopkov v kazenskem prostoru. Najprej je oškodoval vsako moštvo za eno enajstmetrovko, ko je šlo za primer grobega rušenja igralcev v kazenskem prostoru, potem pa je dosodil enajstmetrovko v korist Pirana, ko sploh ni bilo ustreznega prestopka, oziroma je bil zelo problematičen.
Visoko zmago Tabora v Sežani smo pričakovali. Postojna je v resni krizi in še sreča, da igra Pivka, sicer ji zadnje mesto na lestvici ne bi ušlo. Vzroki, da je postojnski nogomet doživel letos tako katastrofo, nam niso znani, vsekakor pa ne gre le za objektivne težave (pomanjkanje igralcev in slabo finančno stanje). Gre namreč tudi za disciplino igralcev, saj so v nedeljo prišli komaj z devetimi na Igrišče. Menimo, da bi morali postojnski športni forumi zadevo temeljito pretresti, saj je bil postojnski nogomet še lani na najboljši poti. Spomnimo se samo množičnih pionirskih tekmovanj in odlične mladinske enajstorice.
Pred zadnjim kolom je položaj na lestvici precej jasen, kar zadeva favorite za prvo mesto. Zdaj se je namreč dokončno formirala trojka Tomos—Izola—Tabor, iz katere bo brez dvoma izšel tudi končni zmagovalec. V nedeljo bomo dobili odgovor na vprašanje, kdo bo jesenski zmagovalec. O tem bo odločalo srečanje Izola — Tomos, za katero je seveda veliko zanimanje na vsej koprski obali in pričakujejo rekorden
obisk. Obe moštvi bosta nastopili v najmočnejših postavah in sta posebej za to srečanje pripravili ostre treninge. Zanimivo pa je, da Tabor nima niti teoretične možnosti, da bi zasedel prvo mesto in se bo moral do spomladi spoprijazniti s tretjim, oziroma drugim mestom.
Ker je tekmovalna komisija registrirala tekmo Tomos B — Izola z izidom 3:0 p. f. v korist Izole, je le stvica pred zadnjim kolom naslednja:
Tomos A	6	5	I	0	23:5 11
Izola	G	5	0	1	21:7 10
Tabor	6	4	1	1	20:10 9
Tomos B	G	3	0	3	1G:18 6
II. Bistrica	G	2	1	3	12:19 4
Sidro	5	1	1	3	5:10 3
Postojna	G	1	0	5	12:18 2
Pivka	5	0	0	5	4:28 0
V zadnjem	kolu	se	bodo		pomerili
----- -----, ----- Tomos B,
Izola — Tomos A in Postojna — Ilirska Bistrica.
Pred zaključkom Meseca tehnike je tudi 39 učiteljev tehničnega pouka našega okraja obiskalo veliko razstavo tehnične dejavnosti v Ljubljani. Razstavni prostori so najbolj pritegnili pozornost »krož-karjev«, ki delujejo v okviru svobodnih dejavnosti. Ze v oddelku, kjer so razstavljali razni izumitelji in je bilo perecej prototip-skih izdelkov LT po tovarnah, je bilo marsikaj zanimivega, čeprav smo pogrešali pogon teh predmetov in naprav.
Za vse je menda bila najbolj mikavna razstavljena šolska delavnica domino sistema. Takšna oprema nam je spričo materialnih pogojev za sedaj lahko samo še tiha želja. Pravijo, da se bodo najprej postavljali z njo in jo
MALI ROKOMET
seveda tudi praktično uoorabili v Ilirski Bistrici. Načrt zanjo je napravil tovariš Prvinšek, sekretar republiškega odbora LT.
Pozornosti obiskovalcev je bila deležna tudi maketa bodočega Trga republike v Ljubljani, razstavljena v urbanističnem oddelku, z nič manjšim zanimanjem pa so si obiskovalci ogledali tudi šolsko delavnico na ljubljanskem učiteljišču in na Višji pedagoški šoli.
Okrajnemu zavodu za pedagoško službo v Kopru, ki je s finančno pomočjo omogočil tako množični obisk učiteljev za tehnični pouk na GR v Ljubljani, gre vse priznanje.
