GrosuPlJe (centrala)
sP 908 1
NflŠ KRAJ g
1997 l
352(497.4 Oobrepolje) S
119970013,12 CMIi, o d
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE
Letnik 3, št. 12, december 1997
Minister za zdravstvo
dr. Marjan Jereb na obisku
v naši občini
Državni sekretar z Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo mag. Franc But - gost Občinskega sveta
Drugi del seje OS, ki je bila 21. oktobra, je bil namenjen razgovoru občinskih svetnikov z državnim sekretarjem mag. Butom. Sledilo je srečanje z občani, na katerem je državni sekretar govoril o kmetijstvu s posebnim poudarkom na kmetijski problematiki v občini Dobrepolje.
Str. 5
3. novembra sta na povabilo župana Antona Jakopiča obiskala občino Dobrepolje minister dr. Marjan Jereb in državna sekretarka na ministrstvu dr. Dunja Kosmač - Piškur.
Pogovorov, ki so bili zelo konstruktivni, so se udeležili tudi direktor Zdravstvenega zavoda Grosuplje dr. Fortuna, zdravnik v Zdravstvenem domu Videm dr. Maric in predstavniki občinske uprave. Gostje so ob tej priložnosti obiskali tudi Zdravstveni dom na Vidmu in Zavod Prizma v Ponikvah.
Iz vsebine:
Predstavitev predsedniških kandidatov
Srečanje z Maro Kraljevo
Predstavitev Moškega pevskega
zbora Struge •» Z občinskih sej v mesecu oktobru •» Poročilo s sveta staršev •» Aktivnosti turističnega društva v
decembru
Šport
119970013,12
Naš krai
Iz županovega urada
12/1997
Ob 60-letnici smrti Frana Jakliča
31. decembra letos bo minilo 60 let od smrti velikega dobrepoljskega rojaka Frana Jakliča. Naslednje leto, 6. decembra, pa bo 130-letnica njegovega rojstva. Prav je, da damo tem jubilejem določeno težo in počastimo njegov spomin in si malo pobliže ogledamo njegovo delo.
V zadnjem času smo o Jakliču sicer govorili več in mu postavili tudi primerno obeležje na javnem mestu, vendar ne bo nikoli odveč, če o njem še spregovorimo. Jaklič je bil v svojem času fenomen, neustrašen lx>rec za napredek dobrepoljskega in slovenskega človeka. Zlasti mu je bil pri srcu dobrepoljski in suhokrajnski mali človek. Človek, ki se je v življenju le s težavo prebijal. Vse svoje življenskc sile je posvetil temu, da bi bilo ljudem bolje, zlasti seveda še Dobrepoljcem.
Komaj si lahko predstavljmo 21 letnega učitelja, ki pride v Dobrepoljc in začne ljudi učiti, kako naj gospodarijo in kaj naj delajo, da jim bo bolje. To njegovo prizadevanje je bilo v tistem času skoraj brezupno, toda uspel je, dvignil je Dobrepoljc iz mrtvila in anonimnosti, o Dobrepolju so v tistih časih pisali osrednji slovenski časopisi, poznala ga je Ljubljana in Dunaj.
Jakličevo delo je bilo vsestransko. Bil je učitelj, gospodarstvenik, zadružnik, kulturnik, politik in pisatelj. Poleg vsega pa še oče devetih otrok. Naj na kratko naštejem samo nekaj zadev, ki so bile plod njegovih prizadevanj pred sto leti, ko je bilo njegovo delovanje v polnem razmahu. Leta 1894 je ustanovil posojilnico, ki velja za prvo registrirano zadrugo rajfaznovega tipa na Kranjskem. Leta 1896 je ustanovil Kmetijsko društvo Dobrepoljc, ki seje kasneje preimenovalo v Kmetijsko zadrugo. L. 1895 je ustanovil Bralno društvo, poznejše prosvetno oziroma kulturno društvo. Pod njegovim vodstvom je bila sezidana tudi sedanja zadružna stavba, ki je bila v tistem času največja zadružna zgradba na Dolenjskem. Leta 1907 je sezidal tudi "novo šolo", sedanjo občinsko stavbo na Vidmu, ki je po gradnji še danes gotovo najlepša stavba na Vidmu.
Poleg vsega tega dela je bil tudi aktiven po-
litični delavec in tesen sodelavec Janeza Evangelista Kreka, ki ga je pri njegovem delu tudi spodbujal. Jaklič je bil tudi priznan govornik na ljudskih zborovanjih. Bil je deželni poslanec dežele Kranjske in državni poslanec na Dunaju. Tik pred prvo svetov-
no vojno je že izposloval denar za dobrepoljski vodovod, narejeni so bili že načrti in obljubljen denar na Dunaju. 1. svetovna vojna pa je načrte preprečila. Na vodovod smo potem čakali še 60 let.
Ob vsem svojem delu pa je bil tudi priznan pisatelj. Snov za svoje povesti je črpal prav iz dobrepoljskega okolja. Njegova dela so še danes izredno pomembna zlasti v narodopisnem pomenu.
Po 1. svetovni vojni se je le stežka sprijaznil, da gremo v Jugoslavijo in prepuščamo dobršen del slovenskega ozemlja drugim. Danes, ko ponovno, na vse kripljc, želimo priti v Evropo, ga lahko lažje razumemo. I )obrepoljci ga takrat niso razumeli. Užaljen in razočaran se je umaknil iz Dobrepolja. Dobrepoljci so potem spoznali svojo zmoto in se mu opravičili, po njegovi smrti pa sezidali kulturni dom, ki so ga poimenovali po njem. Čas po 2. svetovni vojni je Jakliča in z njim vred tudi I )obrepolje ponov-
Vse prebivalce občine vabim na veliko prireditev ob
60-letnici smrti našega velikega
rojaka, pisatelja in gospodarstvenika Frana Jakliča
Prireditev bo 13.decembra 1997, ob 19. uri v Jakličevem domu na Vidmu
Na prireditvi bo predstavljena na novo ponatisnjena knjiga Frana Jakliča, ki jo izdaja Mohorjeva družba. V knjigi bosta dve narodopisni povesti, in sicer Nevesta s Korinja in Sin, z originalnimi ilustracijami
Franceta Kralja.
Življenje in delo Frana Jakliča bosta osvetlila govornika prof. Milan Šuštar in dr. France Adamič
Prireditev bo spremljal kulturni program, v katerem bodo sodelovali: - Moški zbor Rafko Fabiani, ki praznuje letos 90-letnico delovanja inje bil ustanovljen prav v času Jakličevega delovanja; - Zagoriški fantje; - vokalna skupina Mavrica; - dramska skupina; - harmonikar.
Prireditev bo povezoval Igor Ahačevčič
Vljudno vabljeni!
Župan Občine Dobrepolje
no potisnil v popolno pozabo in anonimnost. Ob bližajoči se odjugi je, kljub nasprotovanju tedanjih oblasti v Dobrcpolju, mladim dobrepoljskim navdušencem vendarle uspelo vrniti napis na Jakličev dom in Jakliču vsaj delno vrniti mesto, ki mu v Dobrcpolju pripada.
Kaj naj rečem ob tem za današnji čas? Jaklič je ob prihodu v Dobrepolje našel popolno gospodarsko mrtvilo. Lotil seje za tiste čase revolucionarnih dejanj, uspel in potegnil naprej. Tudi danes bodo potrebna nekatera "revolucionarna" dejanja. Nič nam ne bo pomagalo jamranje in jadikovanje, temveč odprt pogled v prihodnost in vedno novo in novo uvajanje "novotarij" in dejanj v stilu Jakliča, ki pa imajo danes drugo ime in druge načine, kot v njegovem času.
Našega velikega rojaka se bomo ob šestdeseti obletnici smrti spomnili na prireditvi v soboto, 13. decembra, kot lahko preberete na drugem mestu. Ob tej priliki bo tudi predstavljena ponatisnjena Jakličeva knjiga, ki jo bo, po prizadevanju našega rojaka profesorja Milana Šuštarja, izdala Mohorjeva družba. V knjigi bodo ponatisnjeni dve njegovi narodopisni povesti Nevesta s Korinja in Sin. V knjigi bodo tudi originalne ilustracije Franceta Kralja, ki so spremljale že njegovo prvo izdajo.
To je seveda samo nekaj kratkih misli ob tej obletnici, ki seveda še zdaleč ne more zaobjeti vsega. Se kaj več bomo slišali tudi na prireditvi 13. decembra, na katero prav lepo vabljeni.
Vaš župan Anton Jakopič
Z občinskih sej v mesecu oktobru
Če spremljate v našem glasilu dogajanje v našem Občinskem svetu, se spomnite, da smo vam ostali dolžni še poročilo zadnje točke dnevnega reda 35. seje, torej vprašanja, predloge in pobude občinskih svetnikov.
Član Občinskega sveta STANE GODEC je vprašal, kdaj bodo končana dela v Lipovem gaju. Odgovor župana: "Lastniki zemljišča so obrezane veje že delno pospravili. Lipe, ki so jih posekali, bo potrebno dosaditi. Strokovna dela bo vodila gospa Vrhunčcva, nekatera dela pa bi lahko opravili z javnimi deli, ki so sedaj odobrena."
ZVONIMIR ZABUKOVEC je tokrat pripravil največ vprašanj. Moti ga, ker se kljub organiziranemu odvozu smeti, spet pojavljajo divja smetišča. Na vprašanje, če seje v Strugah res naselila družina ciganov, je dobil negativen odgovor. Na vprašanje o ureditvi meteornih vod v vasi Cesta mu je tajnik občine zagotovil, da je za izvedbo teh del že dogovorjen z vzdrževalcem cest. Tudi za urejanje odtoka pri Brdavsovi kapelici na Vidmu je že dogovorjeno z vzdrževalcem lokalnih cest. Verjetno pa gre za zamašitev cevi. Zanimalo ga je tudi, kdo je zakonsko odgovoren za Staro lužo, ker se zdi, da ima vsakdo pravico posegati vanjo. Zupan mu je odgovoril, da Stara luža sicer ni vpisana v
noben register, vendar pa so zanjo odgovorni lastniki - agrarna skupnost Cesta. Osebno pa se nagiba k temu, da bi občinska uprava izdala o tem nek odlok. Zabukovčevo naslednje vprašanje je bilo, zakaj listine ob postavitvi temeljnega kamna prizidka k šoli ni podpisal tudi predsednik občinskega sveta. V razpravi, ki se je ob tem razvila, so se člani sveta strinjali, da bi se spodobilo, da bi bil med podpisniki tudi predsednik Občinskega sveta. Vendar, po pojasnilu občinske uprave, odsotnost njegovega podpisa ni bila zaradi zapostavljanja njega ali njegove funkcije, temveč zaradi naglice pri pripravljanju listine. Zvone Zabukovec je ob tem sprožil še vprašanje blagoslovitve temeljnega kamna. Po njegovih besedah ni imel nič proti temu, vendar je dejal, da ga zanima, koliko je to v skladu z zakonom in ustavo. Prosil je tudi za dodatno obrazložitev odgovora, ki ga je poslal nadzorni odbor Vaški skupnosti Videm. Ta je v svojem dopisu nadzornemu odboru zahtevala določena pojasnila, pa z odgovorom ni bila zadovoljna.
Župan je v tej zvezi pojasnil, da je nadzorni odbor prosil občinsko upravo za pojasnilo o višini in namenski porabi zbranih sredstev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in odgovor posredoval Vaški skupnosti Videm. Tudi ob tem se je razvila krajša razprava. Nekateri člani so opozorili, da mora nadzorni odbor po statutu dvakrat letno oddati poročilo občinskemu svetu. Ostala vprašanja Zvoneta Zabu-kovca so bila v pisni obliki in niso bila javno postavljena, zato o njih ne moremo poročati.
JOŽETA SAMCA je v nadaljevanju te točke zanimalo, kako daleč je s pripravo prostorskega plana. Župan mu je pojasnil, da je trenutno v teku pridobivanje soglasij. 13. oktobra naj bi prišli z Ministrstva za kmetijstvo na ogled terena, ker je pred tem isto ministrstvo nekaj predlogov že zavrnilo. Jože Samec je tudi ponovno opozoril, da ni prišlo do postavitve tabel, ki bi prepovedovale streljanje na zapuščenem kamnolomu v Pred-strugah. Tajnik občine mu je obljubil, da bo do tega prišlo, vendar morajo za postavitev lastniki dati privoljenje.
STANE ŠKULJ je spomnil na množičen pojav mikrosporije in dal pobudo, da se občinska uprava pozanima in poskrbi za strokovna navodila, kako bi se bolezen omejila.
36. seja OS Dobrepolje
Seja je bila 21. oktobra in je bila po dnevnem redu zelo kratka, saj so bile na njej le volitve za elektorja in kandidata za člana Državnega sveta. V drugem delu pa je bil gost OS mag. Franc But, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, ki je govoril o problematiki kmetijstva s poudarkom na kmetijstvu v občini Dobrepolje. O razgovoru z gospodom Butom lahko berete v posebnem poročilu.
Za izvolitev kandidata za člana Državnega sveta in za elektorja sta bila predlagana po dva kandidata. Po tajnem glasovanju je bil izid neodločen 4 : 4. Na seji so bili namreč odsotni kar štirje svetniki. Ker je bil rezultat v obeh primerih neodločen tudi po ponovitvi glasovanja, je o izidu odločal žreb. Kandidat za člana državnega sveta je postal ANTON JAKOPIČ (žreb je izločil Igorja Ahačevčiča). Elektor pa je postal ANTON NOVAK (žreb je izločil Janeza Pavlina). Oba izvoljena sta iz Slovenske ljudske stranke.
Pripravila: M. Steklasa
Minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb na obisku v
naši občini
Na povabilo župana Antona Jakopiča sta 3. novembra obiskala občino Dobrepolje minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb in državna sekretarka v ministrstvu dr. Dunja Kosmač - Piškur. Razgovora sta se udeležila tudi direktor Zdravstvenega doma Grosuplje dr. Fortuna in zdravnik dr. Maric. V razgovoru z županom in predstavniki občinske uprave so se dotaknili najaktualnejših problemov zdravstva na območju občine
Dobrepolje.
Župan je seznanil goste s problemi, ki tarejo naše občane in ob tem izrazil pričakovanje, da bodo na ministrstvu prisluhnili njihovim željam in potrebam. Na novo ustanovljeni Zdravstveni dom Grosuplje vključuje celotno področje občine Dobrepolje. Zelja občanov je, da bi dobili dva zdravnika in dva zobozdravnika, vendar pa vse kaže, da je za to bolj malo možnosti. Po besedah državne sekretarke so tovrstni problemi pereči povsod po državi, veljajo pa normativi, ki določajo število zdravnikov na število prebivalcev. Po teh normativih pripada Dobrepolju le en zdravnik in pol in prav tako en zobozdravnik in pol. Rešitev vidi le v spremembi normativov za bolj oddaljen kraje, za kar se že dogovarjajo. Stvari bodo na ta način poskušali rešiti sistemsko z zavarovalnico. Dr. Portuna je izrazil bojazen, da tudi ta ukrep ne bi bistveno izboljšal stanja, Tudi zaradi tega ne, ker se zdravniki in zobozdravniki zaradi oddaljenosti ne želijo zaposlovati v Dobrepolju. Dogovorjeno pa je, da bosta v Dobrepolju delala dva zobozdravnika, vendar drug za drugim odpovedujejo. Dr. Fortuna je omenil še vrsto drugih problemov, ki se pojavljajo v zdravstvu, še posebej na podeželju.
Župan je v nadaljevanju izpostavil tudi potrebo po lekarni v Dobrepolju. Minister Jereb in državna sekretarka sta v tej zvezi menila, da lekarna v Dobrepolju zaradi ekonomskih razlogov ne more obstajati, svetovala pa sta, da bi bilo možno priti do drugačne rešitve. Občina bi lahko uredila dodatni prostor za lekarno, ki bi jo vodila ena od magister grosupeljske lekarne, če to dopušča njihova kadrovska zasedba. Dogovoriti bi se bilo potrebno za nekaj dni oziroma ur v tednu, ko bi bila lekarna odprta. Se-
veda bi bil tudi za to potrebno izvesti poseben postopek, ki ga mora izpeljala občina, ministrstvo je v tem primeru pripravljeno dati soglasje.
Župan je v razgovoru postavil tudi vprašanje dveh prostorov v Jakličevem domu na Vidmu, kjer ima po njegovih informacijah Klinični center deponirano opremo za bolnico za vojaške potrebe. Prostor je za te namene neustrezen, občina pa jih namerava uporabiti za kulturne namene, če bi jih izpraznili. Minister in sekretarka sta povedala, da se pripravljajo novi obrambni načrti, po katerih se bodo na novo določile tudi tovrstne lokacije, sicer pa se bosta glede konkretnega primera še dodatno pozanimala.
Precej časa so se zadržali tudi pri problematiki Zavoda PRIZMA Ponikve, kjer so se problemi tako povečali, da nujno zahtevajo ustrezno rešitev. Čeprav Zavod spada pod
Ministrsvo za delo, problematika zadeva tudi zdravstveni resor.
V razgovorih so se dotaknili tudi problema investicij v zdravstvu, šolskega zobozdravstva in splošnega stanja v zdravstveni dejavnosti na podeželju.
J'o razgovorih so se gostje skupaj z županom in predstavniki občinske uprave ogledali še Zdravstveni dom na Vidmu in na koncu še Zavod PRIZMA v Ponikvah.
Gosta sta se v Zavodu seznanila s stanjem, ki je izredno problematično, ker v Zavodu že 20 let ni bilo pravega investiranja. Obljubila sta navezavo stikov z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, kamor Zavod formalno spada in skupni dogovor za reševanje tega perečega problema.
M. Steklasa, foto: Naš kraj
Dr. Maric, minister dr. Jereb in državna sekretarka dr. Dunja Kosmač - Piškur
Obisk državnega sekretarja v naši občini
Dne 21. 10. 1997 je obiskal Dobrepolje državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije mag. Franc But. Prisoten je bil na seji Občinskega sveta in kasneje na razpravi, ki je bila organizirana z namenom, da se prikažejo problemi v kmetijstvu in predvidene smeri razvoja v bližnji prihodnosti.
V uvodnem delu se je mag. But predstavil, povedal je, da je kmečki sin in da živi v Nemški vasi pri Ribnici. Poudaril je, da podpira razvoj kmetijstva v Sloveniji, še posebej pa sc bo zavzemal za naše področje, saj je bil z njegovo pomočjo odobren projekt agromelioracijskih tlel Struge, ki ga je napisal kmetijski svetovalec Jože An-dolšck. Ves čas je projekt spodbujal in v celoti podpiral župan naše občine Anton Jakopič.
Predračunska vrednost projekta je skoraj 26 milijonov, nepovratna sredstva Ministrstva pa 18 milijonov. V projektu je udeleženih 41 kmetij. V teh dneh smo izbrali izvajalca, po podpisu pogodbe med Ministrstvom in izvajalcem K/ Kočevje bomo začeli z deli, v kolikor bodo Ugodni vremenski pogoji.
V nadaljevanju svojega izvajanja je mag. Franc But predstavil pogoje, v katerih se bo znašlo naše kmetijstvo ob vstopu v Pvropo. Obljubil nam je vso pomoč v prihodnosti pri naših prizadevanjih razvoja kmetijstva v občini Dobrepolje.
Jože Andolšek
Vrtec in podružnična šola Kompolje VABITA
na zaključno prireditev projekta
ŽIVIMO Z LJUDSKIM IZROČILOM ZIMSKA OBREDJA V DOBREPOUU
V NEDELJO, 14.12.1997, ob 15. uri v Jakličev dom na Videm.
V programu sodelujejo: - otroci in učenci vrtca in šole Kompolje - gospa Ančka Lazar
- citrar Jože Zaje
- ZagortlkJ fantje
VABLJENI!
Komentar
Kaj prinašajo varčevalni ukrepi?
v
Ce pustimo na tem mestu ob strani ta čas najbolj aktualno temo - volitve, je v politični kroniki tega meseca kar nekaj dogodkov, ki bodo vplivali na prihodnost življenja v tej državi.
■ V tem mesecu je Slovenija postala 37. članica SFOR-ja.
■ Vlada se je odločila prodati del državnega premoženja, predvsem so na vrsti papirnice. Del pridobljenega denarja bo porabljen za cestno infrastrukturo.
■ Stranki SKD in SDS sta vložili v proceduro lustracijski zakon, ki ga naj bi Državni zbor obravnaval na izredni seji.
■ Vlada se ukvarja s pokojninsko reformo. Tudi javna razprava o tej vroči temi se je že začela.
■ Vlada je poslala v javnost nacionalni sveženj varčevalnih ukrepov.
Omenjeni paket varčevalnih ukrepov, ki ga je vlada nekam zadržano poslala v javnost, naj bi zmanjšal porabo v javnem sektorju, razbremenil gospodarstvo, prestrukturiral socialno politiko ter zmanjšal javnolinančni primanjkljaj.
S spremembo zakona o davku na izplačane plače bodo plače pod 130 tisoč tolarjev bruto neobdavčene. Predvideva se dokapitalizacija Slovenskih železarn in racionalizacija poslovanja Slovenskih železnic. V kmetijstvu naj bi opustili subvencioniranje uvožene pšenice. Pri prestrukturiranju socialne politike so predvidene spremembe zakona o delovnih razmerjih. Odpravljen bo otroški dodatek v najvišjem razredu, prerazporejene pa bodo tudi davčne obveznosti v korist tistih z najnižjimi dohodki.
Med ukrepe spada tudi povečanje stopenj davka od prometa naftnih derivatov in tobačnih izdelkov. Povečale se bodo tudi razne takse, višja bo tudi obdavčitev avtorskih honorarjev. Spremembe bodo tudi v zaposlovanju. Tako je načrtovana zamrznitev zaposlovanja v državni upravi. V javnih zavodih naj bi omejili višino odpravnin in regresa itd.
Ib je samo nekaj od vrste ukrepov, ki so navedeni v dokumentu, ki so ga uskladile vse tri koalicijske partnerice. Težko je predvideti, če bo v celoti sprejet, še teže pa je napovedovati, da bodo ti ukrepi res pripomogli k večji gospodarski in socialni stabilnosti, saj prihajajo v obdobju, koje že mar sikaj zamujenega in ko porabimo precej več, kot ustvarimo. Paket vsebuje različne vrste ukrepov, od katerih so le nekateri varčevalnega značaja. Kar nekaj pa je takih, ki ne bodo imeli kakšnih večjih finančnih učinkov in so bolj namenjeni polnjenju proračuna z dodatnimi davki.
M.S.
Kandidat ^SDS in.__
dr. JOŽE BERNIK sepredstavi
Jože Bernik se je rodil 13. aprila, 1924 v Puštalu pri Skofji Loki kot najstarejši od šestili otrok. Oče je delal kot strojnik v elektrarni, mati je gospodinjila doma. V skoraj 200 let stari domači hiši, ki je spomeniško zaščitena, ima svoje stanovanje in stalno prebivališče. Zares, zadnja leta je v Sloveniji skoraj več časa kot v Združenih državah, kjer si je z ženo Marijo, Primorko, doma iz Gorenjega polja nad Anhovim, ustvaril drugi dom in poklicno kariero.
Po klasični gimnziji v Ljubljani se kot mlad časnikar zaposli pri tedanjem Slovencu, kjer pa ne ostane dolgo. Konec decembra, leta 1944, pride v Kranj in se zaposli kot uradnik. Po dveh mesecih ga Gestapo zapre. V ljubljanskih zaporih ostane do konca vojne, ko mora spet bežati, tokrat pred novo oblastjo, ki obračunava s svojimi namišljenimi političnimi nasprotniki.
Preko Avstrije ga begunska pot vodi v Italijo. V Rimu študira najprej novinarstvo in pravo, v Madridu še ekonomijo. Sledi odhod v Združene države Tam diplomira iz mednarodne trgovine. Leta 1960 z odliko doktorira iz prava in je prvič po vojni spet v domovini, spet v domačem Puštalu. V naslednjih letih se vedno znova vrača v Slovenijo, za srcem, pa tudi poslovno.
Kot pravnik se namreč pridruži veliki farmacevtski firmi Abbott Laboratories v Ilinoisu blizu Chicaga, ki je v lanskem letu obrnil 12 milijard dolarjev letno in je njena tržna vrednost 60 milijard dolarjev. Abbottu ostane zvest
vse do upokojitve leta 1989 in doseže bleščečo kariero. V teh letih je zasedal visoka mesta v upravi, med drugim je bil podpredsednik za področje mednarodnih pravnih poslov, zato je veliko poslovno potoval po vsem svetu, saj je bil tudi član upravnih odborov Abbot-tovih družb in skupnih vlaganj v Veliki Britaniji, Franciji, Avstraliji, Braziliji, Japonski in vzhodnem bloku. Več let je bil svetovalec za področje farmacevtske industrije pri Organizaciji Združenih narodov za industrijski razvoj - UNIDO.