Marjan Male
Nova Gorici osvojila tocBss
Pred rekordnim številom gledalcev (2 tisoč) je v nedeljo Nova Gorica igrala na domačem igrišču z Ljubljano 2 : 2. Izid je vsekakor uspeh za domačine, saj je Ljubljana na drugem mestu na lestvici in eden glavnih favoritov za prvo mesto. Razmočen teren je precej vplival na kvaliteto igre, ki pa ni trpela na dinamiki, Bliskoviti napadi so se hitro menjavali, vendar so napadalci precej grešili pri strelih — na vrata. Izid v glavnem ustreza dogodkom na igrišču.
Nova Gorica je sicer še zmeraj na
desetem mestu na lestvici, vendar je njen položaj trden. Zdaj ima namreč sedem točk, oziroma le 4 točke manj kot drugoplaslrana Ljubljana. Ce bodo Goričanl nadaljevali s tako Igro, kot so jo pokazali v zadnjih treh tekmah, potem jim je obstanek v slovenski conski ligi povsem zagotovljen.
Mesec tehnike je močno razgibal tudi organizacijo LT v Postojni, kjer so med drugim pretekli ponedeljek temeljito razpravljali o problemih in bodočih nalogah svoje organizacije. Predvsem so ugotovili, da nobena organizacija v naslednjem obdobju tukaj ne bo mogla razvijati svojega dela v tako širino kot to zahtevajo potrebe komune in naš gospodarski ter družbeni razvoj, če jim ne bo uspelo dobiti primernih prostorov. Nekatere organizacije so celo povsem brez njih. Zato je vzniltla zamisel o gradnji doma tehnike v Postojni, kar bi uresničili v naslednjih petih letih. Pobudniki ideje, ki so jo vsi prisotni navdušeno sprejeli, so pripravljeni s pomočjo pristojnih činiteljev zastaviti vse sile, da lep predlog ne bo ostal na papirju. To bi bil verjetno drugi dom Ljudske tehnike v našem okraju, kajti v Kopru so zanj že določili lokacijo.
MNOŽIČEN ROKOMET NA ŠOLAH
Mali rokomet se zmeraj bolj uveljavljala med mladino koprskega okraja. To je pokazalo tudi nedavno prvenstvo Ekonomske srednje šole v Kopru. Pod vodstvom prof. Furlani-ča so namreč organizirali turnir, ki se ga je udeležilo kar 28 moških in ženskih ekip! Med moškimi ekipami je bil najboljši mi), medtem ko je v ženski A skupini zmagala IVč, v ženski B skupini pa III.b.
Razen tega so organizirali tudi turnir v malem nogometu z udeležbo štirih ekip. Zmagala je III.b.
Ob velikem zanimanju gledalcev se je v nedeljo nadaljevalo rokometno prvenstvo koprskega okraja v moški in v ženski ligi. v središču pozornosti je bilo srečanje 1KS — Partizan Koper, ki so ga mladi kovinarji nepričakovano odločili v svojo korist z izidom 20 : 15 (12 : 10). Gojenci IKS so organizirali pravi torcido in navdušeno pozdravljali vsako uspelo akcijo svojega moštva. Čeprav je bivši član slovenske lige koprski Partizan nastopil s pomlajeno postavo, to ne upravičuje poraza ali zmanjšuje uspeh kovinarjev. Moštvo IKS so namreč samorastniki, ki so le s trdim delom dosegli vrline dobrega rokometnega moštva. Na nedeljski tekmi so bili boljši v vsem — predvsem pa v taktiki, preciznejšem streljanju in v kondiciji.
O sami tekmi naj zabeležimo še naslednje podrobnosti: prvi polčas so bili kovinarji odločno boljši in izid 12 : 10 je prenizko izražen v njihovo korist. Zastreljali so namreč kar dva penala, pa tudi vratar je izpustil najmanj štiri nenevarne strele.
Koprski Partizan je prišel do besede sredi drugega polčasa, ko je izenačil. Potem pa se je začela ladja naglo potapljati. V bliskovitih protinapadih (kontrah) je IKS dosegel pet zapovrstnih golov in tako prepričljivo zmagal. Pri IKS je treba pohvaliti celotno moštvo zaradi požrtvovalne in hitre igre. Ko se bodo igralci izpopolnili tudi v tehniki obvladanja žoge, imajo lepe možnosti za uvrstitev v višji razred. Zlasti nam je ugajal prisebni napadalec Perin-čič. Vratar je bil v prvem polčasu najslabši igralec v moštvu, v drugem delu igre pa se je močno popravil. V koprskem moštvu ne bi mogli nobenega posebej pohvaliti. Udovlč, ki je bil doslej steber obrambe, je imel slab dan in številne uspele kontre IKS gredo na njegov račun. Vso pohvalo pa zasluži vratar Krmac, ki je preprečil še hujši poraz.