V svoji drugi domovini je od vsega začetka duša povezovanja Slovencev. Ze v Rimu in Madridu zbira slovenske študentke in študente, leta 1959 je pobudnik akademskega društva SAVA v ZDA in Kanadi, najdemo ga med pobudniki Društva Slovenskih študij, z ženo Marijo, ki je profesorica na medicinski fakulteti v Ghicagu, na domu gostita slovenske študente, kulturnike, znanstvenike, športnike in javne delavec iz Slovenije in sveta; je podpornik slovenskih šol, župnij, kulturnih in družabnih društev Slovencev v ZDA, knjižnih izdaj in član vseh večjih društev ameriških Slovencev.
Leto 1989, v Sloveniji se budi demokracija. Dr. Jože Bernik je zdaj v domovini še pogosteje. Je med pobudniki Svetovnega slovenskega kongresa, na prvem kongresu, prav v času osamosvojitvene vojne, je izvoljen za podpredsednika. Leta 1991 postane član Slovenskih krščanskih demokratov. Na prošnjo predsednika vlade Lojzeta
Peterleta kot svetovalec brezplačno več mesecev sodeluje v skupini za pravna in gospodarska vprašanja pri vladi. S pomočjo vseh možnih poznanstev se ji1 aktivno vključil v prizadevanja za osamosvojitev in priznanje mlade slovenske države. Leta 1994 je izvoljen za predsednika Svetovnega slovenskega kongresa. Reorganiziral in moderniziral je tajništvo Kongresa, poživil sodelovanje med konferencami Kongresa po svetu in na svoje stroške obiskoval podružnice v Nemčiji, Angliji, Avstraliji, Kanadi in Argentini. Lani je v Mariboru ponovno izvoljen za predsednika, Se vedno pa se udejstvuje kot svetovalec v mednarodnih poslih tudi v dobro slovenskih podjetij.
"Če bom izvoljen, " pravi dr. Jože Bernik, "želim biti predsednik vseh Slovencev za prihodnost. Preteklost sem sprejel, takšno, kakršna je. Slovenci se moramo zediniti okrog prihodnosti.   Vse življenje sem vedel, da moram gledati samo naprej. Takrat, ko me je zaprl Gestapo ali takrat, ko sem moral zapustiti drago domovino; ko sem utiral poklicno pot ali ko sem se leto za letom vračal v domovino in upal, da doseže svobodo, samostojnost in demokracijo. Poglejmo tudi na teh predsedniških volitvah skupaj naprej!"
Dragi prijatelji!
Predsedniške volitve, na katerih bomo odločali, kdo bo prihodnjih pet let predsednik naše države, so pred vrati. Svet Socialdemokratske stranke Slovenije je kot predsedniškega kandidata predlagal dr. Jožeta Bernika, ki ga podpirajo tudi Slovenski krščanski demokrati.
O življenju dr. Jožeta Bernika bi lahko napisali roman. Vztrajnost in neizmerna volja do preživetja sta spremljala mladega Jožeta Bernika, ki se je uprl nemškemu okupatorju in je moral zato v zapor ter bil po vojni pregnan od revolucionarne komunistične oblasti. V tujem svetu je študiral, doktoriral in postal visoko cenjen strokovnjak s področja mednarodne trgovine in prava ter svetovalec v OZN. Vseskozi je obdržal stik z domovino in daleč pred uradno razglašeno spravo dosegel pomiritev v družini, ki jo je vojna tako kot številne druge slovenske družine razcepila.
Med vrednotami, za katere se zavzema dr. Bernik, boste našli tiste, ki jih simbolizira slovenska pomlad. Vrednote, ki jih je surovi liberalizem v pehanju za čisti dobiček popolnoma zanemaril, a brez njih ni naše prihodnosti. To je slovensko domoljubje, ki raste iz naše in evropske kulture, to je pošten in pravičen odnos do dela in njegovih sadov, in to je volja vseh nas, da pripomoremo k bolj bogati, socialno urejeni in resnično pravni državi.
Ljubezen do domovine je dr. Bernika spremljala celo življenje. S svojim zgledom je dokazal, da v tujini lahko uspeš in hkrati ostaneš Slovenec. Njegova osebna izkušnja je za slovenski narod izredno dragocena, še posebej v luči dilem in vprašanj, ki se postavljajo pred nas ob vstopanju v Evropsko zvezo. Gre za vprašanje, kako ob tem ostati gospodar na svoji zemlji in v družbi evropskih narodov obdržati slovensko samobitnost in identiteto.
Aljažev stolp je simbol slovenstva in neuklonljivega slovenskega duha, ki nas je kot narod ohranil na zemljevidu evropske civilizacije skozi stoletja. Zato v nedeljo, 23. novembra glasujmo za varno in lepšo prihodnost Slovenije. Glasujmo za dr. Jožeta Bernika, kandidata slovenske pomladi.
Janez Janša
Za slovensko pomlad
Ob bližajočih se predsedniških volitvah ugotavljamo, da je odločilnega pomena, kdo bo postal novi predsednik slovenske države. Predsednik države mora povsem nedvoumno predstavljati tiste vrednote, ki so bistvenega pomena za razvoj slovenske družbe v smeri dokončne vzpostavitve demokracije.
Živimo v ključnem času slovenskega prehoda in duha komunističnega enoumja v demokracijo. Sedem let po prvih svobodnih volitvah je očitno, da samostojna slovenska demokratična država ni vzpostavljena v celoti. Dosežena je neodvisnost in formalna demokratična državna ureditev. Ni pa v zadovoljivi meri zaživela pravna država Vse bolj je očitno, da je razvoj demokracije v Sloveniji vse bolj blokiran in da je nadaljna demokratizacija v resni nevarnosti. Skoraj vsa mesta zasedajo ljudje, ki so si oblikovali mišljenje in metode vladanja v komunističnem enoumju in se od njih še danes ne morejo posloviti. To stanje se žal podaljšuje zaradi gradnje mostov, ki pa nas ne vodijo nikamor drugam kot vse globlje močvirje, ki onemogoča razvoj demokracije na Slovenskem.
Slovenija potrebuje nov zagon. Potrebuje novo smer, ki bo pomenila jasen, nedvoumen rez s preteklostjo in začetek resnično demokratične, nove politike, ki bo preoblikovala državo, da bo začela služiti ljudem. Predvsem pa potrebujemo neobremenjenost s preteklostjo na najvišjih vrhovih državne oblasti.
Zato so volitve predsednika države bistvenega pomena. Človeka, ki bo zasedel predsedniški položaj, mora odlikovati jasna zavezanost demokraciji. Biti mora vsem prepoznaven demokrat, in to ne le od leta 1990 naprej. Odlikovati ga mora resnična skrb za vse Slovence, za vse državljane Republike Slovenije. Biti mora predsednik vseh, ne le nekaterih. Odlikovati ga morajo jasne besede, poštenje in ugled. Tak predsednik je lahko le nekdo s čisto politično preteklostjo, pokončno politično držo, jasnimi stališči o slovenski zgodovini, sedanjosti in prihodnosti. Človek z vizijo.
Naj bo novi predsednik iz pomladnih vrst, naj dvigne ugled Slovenije v svetu, s svojo moralno avtoriteto naj odločilno pripomore k utrjevanju demokracije v Sloveniji, k izgradnji solidarne družbe ter pravne in socialne države.
Zato izražamo polno podporo skupnemu pomladnemu kandidatu dr. Jožetu Bemiku, človeku, ki pooseblja vse, kar mora poosebljati dober predsednik države in pozivamo javnost, da ga podpre. Predvsem pa ga podpiramo zato, ker verjame v to, kar pravi.
"Slovenska pomlad ni prazna beseda. Je upanje, je dana beseda, je zgodovinska obveza."
OO SKD Dobrepolje-Struge
Za slovensko pomlad
Dobrepolje - Struge
-so
Dr. Janez Podobnik kandidat
Olj o
SLOVENSKA UUDSKA STRANKA
Stopimo naprej!
Ko smo se. odločali za lastno državo Slovenijo, nas je vodila predvsem želja po drugačni vsebini naših medčloveških odnosov. Za spreminjanje vsebine in vzdušja v naši družbi je seveda potreben državljanski pogum in resnično podrejanje parcialnih in tudi strankarskih interesov nacionalnim in državnim ter polno spoštovanje osebnosti in človekovih pravic.
Prepričan sem, da je zelo pomembno, da si za spremembe iskreno prizadevamo tudi na simbolni, ne le na izvršilni in zakonodajni ravni. Najvišja simbolna raven naše države je prav gotovo institucija predsednika države. Po vsem, kar se je zvrstilo v zadnjih mesecih, se čutim odgovornega do naših ljudi, da jim zagotovim možnost izbire za dntgačno prihodnost.
Slovenija je že naredila veliko dobrih korakov. Zagotovila si je mednarodno priznanje in si odprla veliko novih vrat in možnosti. Korak nam zastaja predvsem pri pogumnejšem in bolj doslednem preoblikovanju notranjih odnosov ter razmerij, ob vzpostavljanju pravne države in borbe proti korupciji ter različnim oblikam
organiziranega kriminala. Prav to je ključnega pomena ne le za uspešnejši razvoj naše družbe in države, ampak tudi za splošno vzdušje, za večji mednarodni ugled in za slovenski nacionalni obstoj na sploh. To vemo o sami sebi doma, tak odločen korak od nas pričakujeta tudi Evropa in svet.
V slovensko politiko sem vstopil na lokalni ravni ob porajanju demokratičnega sistema leta 1990, leta 1992 in leta 1996 pa sem bil z veliko podporo ljudi izvoljen v slovenski parlament. Skupaj z državo Slovenijo sem se oblikoval kot popolnoma neobremenjen s politiko, ki je slovenski prostor oblikovala pred tem. Kot mlad zdravnik in intelektualec sem vsa leta svojega dozorevanja zelo občutljivo dojemal in razmišljal predvsem o pomembnosti vloge posameznika v vsebinskem in kakovostnem preoblikovanju odnosov med ljudmi.
Vem, da je. za to potrebna velika
QT.Q
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
osebnostna zrelost in širina, velik posluh za človeka z vsemi njegovimi stiskami, dilemami in potrebami. V današnjem gospodarsko, socialno in politično izredno zahtevnem času je za spreminjanje, razmer po eni strani potreben tudi izostren posluh za pravičnost, solidarnost in strpnost v naših medčloveških odnosih, po drugi strani pa resnična soodgovornost posameznika za skupnost. To so kvalitete in zahteve, ki so mi človeško in politično blizu. Globoko verjamem, da so to tudi pogledi, ki si jih v politiki in zlasti pri svojih voditeljih želi večina slovenskih državljank in državljanov.
Verjamem v Slovenke in Slovence, verjamem v vse slovenske državljanke in državljane in v sposobnost Slovenije, da svojo samostojno in demokratično pot bolje zastavi. Verjamem, da vsi skupaj z zavzemanjem za nove vsebine, za pravno državo in enakovredne priložnosti za vse ljudi, z željami po gospodarsko uspešni, politično zreli in socialno pravični državi mislimo resno. Zato potrebujemo pozitivno vzdušje, treznost, strpnost, samokritičnost, poštenost in odkritost - v politiki in družbi sploh.
To je moje sporočilo vsem slovenskim državljankam in državljanom, obenem se na Vas obračam za podporo v predvolilnem času in na volitvah. S tem Vam ponujam tudi priložnost, da za spremembe, ki si jih želite v svojem ožjem in širšem okolju, del pobude in odgovornosti prevzemate tudi sami. Verjamem, da se boste ob ponujeni
izbiri odločali modro in odgovorno
- tako kot ob prvih demokratičnih volitvah in ob plebiscitu za slovensko državo, ko ste volilke in volilci
- ne glede na spol, starost, poklic ali prepričanje - dojeli, da je glavni mehanizem za spremembe v pravi smeri v vaših rokah.
Zdaj je priložnost za nov korak naprej - na temelju spoštovanja
vsega in vseh, ki so s svojim delom doprinesli, da imamo samostojno in neodvisno državo Slovenijo.
Spoštovane Slovenke in Slovenci: JA, KORAJŽA VELJA!
Janez Podobnik
Pravi kandidat za tretje tisočletje
To je gotovo Janez Podobnik, kandidat iz ljudstva za ljudstvo, kandidat, ki izmed vseh kandidatov gotovo najbolj pozna utrip sedanje Sovenije, kandidat s pre-tanjenim posluhom za človeka, odprt, nasmejan in razumevajoč. Kandidat, ki izhaja iz podeželja, ki zelo dobro pozna probleme, s katerimi se srečujemo tudi Dobrepoljci in Stružanci. Politik svetovnega formata. Osebno ga poznam, nikoli ne odreče pomoči, njegov pogled seže preko prepirov in zdrah, on gleda v bodočnost, v Slovenijo, ki ne bo država starcev in obu-
pancev, v Slovenijo, ki ne bo država, kjer je vsak skregan z vsakomur, v Slovenijo, ki mora razčistiti s svojo pretelostjo, in stopiti naprej. To je pravi pomladnik, kandidat, ki lahko popelje Slovenijo v tretje tisočletje. To je kandidat SLS, kandidat prve stranke slovenske pomladi.
Volimo JANEZA PODOBNIKAl
Predvsem pa ne ostanimo doma! Sedaj je čas, ko lahko spreminjamo in odločamo. Tudi neoddani glas pomeni odločitev, pomeni podporo tistemu, ki ga nismo želeli podpreti.
Anton Jakopič
OSTRZEK*
d.o.o.
Ponikve 61
tel.: 061/787-349
MIKLAVŽ S SVOJO POLNO VPEČO. OTROKOM MALIM NOSI SPEČO. A NIKOLAJ SE SVETI LE SPPAŠUJE. KJE D03POT V ŽAKELJ NAJ NASU JE. PA SAJ ODC-OVOP NI TEŽAK PPI "OSTPŽKU" PES KUPUJE VSAK TUD MIKLAVŽ 30 TJA ZAVIL. V PONIKVAH PES 30 VSE DOBIL
Se priporoča TRGOVINA OSTRŽEK!
Odprto:
ponedeljek - petek: 9.30 - 19.00 sobota: 8.00- 13.00
Za gotovinski Miklavžev nakup
10% popust
Prodaja na dva ali več čekov
TRGOVINA
Odprto:
ponedeljek - petek: sobota:
nedelja:
8.00 - 19.00 8.00 - 13.00 17.00 - 19.00 9.00 - 12.00
~ Nova, Generaci
Nova., ovenija
kandidat za predsednika
dr. Bogomir Kovač
Življenjepis
Dr. Bogomir Kovač, rojen leta 1952 v učiteljski družini. Za diplomsko nalogo je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani leta 1975 prejel Prešernovo nagrado. Magistrski študij je z odliko končal na Ekonomski fakulteti, kjer ji; januarja 1986 tudi doktoriral.
Po diplomi na Ekonomski fakulteti je sprva poučeval na Gimnaziji Kamnik, leta 1977 se je zaposlil kot asistent pri predmetu Primerjalna analiza ekonomskih sistemov na Ekonomski fakulteti. Od leta 1991 je izredni profesor za področji; ekonomije in primerjalne analize ekonomskih sistemov.
Predava tudi predmeti; temelji ekonomiji; - makroekonomija, ekonomika okolja, ekonomska filozofija in institucionalna ekonomika.
Dodatno se je izpopolnjeval na School of Feonomics v Cambridgu, v Parizu, na povabilo francoske vlade, Met/.u, na Universitv of Berkley, Babson Col-legu - Boston, na Dunaju. Sodeloval tudi na mednarodnih konferencah in posvetovanjih.
Je član Furopean Fconomic Asso-ciation, Furopean Assoeiation for Evo-lutionarv Politieal Fconomv in Hegel! Gesellschaft Berlin.
Poznan je tudi kot publicist, v letih 1988 do 1989 je bil redni kolumnist v Telexu in Mladini, od leta 1993 je redni kolumnist Financ, ponovno v Mladini v letih 1992 -95 in pisec, člankov v Sobotni prilogi Dela in Dnevnika.
V obdobju 1993 - 1997 je bil član Ekonomskega sveta Vlade Republike
Slovenije, s funkcijo predsednika v obdobju 1993 -94.
Je član Liberalne demokracije Slovenije od vsega začetka in predsednik Strateško razvojnega sveta pri LDS.
Avtor osmih knjig, 156 člankov in več kot 450 objav v časopisih.
Poročen in oče treh sinov, starih šestnajst, triinpol in dve leti.
V prostem času smuča in jadra.
TEMELJNA IZHODIŠČA PREDSFDNIŠKFGA PROGRAMA
A. Slovenska družba je konec, devetdesetih let na križišču poti (pesimisti bi zapisali razpotju). Informacijska tehnologija, gospodarski globalizem in politična povezovanja jo postavljajo pred temeljno razvojne dileme:
* kako misliti prihodnost in udejaniti vse moderne razvojne procese, ne da bi hkrati izgubili kulturno identiteto;
* kako čimbolje uporabiti svoje omejene vire in uveljaviti svoje konkurenčne prednosti, ni; da bi hkrati izgubili gospodarsko in politično avtonomijo;
* kako premagati dosedanje gospodarske pomanjkljivosti, politično razcepljenost in kulturni nacionalizem, da bi lahko uveljavili novo vizijo sodobne družbe 21. stoletja.
Predsednik države ne more neposredno rešiti nobene od the dilem. Toda s svojo središčno državniško vlogo lahko posreduje med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo, jih usmerja v modernizacijske procese in vpliva na
njihovo učinkovitost. S svojo moralno držo in globalno razvojno usmerjenostjo je lahko svetilnik, ki slovenski družbi kaže pot v tretje tisočletje.
Svojo predsedniški) vlogo vidim predvsem na. tej točki. Svet prihodnosti si ne delita politična, levica, in desnica,, kol, to še vedno počnemo v Sloveniji, temveč prevladuje delitev na, razvojnih temeljih. Zato želim v slovenskem političnem prostoru podpreti vse listo, kar uveljavlja globalno, gospodarsko odprto informacijsko družbo. Zagovarjal bom lista stališča, ki priznavajo različnost in poudarjajo Strpnost do drugače mislečih. Zavzemal se bom za premagovanje politično ideoloških plotov in graditev mostov med različnimi gospodarskimi, političnimi in kulturnimi pogledi na družbeni razvoj. Pripadam generaciji, ki ni obremenjena s preteklostjo, temveč s prihodnostjo. In prav njej posvečam v svojih stališčih posebno pozornost.
Prepričan sem, da je tradicionalna liberalna politična filozofija, najboljša popotnica, na, tej poli. Liberalizem pomeni odmik od vseh oblik totalitarizmov, od političnih do religioznih. Poudarja, svobodo, zasebnost in individualno odgovornost za, lasten in družbeni razvoj. Zahteva ravnovesje med ekonomsko učinkovitostjo in socialno pravičnostjo, med trgom in pravnim redom, med konkurenčnostjo in sodelovanjem. Predvsem pa, vsa te principe zavezuje v trdna moralna načela, ki vodijo in usmerjajo posameznika v odnosu do drugega, in družbe kot celote.
B. V svojih programskih izhodiščih
želim poudariti predvsem pot temeljnih poudarkov, od katerih Je odvisna
razvojna usoda Slovenijo v naslednjem tisočletju.
1. Najpomembnejši proizvodni vir 21. stoletja je znanje in sposobnost učenja, kar lahko skupaj imenujemo Intelektulani kapital. Podpreti želim vse tiste institucije, od šolstva, do podjetij, ki bodo odločilno vplivale na njegovo oblikovanji! v slovenski družbi. Vsak posameznik je s lega vidika, podjetnik, ki svoj intelektulani kapital uporablja, za povečevanje svoje blaginje. Intelektualni kapital je izhodišče podjetništva,, sodobne konkurence in poslovne odličnosti, ki predstavljajo temeljni okvir sodobne podjetniške družbe, za katero se zavzemam.
2. Podjetniški razvoj, tržna konkurenca, in politična demokracija zahtevajo trdna pravila igre. Pravni red in učinkovitost sodnega sistema sta odločilna, faktorja hitrejšega premagovanje postSOCialistiČne tranzicije in stranpoti političnega klientizma in gospodarske korupcije. Pri tem je še posebej pomembno, da razvijemo vse mehanizme demokratičnih nadzornih mehanizmov, ki bodo omogočili večjo učinkovitost državne administracije in njeno demokratično usmerjenost. Predsednik države ima, neposreden vpliv pri izbiri vrhovne sodne oblasti (ustavno sodišče), zato lahko pomembno vpliva na, celoten ustroj in učinkovitost pravnega sistema,.
3. 21. stoletje zahteva redefinicijo socialno tržnega, gospodarstva, in socialne države. Njeno izhodišče je iskanje novega ravnovesja med ekonomsko učinkovitostjo in socialno pravičnostjo in povečevanje samoodgovorno-sti ljudi za svoj lastno prihodnost. Socialne reforme so zato temeljna obveznost in hkrati razvojna, priložnost slovenske države. Reforma pokojninskega, in zdravstvenega sistema, povečevanje stanovanjskega standarda in reševanje problemov brezposlenosti so prednostne naloge, ki jih morajo reševali vse veje oblasti, vključno s predsednikom države in zahtevajo predvsem politični in generacijski sporazum na ravni celotne družbe.
4. Prihodnost zahteva nove oblike političnega povezovanja. Naša pot, v evropske ekonomske, politične in vojaške integracije se pričenja doma, v skrbni pripravi institucij, pravil in kulture sodelovanja. Naša nova vloga v OZN je lahko pomemben prispevek k
mednarodnemu uveljvaljavljanju Slovenije na širšem političnem področju, predvsem Azije, Afrike in Latinske Amerike. Toda pri vsem tem ostaja bistven element, naše razmerje do balkanske politike in sosedskih odnosov z Avstrijo in Italijo. Tu leži izhodišče našega uveljavljanja, v Kvropi in na svetovni ravni.
5. Sodobni tehnološki revoluciji ustreza globalizem in univerzalizem. Njen antipod je negovanje kulturne identitete Sloveniji!. Kulturna politika in ekonomski razvoj nista preprosti proračunski nasprotnici, temveč strateški zaveznici prihodnjega, razvoja države, Kulturne identitete pa ni mogoče ohranjati s kulturnim, zapiranjem in nacionalno ksenofobijo, temveč z multikulturalnostjo in odprlo družbo. Projekt kulturnega in poslovnega oživljanja starih mestnih jeder, cerkva in gradov na slovenskem, povezovanje kulturnih poti in žive festivalske kulturne ponudbe, ki smo ga pred leti začeli s projektom IMAGO SLOVENIAE, je lahko dobro vodilo takšne nove kulturne usmeritve Slovenije.
C. Slovenija, je majhna, država, otok v svetovni globalizaciji. Toda njena majhnost je prednost in ne slabost. Sodobna gospodarstva se podjetniško decentralizirajo, postajajo vse bolj podobna, računalniškemu omrežju in virtuelni ekonomiji Interneta. Bistvo sodobne družbe je namreč selitev moči od države k posamezniku. Vedno bolj razpršena ekonomska in politična moč povzroča, da so tradicionalne politične institucije vedno manj pomembne. Slovenija je s tega vidika, politično podjetje, ki gaje lažje menedžirati kot velike države. Na, ekonomskem področju pri nas prevladujejo majhna, in srednja podjetja, ki so lahko bolj prilagodljiva in gibčna na svetovnem trgu. Manjša družba pa je hkrati bolj človeško obvladljiva, prijazna in naklonjena majhnim ljudem in njihovim problemom. V takšnih razmerah je lahko vloga predsednika mnogo bolj človeško neposredna, odkrita in prijazna, in prav to so tiste značilnosti, ki bi jih želel razvijati kot predsednik države.
1		-J i-	10	
r—		J		
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE				
Iz 00 LDS Dobrepolje
Dne 7.11.97 je na Vidmu v prostorih občine potekal zbor 00 LDS Dobrepolje. Poleg članic in članov ter simpatizerjev stranke, sta se sestanka udeležila tudi g. Peter Jamnikar sekretar izvršnega odbora, sveta stranke in g. Uroš Gruden vodja, lokalne pisarne obljubljanske regije.
Za predsednika 00 LDS Dobrepolje je bil izvoljen Slave, Palčar. dosedanji v.d. predsednika,. Potrjen in sprejet je bil tudi nov pravilnik 00. G. Peter Jamnikar je podal informacijo o poteku in pripravah na predsedniške volitve, kjer bo kandidiral dr. Bogomir Kovač, član LDS. G. Uroš Gruden je obrazložil informacijo O volitvah v državni svet, kjer ima LDS kar nekaj kandidatov.