V	moški ligi so v nedeljo odigrali tudi srečanji Učiteljišče Koper — Dekani (14 : 11) in Izola—ESS Koper (12 : 11). Omembe vreden je velik napredek Dekančanov, ki so v prvih srečanjih precej »plavali«. Tudi ESS je treba pohvaliti zaradi močnega odpora, ki ga je nudila Izoli.
V	ženski ligi pa je Ekonomska srednja šola premagala Izolo s 5 : 4,
medtem ko je Koper B premagal Učiteljišče s 3 :2. Pohvalo zaslužijo Izoleanke, ki se po začetnih hudih porazih od tekme do tekme boij uveljavljajo.
V obeh ligah vodi piranski Partizan, V ženski ligi je Pirančankam prvo mesto zagotovljeno, medtem ko bo v moški ligi odločalo srečanje Piran — IKS.
V	šestem kolu goriškega nogometnega prvenstva so odigrali le dve koli. Anhovo je zmagalo v Vipavi s 3 : 2, Tolmin pa je zmagal v Ajdovščini s C : 2. Tekmi Nova Gorica — Adrija in Branik — Rudar so odložili.
V	prejšnji številki smo poročali, da je idrijski Rudar odstopil od na-
daljnjega tekmovanja. Zadevo je vzela v roke goriška nogometna podzve-za, ki bo skušala omogočiti Rudarju nadaljnjo udeležbo. Pričakujejo pa tudi, da se bodo o stvari pomenili občinski športni in drugI forumi. Skoda bi namreč bilo, če ne bi temu pomembnemu slovenskemu rudarskemu središču ohranili nogometne tradicije.
ZSiororaeife iiivaškili tabornikov
Minulo soboto je bil v Divači III. redni občni zbor divaške taborniške organizacije, ki se ga je udeležilo od 1G7 članov 155, domala vsi v taborniških krojih.
Starešina odreda Janez Canžck je orisal dosedanje delo tabornikov, ki ni bilo skromno, saj so opravili več pomembnih akcij, prirejali izlete, se udeležili partizanskega pohoda in okrajnega ter republiškega taborniškega mnogoboja in v veliki meri pomagali osvojiti naslov republiškega prvaka.
V prihodnji poslovni dobi bo novi upravni odbor divaških tabornikov poskrbel za povečanje števila članov,
JADRANJE
P/I »BIIIAC« je 13. novembra priplula Iz Benetk na Reko, kjer nato-varja
31/1 »BLED« je IG. novembra priplula iz Kopra v New York, kjer manipulira s tovorom M/l »BOHINJ« jo v Piranski ladjedelnici v rednem popravilu M/l »BOVEC« je na poti iz New Yor-ka za Koper in prispe 20. novembra v Tanger P/l »DUBROVNIK« je v Benetkah,
kjer manipulira s tovorom M/l »GORANKA« je na poti iz ZDA
za Sredozemlje M/I »GORENJSKA« je 15. novembra priplula iz Aleksandrije v Benetke
M/I »KOROTAN« je IG. novembra od-
plula Iz Benetk na Reko P/l »LJUBLJANA« je IG. novembra
priplula iz Melille na Reko M/l »MARTIN KRPAN« je 12. novembra pliplula iz Aleksandrije v Bejrut, kjer manipulira s t'ovo-rom
M/l »PIRAN« je 13. novembra odplula
iz Filadelfije za Norfolk P/l »POHORJE« je 10. novembra priplula v Rotterdam, kjer razto-varja
p/l »ROG« je 12. novembra odplula iz Belikhcrija s tovorom za Reko M/l »TRBOVLJE« je 12. novembra priplula v Džakarto, odložila tovor in nadaljevala pot na Japonsko
P/l »ZELENGORA« je v Piranski ladjedelnici v rednem popravilu,
V nedeljo je zasedala v Ljubljani Jadralna komisija Brodarske zveze Slovenije, hkrati pa se je sestal tudi plenum Brodarske zveze Slovenije. Sprejeli so vrsto pomembnih sklepov za nadaljnji razvoj jadraluega športa v Sloveniji. Posebej pa so pohvalili izredne uspehe, ki sta jih dosegla Koprčana Fafangel in Kosmina na raznih tekmovanjih v tujini, zlasti pa na olimpiadi v Neaplju, kjer sta med 26 tekmovalci zasedla osmo mesto ter se tako uvrstila v svetovno jadralno elito v klasi Star. Na plenumu so ponovno izvolili za predsednika Jadralne komisije požrtvovalnega Aleksandra Lukeža, za tajnika pa Mira Oltretiča iz Kopra, Naš sodelavec je po končanem plenumu zastavil nekaj vprašanj Aleksandru Lukežu.