V postopku je priprava za kongres stranke kateri bo v začetku leta 1998. V čim krajšem času je potrebno evidentirali kandidate za, funkcionarska mesta v stranki.
Članstvo in simpatizerstvo na lokalni ravni strmo narašča in se je v pol leta povečalo za osemkrat. Informativni časopis "25", katerega izdaja grosupeljski 00 v sodelovanju z 00 Dobrepolje in Ivančna Gorica trenutno prejema 47 članov iz naše občine.
V bodoče bo 00 LDS posvečal še več pozornosti lokalnim zadevam. Podan je bil predlog, da se v občinskem časopisu objavi naslov na, katerega občani lahko sporočajo pobude, vprašanja, kritike in pohvale, 00 pa se zadolži, da le te posreduje naprej. Naslov na katerega lahko pišejo občani je:
"00 LDS p.p. 6,1312 Videm-Dobrepolje".
V pripravi je tudi odprtje poslanske pisarne. Termin delovanja, poslanske pisarne bo objavljen naknadno po razgovoru z občinsko upravo glede odobritve prostora in terminske uskladitvijo.
00 LDS Dobrepolje
Javni razpis za programe javnih del v Republiki Sloveniji za leto 1998
NAROČNIK: REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, Glinška 12, Ljubljana
IZVAJALEC JAVNEGA RAZPISA: REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, Glinška 12, Ljubljana
POGOJI RAZPISA
1. Na razpisu lahko sodelujejo kot naročniki javnih ded občine, zveze, društva, ustanove, javni zavodi oziroma druge neprofitne organizacije ali državne institucije.
2. Pri organiziranju in izvajanju javnih del sodelujejo naročniki javnih del, izvajalci in Republiški zavod za zaposlovanje.
3. Razpis programov javnih ded v Republiki Sloveniji za. leto 1998 je odprt do 30. 6. 1998, za obdobje od 1. 7. 1998 do 31. 12. 1998 pa bo izveden nov razpis.
4. Prednost pri izbiri bodo imeli programi, ki bodo predstavljali prispevek k lokalnim razvojnim iniciativam in dosedanji uspešni programi.
NAVODILA ZA SODELOVANJE NA RAZPISU
1. Prijave; na razpis se pošiljajo pristojni Območni (moti Republiškega zavoda za zaposlovanje do vsakega 15. v mesecu, za programe;, ki se; pričenjajo s 1. 1. 1998 e>zin>ma pomenijo nadaljevanje pnigrametv iz leta 1997 pa najkasneje; do 30. 11. 1997.
2. Prijava mora vse;beivati:
- naziv programa javnega dela;
- predstavite;v programa javnega dela;
- navedbo izvajalca javnega dela;
- pe)trebne> št«;vilo bre;zposelnih, vključemih v javna deda, zahtevano stopnje) ize>brazbe in značilne poklice;, pose;bna znanja in druge; zahteve za vključitev v javno dok);
- oceno možnetsti trajnega zaposlovanja;
- čas trajanja javnega dela;
- pre;dvide;n program usposabljanja;
- predviden začetek javnega deda;
- potresbna, sre;dstva in vire; financiranja;
- pe>trdite;v programa in virov financiranja.
3. Odobravanje progranmv javnih del
Odbe>r za izbe>r javnih de;l spre;je;ma program javnih del
upoštevaje:
- mnemje; Območne; eneite; Re;publiške;ga zavoda za zapo-
slovanje e> prime;rnosti pragrama javnih del oziroma ciljev, zaradi katerih se; izvajajo programi javnih del;
- javni interes, ki ga izrazi namčnik javne;ga deda;
- zagotovljeme vire financiranja.;
- sredstva namenjena javnim delom v proračunu Republike Slovenije; za I. 1998;
- kvaliteto pmgrama dopolnilnega usposabljanja udeležencev.
Odbor za izbor javnih del obravnava prijave; emkrat me;se;č-no.
4. Obveznosti partne;rje;v pri izvajanju javnih de;l
Re;publiški zave>d za zaposlovanje zagotavlja:
- izbor brezposelnih e»se;b za. Izvajanje javnega deda.;
- denarno pomeič v višini do 80% neto zajamčenega osedi-ne;ga dohodka me;se;čne) od dne;va vključitve v javno delo oziroma od dneva, ko se; izteče pravica do denarnega nadomestilu oziroma denarne pomoči, ki jei je; brezposelna e>se;ba že; pridobila;
- kritje; prispe;vka za. poketjninske) in invalidsko zavarovanje;;
- kritje; prispe;vka za, zdravstveno zavarovanje;
- kritje; slretškeiv zdra,vniške;ga pregleda;
- kritje; stroške>v dopolnilnega usposabljanja udeležencev s
krite;riji priprave; de;lave;e;v na, zaposlitev;
- kritje; stroškov prehrane in prevoza na dede);
- deidatne) usposabljanje Izvajalcev javnih del.
Naročnik javnih del zagotavlja,:
- stimulativni ded nagrade v višini razlike; do 70% plače za, enaka deda e)ziroma podobna deda, v skladu s splošno kole;k-tivno pogodbo;
- sre;dstva za izvedbo programa;
- prideibite;v potrebnih soglasij za, pričetek javnih ded;
- izbiro strokovnega izvajalca javnih del.
Izvajalen; javnih ded zagotavlja,:
- uvajanje; udeležencev v dedei;
- organiziranje; dela. s polnim delovnim časom;
- me;nte)rstvei in strokovni nadzor;
- dopolnilno Usposabljanje v skladu s prijavljenim programom;
- varnost pri delu in zaščitna sredstva;
- zavarovanje; za, primer nesreče pri dedu in poklicne; bolezni;
- nezgodne) zavarovanje.
Izbrani naročniki in izvajalci programov javnih del prevzamejo v celoti odgovornost za kvalitetno Izvedbo pmgramov v skladu s pe>ge)dbe;nimi obveznostmi.
Dodatne; informacije in pojasnila dajejo: Centralna služba republiške;ga zavoda za zaposlovanje, Ljubljana,, Glinška ulica 12 oziroma pristojne; Območne; emeite; Republiškega zavoda za zaposlovanje Celje, Koper, Kranj, Ljubljana., Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Sevnica in Ve le; nje.
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJI: LJUBLJANA
recame
15. oktobra je s svojim obiskom počastila šolo na Vidmu gospa Mara Kralj, žena pokojnega umetnika Toneta Kralja. Srečala se je z učenci osmih razredov, ki so v dveur-nem razgovoru doživeli zanimivo predstavitev Toneta Kralja in njegovega dela na način, ki je bil blizu njihovemu dojemanju umetnosti in umetniškega poklica. Gospa Mara Kraljeva je odgovarjala na različna vprašanja, ki
v
sta jih pomagala zastavljati An j a Smajdek in ravnatelj Ivan Grandovec.
Gospa Mara Kraljeva med Arijo Šmajdek in Ivanom Grandovcem
Učenec in učitelje je poleg umetnikovega Ustvarjanja zanimalo tudi marsikaj iz njegovega življenja, kar največ pa so hoteli zvedeti tudi o gostji - gospe Mari Kraljevi, saj je znano, da ni bila le njegova življenjska sopotnica, ampak se vse življenje tudi sama ukvarja /, umetnostjo, predvsem s portretiranjem.
Res je bila slikarjeva življenjska sopotnica, vendar sta bila oba umetnika, vsak umetnik pa ima svoje življenje, svoj način ustvarjanja in svoj način dojemanja zunanjega sveta, zato je bilo nemogoče v kratkem času izčrpno predstavili vsakega posebej. Pa vendarle. Slikovita in nazorna pripoved gospe Mare Kraljeve, ki se kljub visoki starosti spomni še tako majhnih podrobnosti iz njunega skupnega življenja, je pripomogla, da so učenci zvedeli veliko zanimivega o obeh umetnikih in o vsakem po-
sebej.
Ob velikanskem opusu Toneta Kralja pa je učence najbolj zanimal Ciklus ZEMLJA. Ta zbirka lesorezov jim je najbližja in najbolj poznana, saj je razstavljena v šolski avli. Učenci so iz pripovedi natančno spoznali, kako je nastajala omenjena zbirka. S tem pa so dodobra spoznali tehniko lesoreza. Tudi ekspresionizem, v katerem je upodabljal Tone Kralj, je postal učencem bližji in bolj razumljiv.
Veliko so zvedeli tudi o umetnikovem življenju od gimnazijskih let dalje, ko so ga tako rekoč 17-letnega vzeli iz gimnazije, od koder je moral naravnost na soško fronto. To so bili za njega strašni časi, ki jih je hotel kar najhitreje pozabiti. Ko se je kasneje po študiju v Pragi "preselil" na Primorsko, ki je bila po rapalski pogodbi dodeljena Italiji, je občutil vsa zatiranja, ki jih je izvajal faši-
zem. Odpor do njega je izražal v svojih umetnostnih stvaritvah, zaradi česar je bil tudi večkrat v življenjski nevarnosti. Gospa Kraljeva je to ponazorila z dogodkom iz leta 1943:
"Tone Kralj je v cerkvi Lokev pri Divači upodabljal glavo hudiča, ki je bila zelo podobna Musoliniju, ki seje zlo za Kristusom, ko so stopili v cerkev fašisti in ga zalotili pri delu. Kadar je bil Tone Kralj v zadregi, se je na njemu poseben način zasmejal in tudi takrat se je. Na srečo je za fašisti prišel v cerkev tudi domači župnik. Ko so ga fašisti začeli spraševati, kdo je to, se je hitro znašel in dejal: "Saj vidite že po njegovem izrazu, da ni čisto pri pravi." Ta pripomba gaje tudi rešila."
Čeprav je gospa Kraljeva želela bolj govoriti o svojem pokojnem možu kot o sebi, se ni mogla izogniti vprašanjem, ki so se nanašala nanjo in na njeno delo, saj je odlična portretistka. Ob tako velikem umetniku, kot je bil Tone Kralj, je živela v njegovi senci, kot je sama dejala, vendar smo iz njenega pripovedovanja zvedeli, da sta včasih tudi kaj skupaj ustvarila, pri čemer je bila njena vloga bolj obrobna. Skupaj sta razstavljala v tujini: na Dunaju, Parizu, v Antvverp-nu. Seveda pa so bili ves čas njena specialnost portreti, tudi sedaj še vedno portrtira. Koliko portretov je naredila v svojem življenju, se ne spominja, zagotovo pa jih je bilo zelo veliko. Dobro se spominja drobnih zgodbic, ki jih je doživljala ob portretiranju, posebno prisrčno je bilo, kadar je portretirala otroke. Še danes se spominja njihovih imen. Zanimivo je bilo poslušati njene drobne zgodbice o portretiranju otrok, ki so učenec tako pritegnile, da so jo vprašali, koliko časa in kakšne sposobnosti so potrebne, da preneseš obraz na platno.
"Ko te pogledam, te sprejmem, se te zapomnim, lahko bi te skoraj narisala v duhu", je bil njen odgovor.
Zelo živa je bila tudi njena pripoved o svojem prvem portretu. To je bil oče iz Dobre -polja, ki ga je imela zelo rada, pa tudi on njo. Ta njen portret je zdaj razstavljen v Kostanjevici.
Iz njenega pripovedovanja smo zvedeli, da seje ukvarjala tudi z lutkarstvom. Njeno delo je bila priljubljena lutkovna igrica Zvezdica zaspanka. Bila pa je tudi maskerka pri filmu, česar se je naučila na Češkem. Najbolj se spominja svojega prvega filma Na svoji zemlji.
Srečanje z učenci je bilo res prisrčno. Ko smo zvedeli, da se je gospa Kraljeva ukvarjala tudi s pedagoškim poklicem, se nismo
več čudili, kako je znala najti stik z učenci in jih motivirati do te mere, da so z velikim zanimanjem prisluhnili njeni pripovedi.
KAKO PA SO DOŽIVELI SREČANJE Z GOSPO KRALJEVO UČENCI?
Saša Strnad, 8. b: "Obiskala nas je žena Toneta Kralja - gospa Mara Kralj in nam pripovedovala o njegovem življenju in delu.Naj-bolj meje presenetilo, da se tudi ona ukvarja s slikarstvom, do zdaj tega nisem vedela. Riše predvsem portrete in prav rada bi videla kak
njen portret, najraje seveda svojega"
Nina Samec, 8.a: "Nekega dopoldneva nas je obiskala gospa Mara Kraljeva. Umetnikova žena nam je pripovedovala o mnogih pripetljajih iz njunega življenja. Najbolj zanimivo je bilo, ko smo gospo Kraljevo portretirali, ona pa si je ogledala vse portrete, malo popravila in svetovala. Mislim, da smo vsi, ki smo jo poslušali, bolje spoznali slikarske tehnike in zanimivo življenje umetnikov."
M. Steklasa, joto: Naš kraj
Učenci so med pogovorom portretirali gospo Kraljevo. Na fotografiji pa gospa Kraljeva ocenjuje njihove izdelke
Portret gospe Mare Kraljeve, Tanja Prijatelj, 8.a, OŠ Videm
POGOVOR Z MARO KRALJEVO
Sprehod med umetninami je obudil spomine
Čeprav sem z zanimanjem prisostvovala srečanju gospe Mare Kraljeve z učenci, se mi je ob njenem izjemno lepem pripovedovanju zahotelo postaviti še kakšno vprašanje. Ko sva se sprehajali po šolski avli po stalni rastavi zbirke lesorezov ZEMLJA, me je najprej zanimalo, zakaj je bila njena želja, da se ta zbirka postavi prav v dobrepoljsko šolo.
- Preprosto zato, ker bi tako želel tudi moj mož. Takratno kmečko okolje bi hotel približati sedanjemu mlademu rodu. To je glavni moto. To sem želela tudi jaz. Zbirka nekako sodi v ta prostor.
Je res, da ste bili učenka Franceta Kralja?
- France Kralj je bil moj profesor na obrtni šoli v Ljubljani. Bila sem na keramičnem oddelku, kjer me je učil modeliranja. Iz gline smo delali reliefe in moja dela so dali na razstavo. Prav na razstavi, kamor me je poslal France Kralj, sem spoznala Toneta Kralja.
Biti žena umetnika najbrž ni lahko.
- Iz izkušenj vem, da je biti umetnik poseben status. Treba je biti rahločuten in zelo upoštevati način življenja umetnika, ki
ni lahek. Intuicija včasih pride čez noč. Vse pa zavisi od partnerja, kako te razume. V mojem primeru je bilo lažje, ker sva se oba ukvarjala z umetnostjo.
Je možev umetniški stil vplival tudi na vaš način ustvarjanja? Ali pa ste ne glede na možev vpliv razvijali svoj lastni umetniški stil?
- Ko sem bila še zelo mlada, sem bila res pod precejšnjim vplivom Kraljev, kasneje pa sem začela vse bolj razvijati svoj stil. Ko sem bila v Parizu in sem bila veliko skupaj z Venom Pilonom in z nekaterimi srbskimi slikarji, so me ti hoteli odvrniti od prevelikega moževega vpliva. Želeli so, da bi v umetnosti "našla sebe", kot se temu reče. Nesebično so mi pomagali in me vpeljali v barve.
Bili ste torej v Parizu?
- Ja, to je bilo leta 1937. Tam sem študirala. Študij je bil takrat zelo odvisen od finančnih zmožnosti. Ko sem dobila prvo nagrado na razstavi v Firencah, je bilo to toliko denarja, da sem šla lahko v Pariz, kjer je imel moj mož svoj atelje. V Parizu sem veliko pridobila.
Kje ste z možem preživeli večino življenja?
- Leta 1928 sva se poročila, takrat je imel mož na pol dokončano hišo v Ljubljani, ki sva jo potem do konca zgradila in večino časa preživela v njej. Vmes pa so bila obdobja, ko sva za daljši ali za krajši čas odhajala drugam, tudi v tujino, kjer sva ustvarjala in razstavljala. Jaz sem bila pri tem delu seveda v moževi senci. Ponavadi sem pomagala aranžirati in pripravljati razstave. Ker sem znala jezike, sem mu bila v veliko pomoč. V slike pa mi ni dovolil posegati, le kakšne angelčke sem lahko slikala po cerkvah.
Kakšen pa je bil vajin odnos do Zagori-ce in Zagoričanov? Je bil vaš mož zelo navezan na svojo rojstno vas?
- Lahko bi rekla, da je bil nanjo bolj likovno navezan. Zagorko je imel zelo rad in jo je velikokrat upodabljal, vendar tisto iz svoje mladosti. Kasneje, ko se je modernizirala, je ni želel več videti. Ni se mogel sprijazniti z njenim povsem drugačnim izgledom.
Sta pogosto prihajala v Zagorko?
- Sprva zelo pogosto, skoraj vsako nedeljo. Tudi pomagala sva na kmetiji. Spomnim se, kako smo kotalili z njiv skale in kamenje, da so lahko orali. Takrat je bila revščina, sedaj je lažje.
Kaj pa odnos do domačih?
- Mož je imel zelo rad očeta. Po njem je tudi podedoval umetniški talent. Tudi oče je bil ves zagledan v umetnost in je vedno
kaj risal. Tudi jaz sem mu večkrat prinašala slikarski material, zelo dobro sva se razumela. Mama je bila povsem drugačna. Njena življenjska želja je bila, da bi Tone študiral bogoslovje. S svojimi prihranki mu je kupila črno obleko, da bi še v lcmenat, Tone pa je šel v tisti obleki na študij v Prago. Nikoli mu ni odpustila, tudi na smrtni postelji ne.
Tone Kralj jc bil izjemno plodovit umetnik, njegov opus je zelo velik. Kako pa ga je sprejemala tedanja kritika?
- V začetku so odklanjali ekspresionizem, vendar mu je bila kritika precej naklonjena, res pa je, da takrat o njem niso veliko pisali. Največ pozornosti mu jc posvečal dr.
Štele, njegova kritika je bila zelo pozitivna. Zanimivo pa je, da je doživel več pozornosti in zelo pozitvne ocene v tujini. No, leta 1970 je dobil tudi pri nas Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Tu seje iztekel najin pogovor o Tonetu Kralju. Zaradi časovne stiske sva ga morali končati. Upam, da bo še kdaj priložnost, da ga nadaljujeva. Umetnikov svet je namreč velik, neskončen. Iz pripovedi gospe Kraljeve, kije tudi sama okušala pot umetnika, se to dobro čuti. Pogovor z njo o Tonetu Kralju in njunem skupnem življenju je enkratno doživetje.
Pripravila M. Steklasa
Moški pevski zbor Struge
Moški pevski zbor v današnji zasedbi deluje od leta 1990. Dejstvo je, da se je v tem času, odkar obstaja ta zasedba, nekaj članov zamenjalo. Vzroki so različni, nekateri so s sodelovanjem v zboru prenehali, en član je v tem času umrl. Člane, ki iz različnih vzrokov ne sodelujejo več, so nadomestili novi, predvsem mlajši pevci.
Trenutno zbor šteje 14 članov, katerih povprečna starost je 40 let. Tradicija petja v struški dolini sega daleč nazaj. Po pripovedovanju še živečih Stružanccv se jc v Strugah od nekdaj veliko pelo. Znano jc fantovsko petje ob večerih na vasi, v zimskem času pa so se ljubitelji petja zbirali po domovih in si s petjem krajšali dolge zimske večere. Zal se je zelo malo pesmi, ki so se prepevale v začetku stoletja in med obema vojnama, ohranilo v taki obliki, da bi jih lahko danes uporabili. Morda pa te pesmi posamezni starejši Stružanci še poznajo, vendar ni nikogar, ki bi prišel do njih in zapisal besedilo in napev. Ne bi bilo napačno v tej smeri razmišljati s strani vodstva osnovne šole v Strugah. S pomočjo učencev bi se morda rešila pozabe marsikatera zanimiva in za kraj pomembna pesem, skladba ipd.
I )el članov današnje zasedbe MPZ je pred leti že sodelovalo v podobnih zasedbah. V sedemdesetih letih je namreč že obstajal podoben zbor, sicer pod okriljem PGD Struge. Zasedba jc delovala nekaj let. Pa tudi
pred tem jc v Strugah obstajal moški zbor, ki je nastopal predvsem v domačem kraju.
V današnji zasedbi sodeluje 6 članov, ki so peli tudi v zasedbi izpred cca 30 let. MPZ goji predvsem narodno glasbo s štiriglasnim petjem, ter glasbo s sakralno vsebino. S težjimi umetnimi skladbami se zbor še ni spoprijel. Da bi zbor za nastop lahko pripravil tudi težje umetne skladbe, menim, da bi bilo potrebno zagotoviti kakovostnejše vodstvo. Vedeti moramo, da jc sodelovanje pri zboru izključno ljubiteljske narave. Večja kvaliteta bi gotovo zahtevala tudi večjo angažiranost vseh članov zbora, kar pa bi morda prineslo tudi negativne učinke. Seveda želimo kvaliteto petja povečati, zato se v zadnjem času pogovarjamo z zborovodjem, ki
bi bil sposoben obstoječi zbor dvigniti na višjo kvalitetno raven.
MPZ Struge je v svojih letih obstoja nastopal predvsem na raznih proslavah v Strugah, sodeloval pri cerkvenih obredih in pel na pogrebih, kamor so ga svojci umrlega pač povabili. V letih 1991 in 1994 je zbor nastopil v večnamenski dvorani v Strugah z manjšim samostojnim koncertom. Nekajkrat smo nastopili tudi na proslavah v Do-brepolju. Dvakrat smo imeli nastop v Festivalni dvorani, kamor nas je povabila Nova Slovenska zaveza, nastopili smo tudi v Am-brusu, za letošnji dan mrtvih pa smo nastopili tudi v Kočevskem Rogu in Ljubljanskem gradu. Tako je zbor v zadnji zasedbi imel 83 nastopov ob različnih priložnostih. Do konca letošnjega leta računamo na nekaj nastopov izven Strug, želeli pa bi pripraviti tudi samostojni koncert v OŠ Struge. Upamo, da nam bo to, tudi s pomočjo novega pevovodje, uspelo.
Člani zbora se zbiramo pri vajah enkrat tedensko in to skozi vse leto. Udeležba na vajah je dokaj zadovoljiva, saj se vaj redno udeležuje povprečno 11-12 članov.
Naj zapišem še, da smo člani zbora letos ustanovili Kulturno društvo. Namen ustanovitve društva je bil predvsem ta, da se v kraju okrepi kulturno življenje, seveda pa pričakujemo tudi nekaj finančne pomoči s strani ZKO.
Upam, da bo sedanja zasedba še dolgo nastopala in s svojim petjem prispevala h kvalitetnejšem kulturnem življenju v Strugah. Seveda pa vabimo vse, predvsem pa mlajše Stružance, ki imajo smisel in veselje do gojenja domače pesmi, da se zboru pridružijo.
Anton RUS
16
Naš kraj
Turistične prireditve
12/1997
Turistično društvo Dobrepolje VABI
ob zaključku akcije UREJENA DOMAČIJA na
OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJ
v nedeljo, 7. decembra, ob 11. uri v sejni sobi Občine Dobrepolje
Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 15. ure, v soboto in nedeljo od 9. do 12. ure, do 1 7. decembra.
Vabljeni!
Turistično društvo Dobrepolje
vabi na
ZABAVNO - RAZVEDRILNO PRIREDITEV in PODELITEV PRIZNANJ OB ZAKLJUČKU AKCIJE
"UREJENA DOMAČIJA"
Prireditev bo v soboto, 20. decembra, ob 19. uri v dvorani Jakličevega doma
Program bodo popestrili: - mladi "frajtonarji" - COMBO zasedba Braca Doblekarja - koncert Alberta Gregoriča
Vabljeni!
Turistično društvo Dobrepolje in vas Podgora
vabita na
v Podgori
Sejem bo na prvo adventno nedeljo,
30. 11. 1997, s priče t kom ob 10. uri
Ob 11. uri bo blagoslovitev adventnih venčkov.
Letos bodo svoja adventno-božična darila razstavljali in prodajali tudi učenci OS Kompolje in otroci vasi Podgora.
Prosimo pa tudi vse interesente, ki bi želeli prodajati na tem sejmu, da se nam javite ali pa na sejem pridete s svojimi izdelki. Želja organizatorjev je, da bi na tem sejmu prvenstveno prodajali advent-ne venčke in cvetlične aranžmaje vseh vrst, pa tudi vse druge izdelke, ki so aktualni za Miklavžev in božični čas. Sejnina znaša 2.000 SIT.
Zeblo nas na sejmu ne bo, saj bodo za tople pijače poskrbeli vaščani Podgore.
PRISRČNO VABLJENI V ČIM VEČJEM ŠTEVILU.
Za vse informacije smo na voljo na številki 787-177
Akcija Turističnega društva Dobrepolje
"Najlepše urejena kmetija in najlepše urejena stanovanjska hiša"
V prejšnji številki "Našega kraja" smo obljubili,da bomo podrobnosti o akciji "Urejena domačija 97" objavili v tej številki.