že zgodnja pomlad pa nas bi morala najti na morju.
Se nam obeta kako izboljšanje glede plovnih objektov? V Sloveniji imamo blizu 00 jadrnic, od tega jih je le malo število kvalitetnih. Najslabši je položaj v klasi Snipe, kjer objekti že zdavnaj več ne ustrezajo sodobnim zahtevani jadralne tehnike. Toda. prav na tem področju razpolagamo z načrti najmodernejših jadrnic. Zdaj gre le za to, da bi si društva zagotovila potrebna finančna sredstva in bi jadrnice takoj lahko začeli izdelovati doma, Kakor mi je znano, Ljubljansko brodarsko društvo že gradi jadrnico Snipe po najnovejši metodi. Upamo, da to ne bo edini primer.
Glede drugih klas naj omenim, da bi lahko zlasti jadrnicam Finn posvetili več pozornosti. Menim, da bi moralo prevzeti gradnjo te klase mariborsko Sidro, ki si je pridobilo precej izkušenj pri gradnji Olimpijskih jol. Se največji napredek pa smo napravili pri jadrnicah Star. Slovenska flota si je nabavila kvalitetno jadrnico Cha-eha lir, ki se je močno uveljavila na vseh tekmovanjih, Zal pa moram ugotoviti, da drugi člani flote Star vse premalo skrbijo za svojo jadrnice.
Zvedeli smo, da ste vnesli razne spremembe v delo Jadralne komisije?
Komisijo smo reorganizirali. Odslej bo imela vsaka klasa jadrnic svojega referenta, razen tega pa bodo v njej še referenti za kadre, za sodnike in za prireditve. Skupaj jih bo devet. Reorganizacijo nam je narekovala dosedanja praksa. Vsaka klasa ima namreč toliko specifičnih problemov, da Je potreben poseben človek, ki se bo z njimi ukvarjal.
Letošnji uspehi so vsekakor dokaz, kako široke možnosti imamo za še večjo afirmacijo. Ste razpravljali o konkretnih ukrepih za zimo in za prihodnje leto?
Doseženi uspehi so rezultat prizadevanj posameznikov. Precej nam pa še manjka, da bi si pridobili širok krog kvalitetnih tekmovalcev. Da bi se položaj izboljšal, smo že sprejeli nekatera priporočila. Menimo, da bi najboljšega slovenskega jadralca Fa-fangela predlagali za zveznega trenerja, ali vsaj za republiškega. Fafangel bi lahko svoje bogate izkušnje presajal v vse jugoslovanske, ali vsaj slovenske jadralne klube. Našim tekmovalcem predvsem primanjkuje kondieijski trening, poznavanje regatnlh veščin in pravil, sem pa tja pa tudi športne discipline, Zimo bi morali Izkoristiti za razne tečaje, kjer bi se teoretično izpopolnjevali,
tom — jadrnicam Kadet. Ste v zvezi s tem sprejeli kake konkretne sklepe?
V gradnji jadrnic klase Kadet nismo letos dosegli prav nobenega napredka. Se zmeraj imamo le tri stare objekte v koprskem jadralnem klubu Jadro. Uspehe pa smo dosegli pri vzgoji naraščaja, saj je Fafangel prav na teh starih objektih usposobil 10 jariralcev-mladincev, ki so v oktobru sodelovali na prvem republiškem prvenstvu jadrnic Kadet. Jadralna komisija je sklenila, da bo odslej vsako leto tekmovanje teh jadrnic za" prehodni pokat. Seveda pa bo tudi potrebno zbrati sredstva za nabavo novih jadrnic.