Torej, na predlog posameznih vaških skupnosti so prišle v izbor za ocenjevanje naslednje kmetije:
1. ZABUKOVEC JANEZ, Podpcč 8
2. JAKOPIČ ANTON, Podpcč 30
3. MUSTAR ANTON, Kompolje 48
4. HOČEVAR FRANČIŠKA, Kompolje 32
5. PRIJATELJ JOŽE, Kompolje 30
6. KASTELIC TONE, Podgora 13
7. BABIC ANTON, Bruhanja vas 20
8. NOVAK JOŽE, Videm 38
9. ŠKRLEC SIIVO, Videm 11 K). ADAMIČ ŠTEFAN, Videm 1
11. 1'RANCELJ MARJAN, Ponikve 13
12. SOMRAK JANEZ, Ponikve 33a
13. LENARČIČ CIRIL, Ponikve 9
14. CIMERMAN CIRIL, Mala vas 14
15. HOČEVAR MIRJAM, Mala vas 19
16. VOLEK VIKTOR, Cesta 69
17. KASTELIC ALBIN, Cesta 8
18. STRNAD JOŽE, Cesta 32
Stanovanjske hiše:
1. ŠPORAR MARTIN, Podpeč 26a
2. CIMERMAN TONE, Podpcč 6
3. KOSI MARIJA, Podpcč 28
4. PEČEK JOŽE, Kompolje 11
5. MEGLEN ANTON, Kompolje l()5a
6. BABIC BOJAN, Kompolje 104
7. PRIJATELJ ANTON, Podgora 33
8. STRNAD ALOJZ, Podgora 27
9. ERČULJ DRAGO, Podgora 18
10. ZEVNIK JOŽE, Bruhanja vas 23
11. KUPLENK ALOJZ, Bruhanja vas 24
12. KASTELIC MILAN, Bruhanja vas 4a
13. RAJAKOVIČ MILAN, Videm 49a
14. MATJAŠIČ FRANJO, Videm 72
15. JERŠIN JOŽE, Videm 58
16. KAPLAN JOŽE, Ponikve 3
17. SOMRAK EDO, Ponikve 75E
18. BUKOVEC BOJAN, Ponikve 75c
19. ŠUŠTAR JANEZ, Mala vas 5a
20. STRNAD MILAN, Cesta 4b
21. GODEC FRENK, Cesta 26
22. ZABUKOVEC SLAVKO, Cesta 54a
Vse naštete objekte smo fotografirali, fotografije povečali na A4 format in jih bomo razstavili v sejni sobi občine. Ocenjevanje posameznih kmetij in stanovanjskih hiš bo dvojno, in sicer:
1. ocena komisije
2. ocena občanov
Občani bodo ocenjevali na sami razstavi, tako kot lansko leto. Način ocenjevanja bo pojasnjen ob ogledu razstave, ki bo odprta 7. 12. 1997, ob 11. uri.
Razglasitev in podelitev nagrad bo 20. decembra v Jakličevem domu.
Za TD Pavlina Novak
Stolarna na pohištvenem sejmu
Stolarna Dobrepolje se je tudi letos predstavila na 8. tradicionalnem pohištvenem sejmu v Ljubljani. Na letošnjem sejmu je bilo predstavljenih sedem novih izdelkov, ki se že uspešno prodajajo na tržišče zahodne Evrope. Izdelki so plod sodelovanja strokovnjakov podjetja in kupcev.
Razstavni prostor je bil lepo urejen, saj se je prepletalo tihožitje starih stolov (tudi izdelanih v naši dolini) starega orodja, rokodelskih izdelkov in izdelki sedanje generacije. Za aranžiranje se je potrudila cvetličarna Lilija z Vidma.
Stane Skulj
Literarni kotiček
DELAVSKA
Trda vem je tvoja skorja /, žulji okovana ko mimo tvojega vsakdana čas hiti.
Nikoli nisi bil cenjen medalje so pokopali saj si vendar "mali" v nekaterih očeh.
V tvojih očeh več iskric kol v očeh šefov ki si jih zaradi polnih šefov kratijo.
Ko boš stopil če/, nebeška vrata tvoja preproga bo zlata a kdaj pride čas ko bo to tu.
Jože Slih
Moji prvi pesniški poskusi
VSAKA DOMOVINA IMA SVOJE NEBO
Na nebu sonce sije,
za hribe žarke lije.
Sv. Anton na hribu blagoslov nam
podaja
in mir ter srečo nam razdaja.
Pod njim vasica strnjena
in križpotja na vse strani usmerjena.
Na pečini sv. Martin,
na katerega je ponosen vsak domačin.
Po goro sv. Nikolaj, patron Podgorcem vekomaj.
V Ponikvah sv. Florjan,
zavetnik pred požarom je dobro znan.
Podgorica sred polja stoji prelepa cerkvica.
V njej kraljuje mali dobrega srca in to pripelje slehernega romarja.
Sred Vidma božji hram,
v kalerem prebiva Jezus sam.
V njo zahaja vsak kristjan.
Kompoljcem sv. Vid je zavetnik in pomočnik. Vera Dobrepoljccm srca vnema in pogled popotnika prevzema.
Katja Babic, 7.b ,OŠ Videm
Slovestnost ob obisku
FATIMSKE MARIJE
Veliko število vernikov župnij Struge in Dobrepolje se je 1.oktobra zbralo ob kipu Marije romarice iz Fatime. Ta kip potuje po Evropi že petdeset let in do leta 2000 naj bi obiskal vse župnije stare celine. Tudi na Vidmu, kjer je Kraljica MIRU prenočila, je bila zelo velika slovesnost.
Po devetnajsti uri jo je župnijsko občestvo pričakalo pred cerkvijo. Štirje fantje so ponesli kip Marije, ki je pripotoval iz Strug v cerkev, kjer je bilo evharistično bogoslužje pod vodstvom sti.škega opata dr. Antona Nadraha. Ta je v masnem nagovoru poudaril, da se je Marija pričela prikazovati sredi prve svetovne vojne preprostim pastirčkom v Fatimi. Njim je tudi naročila, naj molijo za mir, ker bo sicer svet doživel še hujše katastrofe. Ti otroci SO po nekajletnih prikazovanjih doživeli s strani staršev, posvetne oblasti in Cerkve velike preizkušnje. Veliko so morali pretrpeti, vendar jim ni nihče mogel omajati zaupanje v njihova videnja Marije. Ta je priporočala, naj verniki častijo njeno brezmadežno srce, naj pogosto molijo rožni venec in darujejo svoje trpljenje in žrtve za grehe vsega sveta.
Verni Dobrepoljci, so tako kot verniki povsod po svetu dokazali s številnim obiskom in lepim sodelovanjem pri sv. maši, da je fatimska Marija še danes aktualna. Kljub temu, da je šla znanost z velikimi koraki naprej ni storila ničesar, kar bi pripomoglo k boljšim medsebojnim odnosom. Mnogi ljudje tudi danes ob koncu dvajsetega stoletja vemo, da delo za mir, prijateljstvo in sožitje ni lahko. Vsak se trudi po svojih močeh, čeprav tudi kdaj pa kdaj podleže miselnosti porabniške družbe:"Uživaj, dokler lahko. Kaj me briga, kako gre mojemu bližnjemu, če bom le mogel, ga bom še malo globlje porinil v blato"
Ob obisku milostnega kipa iz Fatime so se mnogi malce zaustavili, pogledali so v
svoje srce v želji, da ugotovijo, kam pelje to hitenje, ki pogosto nima več pravega smisla. Marija je vse nagovorila: Prijatelji ozrite se okoli sebe, bodite veseli ob pogledu na božje stvarstvo, pomagajte drug drugemu in se Bogu zahvaljujte za obilico dobrih ljudi, ki vam pomagajo na poti življenja. Vendar prijatelj, tudi ti si dolžan, da delaš dobro, kjerkoli si.
Po sv. maši je bila procesija z lučkami skozi Videm. Lepo petje, molitev in zvoki zvonov so se zlivali v hvalnico Bogu za nebeško mater Marijo, ki nam je vsem pokazala, da sreča biva le tam, kjer mir v srcu veje. ludi celo nočne molitve vernikov vseh vasi dobrepoljske župnije so pokazale, da Dobrepoljci vemo, da je le molitev tista odrešujoča bilka, ki nas lahko popelje k miru v naših srcih, družinah, vaseh in na delovnih mestih.
Prepričan sem, da Marijin poziv k delu za mir in prijateljstvo ni nikomur v napoto. Vsak human človek, tudi če ni vernik, bo gotovo odkril v čaščenju fa-timske Marije velike duhovne vrednote, ki vejejo med človeštvom in pozivajo k delu za mir vse ljudi. Naj obisk Marije iz Fatime tudi v naši dolini razlije obilo milosti in miru v srca vseh ljudi.
Ivan Grandovec
12/1997
19
POGOVOR Z DIREKTORJEM
DVZ Ponikve d.o.o RIHARDOM GASPARIČEM
Drugje smo bolj poznani
Ko smo zadnjič predstavili problematiko zavoda PRIZMA v Ponikvah, smo v naslovu napisali DVZ Ponikve. To je seveda naziv, ki je veljal do leta 1991, ko sta bili dejavnosti zavodskega varstva in proizvodnje združeni. Danes je Zavod PRIZMA ločen od DVZ Ponikve, d.o.o., ki je samostojno podjetje za zaposlovanje in usposabljanje invalidov.
Prav je, da to podjetje nekoliko bolje spoznamo. Pogovor z njegovim direktorjem Rihardom Gasparičem je najboljša priložnost za to.
Kdaj je prišlo do DVZ Ponikve, d.o.o.?
- Zaradi nastajanja nove zakonodaje in nerazdružljivosti socialnovarstvene dejavnosti in pridobitvene proizvodne dejavnosti se je na zahtevo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve takratni Delovnovarstveni zavod Ponikve razdelil na dva pravna subjekta, in sicer:
Delovno-varstveni zavod PRIZMA Ponikve, ki je ustanova in
Podjetje za zaposlovanje in usposabljanje invalidov DVZ Ponikve, d.o.o., ki je podjetje v privatni lasti, olastnjinjeno po zakonu in živi od prodaje svojih izdelkov.
Pravno formalno obstajamo od 30. 06. 1991, tradicija proizvodnje in zaposlovanja invalidov pa obstaja že več kot 35 let.
Vaše tržišče je bilo pred letom 1991 precej vezano na bivšo Jugoslavijo?
- Skoraj 90% proizvodnje smo plasirali predvsem na območje Srbije. Po letu 1991 smo zaradi izgube tržišča padli v močno krizo in komaj preživeli. Danes tržimo na področju celotne Slovenije in smo verjetno tisto podjetje v občini, ki ima največ poslovnih strank po vseh krajih Slovenije. Upam si trditi, da smo v Sloveniji bolj poznani kot v tej občini.
Kakšen je položaj invalidskega podjetja in kakšne ugodnosti izhajajo iz tega?
- Ugodnosti, ki jih imamo kot invalidsko podjetje, naj bi izenačile položaj invalidskega podjetja s podjetjem, ki to ni. Naj bi, pravim zato, ker je dejavnost invalidskega podjetja tako specifična, da ugodnosti niso tako velike, da bi bili izenačeni z ostalimi podjetji.
Problem uspešnega poslovanja se pojavlja v.večini invalidskih.podjetij, ki jih je v Sloveniji že več kot 100. Smo pod nadzorom države, ki nas redno kontrolira in je v celoti seznanjena s težavami invalidskih podjetij. To problematiko resno obravnava in upamo, da bo našla boljše rešitve.
Omenili ste, da je eden od pogojev za obstoj invalidskega podjetja vsaj 40% zaposlenih invalidov. Koliko jih je zaposlenih pri vas oziroma koliko imate zaposlenih vseh delavcev?
- Vseh zaposlenih nas je 28, od tega 14 invalidov, kar je 50% vseh zaposlenih. Delovna zavest vseh zaposlenih je velika in medsebojni odnosi so na zavidljivi ravni. Vsi skupaj se borimo za obstoj.
Česa največ delate in kakšna je proizvodnja?
- Kot glavni proizvod so drobnokovin-ski izdelki, nekaj sitotiska in vezave koledarjev. Proizvodnja je nastavljena na majhne serije, zapolnjujemo tržno nišo pri posebnih okraskih in označbah. Delamo za določene ciljne skupine, kot so vojska, policija, varnostne službe, lovske in ribiške družine, razna društva in pod-
jetja, ki potrebujejo naše izdelke. Pogosto so izdelki tudi unikatni.