Ste govorili že o koledarju prireditev za prihodnje leto? O nekaterih prireditvah smo se načelno dogovorili. Ce bo šlo vse po načrtih, bomo v koprskem zalivu priča kvalitetnim prireditvam med ig. in 23, julijem prihodnje leto. V tem času bi bilo v koprskem zalivu evropsko mladinsko prvenstvo Jadrnic Snipe in V. mednarodna koprska regata,
za prirejanje raznih taborniških tečajev, organiziral bo opravljanje strokovnih izpitov, prirejal tekmovanja v vseh taborniških disciplinah in še tesneje sodeloval z Ljudsko tehniko. V načrtu imajo, da bi enega izmed taborov, ki jih redno prirejajo vsako leto, imeli na Poljskem, razen tega pa še, da bi v Sežani ustanovili taborniško četo. Odločili so se tudi s prostovoljnim delom pomagati graditi planinski dom na Vremščici.
Janez Canžek
VELIKO UBELJSKO
V nedeljo so se v Velikem Ubelj-skem zbrali delegati krajevne konference SZDL in po razpravi izvolili novi odbor.
Uvodoma je tovariš Smrekar govoril o gospodarski politiki postojnske občine, nato pa je stekla razprava o delovanju kmetijskega kombinata v Razdrtem ter o komunalnih potrebah kraja. Gre predvsem za oskrbo z vodo, ki je zelo pomanjkljiva in močno zavira kmetijstvo, posebno živinorejo. V načrtu imajo tudi dograditev ceste od vasi Strane s cesto, ki pelje v Mala Brda. Po razpravi so sprejeli nekaj tehtnih sklepov za nadaljnje politično delo svoje krajevne organizacije Socialistične zveze in izmed 11-članskega odbora so izvolili za predsednika Ludvika Junca.
Ivan Vldrih
SJucUkavjTLwauxa
PREDAVANJA V DVORANI NAD KAVARNO LOŽO
Sreda, 23. novembra 1960: ob 20. uri: SOLA ZA STARŠE — Predava Anton Starlha o Družini in zakonski zvezi
Četrtek, 24. novembra 1960 ob 20, uri: BORCI PRIPOVEDUJEJO — Darinka Kralj: Bila sem v taborišču Auschwitz
Nedelja. 27, novembra 1960 ob 10 uri: FILMI ZA PIONIRJE
Na zaključnih slovesnostih ob desetletnici JK Jadro je bilo precej govora, da bo treba vso pozornost posvetiti mladini in pionirjem ter njihovim tekmovalnim objek-
V	nedeljo je bilo v Sežani okrajno prvenstvo v odbojki za podeželska društva. V moški konkurenci je nastopilo G ekip: Miljski hribi, Prestra-nek, Dutovlje, Divača, Krajna vas in Hrpelje. Prvo mesto je zasluženo osvojil Prestranek pred Dutovljaml in Divačo. Treba je še pohvaliti tudi kvalitetno igro Dutovelj in Krajne vasi, ki se le zaradi slabega žreba ni uvrstila med prvo trojico,
V	ženski konkurenci pa je zasedla prvo mesto Divača pred Kosezami, Dutovljaml in Miljskimi hribi.
Prvenstvo je bilo veliko presenečenje zaradi kvalitete, ki so jo prikazala podeželska društva. Številne akcije so požele zasluženo priznanje sežanskih gledalcev. Vsekakor je to dober znak, da bomo tudi na področju kvalitete storili v prihodnjih letih korak naprej. Skoda, da je bila zaradi tehničnih ovir udeležba pod pričakovanjem. Morda bi bilo prav, če bi prvenstva vaških društev organizirali pogosteje in ne le enkrat na letot
Ptičji možgani so neznatni in zato ima marsikatera •ptica lažje možgane kakor pa oči. S tem vprašanjem se je podrobneje ukvarjal angleški biolog in znanstvenik Wendworth. Ugotovil je, da ima nojevo oko 5 centimetrov premera, obe njegovi očesi pa tehtata 95,26 grama, kar je še enkrat več kakor teža možganov, ki tehtajo 42,11 grama. Najbolj presenetljiva razlika v teži možgan in oči pa je pri veliki drop-
Iji. Njene oči tehtajo 52,45 grama, medtem ko tehtajo možgani le 15,63 grama.
.....'«)„
W.....
Včasih se zdi, da ljudje bodočnosti ne bodo imeli drugega dela, kakor da bodo pritiskali na gumbe ali pa delali izume, dokler ne bo lepega dne nekdo izumil še stroja, ki bo kar sam od sebe delal izume. Tudi to se lahko zgodi. Danes ni nič nemogočega. V Veliki Britaniji je prišel te dni v prodajo elektronski ple-tilni stroj, ki dela povsem avtomatsko. Žensko jopico z rokavi vred more splesti v šestih minutah in pol. Pletilki ni treba pri tem delu znati nič drugega kot vložiti volno in pritisniti na gumb.
Ju?

Zdravniki in biologi, ki oro-učujejo problem gluhote, jo-dijo, da bodo ljudje v nekaj stoletjih izgubili sluh. Vzrok: vedno večji hrup v našem vsakdanjem življenju. Največji odstotek popolne ali delne gluhote so zabeležili med ?n-drustrijskimi delavci. Ta oa-Stotek je 67,

Ker je na zadnjih volitvah v Italiji zmagala Krščanska demokracija kot stranka s svojimi zaveznicami v volilnem boju, Je predsednik vlade ostal Amltore Fanfani (na sliki, ko daje po volitvah izjavo novinarjem)
ŠŠ&Š&s
V posebni obleki za polete čez morja je 33-letni pilot Steward Sullivan podoben žabi. Sloj zraka v obleki omogoča letalcu, da v primeru nesreče in padca letala v morje lahko ure in ure preleži na vodi in čaka pomoči, razen tega pa ga obleka varuje tudi pred mrazom. Obleko so Izdelali v Angliji v Mancliestru
BENCINA NA PRETEK
V osrčju Sovjetske zveze, v centralni Aziji so odkrili velikanska nahajališča nafte. Strokovnjaki sodijo, da zaloge nafte na tem področju niso manjše od zalog nafte na Srednjem vzhodu. Zaloge, ki so jih bili odkrili, cenijo na približno 400 tisoč milijonov kubičnih metrov.
Možak na sliki pravkar trga na dvoje ček za 80 milijonov dinarjev (v angleških funtih), gleda pa ga pri tem opravilu 18-letna Nemka Uta Diepold, ki je prišla k znancem v Anglijo, da bi se naučila jezika. Pri tem je kupila srečko športne stave in zadela premijo. Ko je šia ponjo, pa je šele ugotovila, da po nekem angleškem zakonu v tej stavi ne morejo sodelovati osebe, mlajše od 21 let. Tako je dobitek ostal športni stavi, deklici pa grenak okus v ustih in solze vrh trepalnic
.... il lili
Zadnjikrat smo vam pokazali italijanske lovce, kako v cclih jatah uničujejo drozge na Sardiniji. Danes pa si oglejte njihove vrstnike iz Predose pri Aleksandrijl s šopi drobnih grlic, ki jim bodo prav gotovo imenitno teknile za večerjo. Kljub svoji visoki kulturi pa Italijani le ne morejo nehati z množičnim pobijanjem letečih živali, med katerimi prav nič ne prizanašajo tudi pticam pevkam, za kar jih obsoja *.c ves svet
SVOJEVRSTEN TELEVIZOR
Ameriško podjetje Philco se je pojavilo na tržišču s prvimi stenskimi televizijskimi aparati, ki se od dosedanjih močno razlikujejo. Ekran je širok 53 X 53, ohišje pa je debelo le 15 centimetrov. Ta novi televizor je mogoče obesiti na steno kakor sliko.
JHK.M. ,J H.

Te dni se bo ves kulturni svet spominjal 50-letnice smrti enega največjih genijev, kar jih je dalo človeštvo — smrti ruskega pisatelja Leva N. Tolstoja, ki je umrl 20. novembra 1910. Na sliki: štirje sinovi umrlega pisatelja neso truplo svojega očeta na železniško postajo Astapovo, kjer je Tolstoj umrl
V malem portiču v Niči na francoski obali so te dni radovedneži ogledovali čudno vozilo, ki ga je skonstruiral Francoz Cousteau. Gre za podmorski leteči krožnik, ki se s precejšnjo naglico lahko giblje 400 m globoko v morju. Vozilo je opremljeno z močnimi reflektorji in s posebnimi jeklenimi šapami ter je namenjeno za podmorska raziskovanja
Skoraj ne bi mogli verjeti, pravijo pa, da je res. Mala sedemletna Donna Karpiak na gornji sliki že sama pilotira letalo, kot trdi njen oče inženir, ki jo je naučil. Pravi, da je edini problem pri tem, ker Donna nima dovolj dolgih nog, da bi dosegla pedale in so ji morali zato napraviti posebne čevlje — nekakšne podaljške nog. Oče pa ni povedal, če se mala deklica pelje v letalu sama, ali pa jo morda on spremlja
Za novega predsednika Združenih držav Amerike je bil izvoljen demokrat John F. Kennedy (na sliki). Je doslej najmlajši izmed vseh predsednikov ZDA (Ima 43 let), velebogataš, obenem pa tudi prvi predsednik katoliške vere, iz česar klerikalci po vsem svetu že kujejo kapital. Vsekakor je dejstvo, da se z zamenjavo predsednika zunanja politika ZDA ne bo bistveno spremenila
MORSKA ELEKTRARNA
Ničkolikokrat so inženirji že razmišljali o tem, kako bi bilo mogoče energijo morskih valov koristno uporabiti. Tega dela so se lotili tudi sovjetski inženirji. Pred kratkim so napravili posebno poskusno turbino, ki bo izkoriščala energijo morskih valov. Električna energija, ki jo bo proizvajala ta turbina, bo dvakrat cenejša od dosedanje energije, ki jo proizvajajo običajne hidrocentrale.
Toreador Antonio Ordonez je v seriji gostovanj po Južni Ameriki uspešno nastopil proti mnogim bikom, dokler ni v Limi naletel na mojstra, ki mu je bil skoraj kos. Kes ga je končno zabodel z mečem, toda tudi sam je skupil poštene rane. Na sliki je videti, kako bikoborca neso iz arene. Po Španiji In deželah Latinske Amerike so bikoborbe še vedno zelo v modi In temperamentni Spanci iščejo še vedno zabave v krvavih koridah in trpinčenju živali
KRATKO IN JEDRNATO
Slavni ameriški pisatelj John Steinbeck je odprl letošnje zasedanje PEN kluba z najkrajšim govorom, ki ga je kdajkoli kdo imel na sestanku tega kluba. Steinbeckov govor se je glasil: »Pisateljev poklic je pisanje in ne govorjenje. To je vse, kar sem hot^J povedati.«
— Oho, draga mojal Tvoj plašč je pa letos kar aa šest kilogramov težji.

Prav toliko, če ne še dlje, bo poteboval gestapo v Han-novru, da se prepriča, da ni v mestu nikakršnega Oskarja Sehrankeja. In tedaj še deset minut, da pokliče Hanno-ver Vilno preko Berlina. Skratka, na razpolago imam okoli trideset minut. Toda najbolj strašno je to, da me bo čez pet minut čakal na javki spremljevalec, od hotela do dogovorjenega mesta pa je sedem minut hitre hoje. Z eno besedo, na javko ne bom več utegnil priti.
Zabrnel je rezki glas zvonca. Odmaknil sem polkov-nikovo roko in zgrabil slušalko.
—	Halo! Govori dežurni gestapa v Hannovru! — je bilo slišati daljni, grlni glas.
—	Da, pri telefonu. Poslušam.
—	Kdo je pri telefonu? — je spraševal daljni glas. — Polkovnik Zechmeyer?
Naprej že nisem več poslušal, kaj je govoril dežurni, ker sem v tem trenutku že napravil sklep. Ne da bi poslušal, kar je brenčalo v telefonu, sem delal videz, kot da govorim s Schrankejem.
•— Samo trenutek Oskar, da poiščem svinčnik. —
Polkovnik je pokazal na svoje nalivno pero, ki je ležalo na mizi. Toda jaz, kot da te kretnje nisem opazil, sem segel v desni žep suknjiča, zgrabil revolver, in ne da bi ga potegnil iz žepa, dvakrat ustrelil. Polkovnik je zakrilil z rokami in omahnil v naslanjač.
Tišina. Vznemirjeni glasovi v hodniku. Potem Je nekdo pomirjujoče dejal:
—	Nekaj se je prevrnilo.
Tišina.
Sunil sem kovček pod posteljo. Kaj naj počnem z njim, saj je bil poln ponarejenega denarja.
Iz hotela sem odšel brez kakršnihkoli težav. Čez kakih dvajset minut sem bil že v mestni okolici, tam, kjer se začenja pot, ki je vodila v Kaunas.
Ustavil sem poštni avto. Kratek, posloven razgovor s šoferjem in poštnim uradnikom se je končal tako, da je v njune žepe romalo dve sto mark. Sedel sem v avto.
Kake tri ali štiri kilometre pred Kaunasom sem zapustil svoja rešitelja in jo mahnil preko polja, da bi prišel na kako drugo cesto, ki bi prav tako vodila v Kaunas.
Na cesto sem prišel že za dne. Na levi strani sem ugledal ob robu ceste skupino mestnih ljudi. Bržkone so čakali na avtobus. Pridružil sem se jim. Minilo je več kot pol ure, preden je pripeljal. Sedel sem na zadnji sedež poleg vrat. Imel sem pregled nad vsemi potniki in ko bi že okoliščine tako nanesle, bi lahko skočil iz avtobusa.
V predmestju sem izstopil. Čutil sem se dovolj mirnega. Navsezadnje pa skoraj nisem imel razloga, da bi se vznemirjal. Moji dokumenti so bili ponarejeni tako vešče, da ne bi mogli vzbuditi suma, če bi me pa zaustavila kakšna patrulja; bil pa sem tudi prepričan, da novice o mojih podvigih v Vilni še niso prišle do njih.
Sprejeli so me dobro, posebno Marite. Vse je šlo po sreči. Bilo je še tako zgodaj, da nihče v soseščini ni opazil mojega prihoda. Kmalu pa so se pojavile prve zapreke. Saj vendar nisem mogel prostodušno priznati Marite niti njenemu očetu ali bratu, kdo pravzaprav sem in kaj delam. Priznati moram, da nisem na to prej niti pomislil in sem jim povedal, kar mi je pač padlo na um. Opazil sem, da so me jeli Marite in njen oče gledati postrani in da je prisrčnost, s katero so me bili sprejeli, uplahnila. Tedaj sem jim povedal:
— Nikar se nc vznemirjajte, bodite prepričani, da je moja vest pred vami čista. Toda na vprašanja ne bom več odgovarjal. Vrh tega pa vas tudi ne bom dolgo časa nadlegoval s svojo prisotnostjo.
Marite mi je rekla, da me nihče ne podi, vendar sta bila njen oče in brat pri tem tiha in nista teh besed potrdila niti z enim samim gibom.
In tako sem tukaj že drugo noč. Pravkar se bo jelo svetlikati in jaz bom za sedaj končal te svoje zapiske. O tem, kar sem doživel, mora ostati nekakšno pričevanje, nekakšen dokument. Te zapiske bom skril nekam pod opeko. S tem zaključujem in postavljam piko.
XI
S tem je bil ta del zapiskov končan.
Za besedami »postavljam piko« je bila narisana velikanska pika, ki ni bila nič manjša od oreha. Pod njo pa je bilo z drobnimi črkami zapisano: »Treba bo iti tudi preko tega.« ...
Zapiski so bil tako prekinjeni. V naslednjem zvezku so se zapiski nanašali že na poletje leta 1944, toda v njih ni bilo niti besedice, ki bi govorila o tem, kaj se je zgodilo do konca oktobra 1. 1943, ko je bil prišel k Marite, čeravno je minilo od tedaj že skoraj leto dni.
Kaj vse se je zgodilo z Vladimirom v tem času? Kaj ko bi poskusil poiskati Marite?
Rečeno, storjeno. Odpeljal sem se v Kaunas, toda že po prvih korakih sem naletel na takšne zapreke, na kakršne nisem bil niti najmanj pripravljen. Hočeš nočeš sem sprevidel, da bi Marite laže našel, kakor pa poiskal. Pisala se je Davidajtis in teh priimkov je v Kaunasu toliko kakor Davidovov v kateremkoli ruskem mestu. Navsezadnje pa sem le našel pravo sled. Njeno stanovanje je bilo v tretjem nadstropju velikanskega bloka. Pozvonil sem. Čez čas mi je odprla starejša ženska, ki je imela roke do komolca bele od moke. Vprašal sem jo, če bi lahko govoril z Marite Davidajtis. Odgovorila mi je, da je šla na trg, da se bo kmalu vrnila in da jo lahko počakam v njeni sobici. Zahvalil sem se ji in dejal, da se bom raje vrnil kasneje. Šel sem na ulico in jo sklenil počakati pred vežnimi vrati. Zanimalo me je: ali bom Marite spoznal?
In glej, po cesti se je s hitrimi koraki bližala ženska z gospodinjsko mrežo v rokah. V sebi sem mahoma začutil nenavadno vznemirjenje. Nisem si je niti dobro ogledal, ko sem bil sam v sebi že prepričan, da ni to nihče drug kakor Marite, čeravno je bila precej drugačna, kakor pa sem si jo bil v svoji domišljiji predstavljal.