Vaši izdelki so estetsko izoblikovani in zahtevajo posebno kreativnost in smisel za oblikovanje. Kdo oblikuje vaše izdelke?
- Marsikateri izdelek je od osnutka naprej naše delo. Imamo dva usposobljena oblikovalca. To sta Zlatko Bernašek in Tine Mirt.
Imate ročno izdelavo?
Gre za kombinacijo tehnologije in ročnega dela, kar daje tudi vrednost našim izdelkom. To ročno delo je primerna zaposlitev za invalide, zahteva pa seveda smisel in veselje do tega dela.
Imate v načrtu modernizacijo proizvodnje?
- Vsekakor proizvodnjo že zdaj moderniziramo. To je precej odvisno od finančnih sredstev in tudi zahteve trga se spreminjajo. Predvidevamo postopni razvoj v še kvalitetnejšo proizvodnjo, ker bomo samo tako lahko uspešni na tržišču.
Vas lahko vprašam za vaše mnenje oziroma odnos do razmer v Zavodu PRIZMA?
- Moje mnenje je, da je glavni problem v tem, ker je ustanovitelj država. Lokalna skupnost zanj nima interesa, država pa je daleč in človek dobi občutek, kot da je prisotna določena ignoranca. Sicer se z njihovo problematiko ne ukvarjamo, Prizadevamo pa si za čim boljše sosedske odnose. Spora s krajani ne bo komentiral.
Kakšen je vaš odnos do Ponikev, saj ste tukaj že dolgo zaposleni?
- Kraj in ljudje so mi všeč, vendar v krajevno problematiko nisem vključen, saj živim v Ljubljani.
Čeprav so se gospodarski pogoji v Sloveniji spremenili in zaostrili, podjetje DVZ Ponikve, d.o.o. kljubuje vsem težavam. "Tudi invalidi se morajo prilagoditi vsem pogojem, se potruditi in uspeti," pravi direktor Rihard Gasparič.
Pripravila M. Steklasa
2() EeeISEb       I Šolski kotiček
Naš kraj
12/1997
Svet staršev za čim boljšo šolo
Prvi letošnji sestanek sveta staršev je bil 16. oktobra, 1997. Vodil ga je predsednik Jože Samec, udeležilo pa se gaje 13 predstavnikov, za katere je možno reči, da so svojo funkcijo sprejeli zelo odgovorno, saj je bil eden od sklepov sestanka tudi ta, da se mora tistega, ki trikrat zaporedoma opravičeno ali neopravičeno ne udeleži sestanka, takoj zamenjati z na novo izvoljenim predstavnikom oddelka. Poleg tega so se odločili, da o svojem delu in zaključkih seznanijo tudi ostale starše oziroma javnost v našem občinskem glasilu.
Pristojnosti sveta staršev so se z novim zakonom nekoliko povečale. Svet staršev tako lahko predlaga nadstandardne programe, daje soglasje k predlogu ravnatelja o nad-standardnih storitvah, daje mnenje o predlogu programa razvoja šole in o njenem letnem delovnem načrtu, razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojnoizobražcvalni problematiki in obravnava pritožbe staršev v zvezi /. vzgojno-izobraževalnim delom.
Predstavnike sveta staršev je najprej zanimalo, če so bile realizirane njihove zahteve oziroma sklepi s prejšnjega sestanka. Takrat so med drugim zahtevali, da šola s pomoč-
jo jezikovne šole MIAMKiO organizira poučevanje angleškega jezika za nižje razrede. Sola je ugodila zahtevam staršev, zaradi popolnejše obveščenosti pa naj vendarle dodamo, da je dobrepoljska šola problem poučevanja tujega jezika na razredni stopnji rešila že pred nekaj leti v skladu z obstoječim zakonom in v skladu s predpisanim učnim načrtom za vse učence enotno, kar še vedno izvaja. Po še vedno veljavnem obveznim in enotnim učnem načrtu se namreč učenci začnejo učiti tuji jezik v petem razredu le po strokovno potrjenih učbenikih, ki pa so vsi začetni, zato je pred začetkom poučevanja potrebna le priprava na uspešnejši začetek poučevanja. To pripravo je šola uvedla z enoletnim poučevanjem angleškega jezika v četrtem razredu za vse učence brez izjeme. Ta priprava glede na sedanji predpisani učni program povsem zadošča. Po novem zakonu, ki bo začel veljati leta 2002, pa se bo začelo obvezno poučevanje tujega jezika v drugi triadi. To je v četrtem razredu (sedanji tretji razred). Na osnovi večletnega poskusnega projekta je namreč stroka ugotovila , da je najboljši čas za začetek poučevanja tujega jezika prav starost okoli devetih let. S tem bo tudi rešeno dosedanje pogosto nestrokovno in neenotno reševanje tega problema v nižjih razredih osnovnih šol. Sicer pa šola že po sedanjem zakonu pra-
viloma lahko zaposluje izključno pedagoško usposobljen kader. Po uvedbi 9-lctnc osnovne šole pa bo kvalificiranega strokovnega kadra po vseh predvidevanjih precej primanjkovalo tudi zaradi nivojskega pouka pri nekaterih predmetih. Vodstvo šole je tako že ocenilo potrebe po kadrih in v skladu s to oceno žc naslovilo na občinski svet prošnjo za štipendiranje tistih profilov, ki jih bo najbolj potrebovalo (razredni pouk, slovenski jezik, angleški jezik). Na sestanku sveta šole so bili nekateri člani mnenja, da ni prav, da morajo občine, ki jim že tako primanjkuje sredstev za najnujnejše infrastrukturne in druge projekte, štipendirati tudi šolski kader. Za majhne občine je to lahko velik izdatek. Po njihovem mnenju bi ta problem moralo celovito reševati Ministrstvo za šolstvo in šport. Ravnatelj je bil glede tega precej skeptičen, vendar se je obvezal, da bo ta problem izpostavil na bližnjem srečanju ravnateljev v Portorožu.
Ravnatelj je nato še povedal, da je v letošnjem letu prvič organiziran brezplačen prevoz za vse učenec, kar je velik uspeh. Tudi z zobozdravstveno službo se je stanje zelo izboljšalo, saj dela zobozdravnik na šoli dva dopoldneva, starši pa so k temu dodali, da si je treba prizadevati, da bi dobili še enega zobozdravnika.
Glavna točka dnevnega reda pa je bila obravnava osnutka letnega delovnega načrta. Ravnatelj šole Ivan Grandovcc ga je temeljito in zelo izčrpno predstavil, prisotni pa so ga brez večjih pripomb soglasno sprejeli z željo, da bi bil v celoti realiziran. Precej podrobno je ravnatelj predstavil tudi le tošnje manjše investicije na centralni in na podružničnih šolah. Glavna investicija pa je seveda gradnja prizidka k šoli, za katerega upajo, da bo končan do prihodnjega šolskega leta.
Letos bo tudi prvič izdelan varnostni načrt šole, ki bo ob vhodu k vsaki šoli s poudarkom na nevarnih točkah ob poti v šolo, saj varne poti še vedno niso zagotovljene. Ravnatelj je tudi utemeljil, zakaj se bo z izgradnjo vrtca na Vidmu, vrtec v Kompoljah ukinil. Gre predvsem za ekonomičnost, saj bi se v primeru, če bi ostal en oddelek v Kompoljah, ekonomska cena precej povečala. Poleg tega bo v Kompoljah za vrtec zmanjkalo prostora, ker se tam predvideva en oddelek šole več, pa tudi mala šola bo v prihodnjem letu spet v Kompoljah.
Predstavniki sveta staršev so pokazali veliko zanimanja za izvajanje šolskega programa. Postavili so precej vprašanj, predlogov in pobud. Nekaj pripomb je bilo glede dežurstva na šolah, zanimalo jih je tudi, kako
Naš kraj
Šolski kotiček
12/1997
21
jc /. nadomeščanjem v primeru učiteljeve bolniške. Menili SO, da se daljša bolniška lahko odraža v znanju učencev, zato so predlagali, da bi se po možnosti nadomeščal predmet, ki bi odpadel. Nekaj pripomb je bilo tudi glede malice, vendar so se starši strinjali, da vsem otrokom ne bo mogoče nikoli ustreči. Starši so se tudi zanimali, kako bo s plesno šolo v letošnjem letu. Tečaj
se še ni začel, ker je bilo premalo prijav. Nihče od ponudnikov pa tudi nima licence, zato so starši zahtevali, da se povabi k sodelovanju plesno šolo z licenco.
Ker sta na leto praviloma le dva sestanka sveta staršev, je predsednik Jože Samec predlagal, naj starši otrok med letom pošiljajo različne pobude in vprašanja, da jih bo lahko izpostavil na sestankih.
M. Steklasa
Prizidka šole in vrtca sta ekološko varno
grajena
Dinarsko - kraške pokrajine imajo običajno veliko količino radona v ozračju. Ta žlahtni plin vpliva na nastanek pljučnega raka. Obremenjenost okolja z radonom je kar v 80-ih procentih pogojena s pestro kraško geološko zgradbo, kjer je pod površjem veliko jam, brezen in podzemeljskih tokov.
Posebno veliko radona jc tudi na kraškem svetu, kjer so površinski vodni tokovi. Le 20 % radonskega sevanja pa trenutno povzroči človek . Radona veliko zaužijejo ljudje z vdihavanjem v vlažnih prostorih ( kopalnice - tuširanje, vlažni kletni prostori). Tudi sprehodi v meglenih jutrih ne koristijo najbolj pljučem, ker se v njih v vlažnih vremenskih pogojih nabere preveč radona.
V preteklih letih so po vseh šolah v Sloveniji spremljali količino radona v jesensko zimskem času. Preteklo šolsko leto pa so bila ponovna merjenja le v tistih šolah, kjer so meritve pokazale, da je v ozračju bistveno preveč lega plina. V Sloveniji poteka ta » radonski pas« od Sežane, preko dinarskega krasa, Ribnice, Dobrepolja v dolino reke Krka in do Bele Krajine. Na severu se konča pri Stični, Jančah in v Fužinah v Ljubljani.
Na območju občine Dobrepoljc jc bila ta koncentracija povečana edino v naselju Ponikve, kjer je bila največja koncentracija na PS Ponikve 1175 bikarelov/m3. Po evropskih standardih je lahko v zaprtem prostoru 500 bikarelov/m3, največja dopustna količina pa je 800 bikarelov na m3. Koncentracija
radona je bila največja zjutraj predno so se odprla okna. Takoj po prezračevanju jc koncentracija padla in okoli dvanajste ure je bila najnižja - že v mejah strogih evropskih normativov. V nočnih urah se jc ponovno povečala. Naj tudi omenim, da je bila najvišja ob ponedeljkih zjutraj, v petek zjutraj,
si. 1
si. 3
pa je le za malenkost presegla normativ. Količina radona v ozračju, je bila močno odvisna tudi od jasnih noči - tedaj je bila koncentracija še v mejah normale. Kadar pa je ponoči deževalo ali pa je bila megla, se je ta koncentracija povečala. V prvem nadstropju pa ni sevanje nikoli preseglo dovoljene količine. Po mnenju strokovnjakov z Ministrstva za zdravstvo, je podobna situacija povsod v Ponikvah (tu je kraški svet, Rašica ponika, prelomljena geološka zgradba), kjer niso objekti grajeni proti radonskemu sevanju z ZRAČNO DRENAŽO. Pri nas se da to sevanje spraviti na minimum s pomočjo pogostega prezračevanja kletnih prostorov in pritličja. Naj še omenim, da smo na PŠ Ponikve z dolgotrajnejšim prezračevanjem
22
Naš kraj
Iz društev
12/1997
si. 2
v sončnem vremenu omejili količino radona celo na 200 bikarelov/m3. V šolah, kjer so bile izmerjene količine nad 2500 bika-relov/m3 pa so morali že med letošnjimi počitnicami zgraditi protiradonsko zračno drenažo.
Čeprav na Vidmu po dosedanjih meritvah količina radona v ozračju ne presega
dovoljene količine, smo se odločili, da že ob gradnji prizidka vrtca in šole mislimo tudi na zdrave bivalne prostore predvsem za naše malčke, ki bodo v pritličju. Tako so bili narejeni načrti za zračno drenažo. Lahko smo ponosni, da je to prvi vrtec daleč okoli naše občine, pri katerem se je že v času gradnje mislilo tudi na zdravje otrok.
Poskušal vam bom s skromnim besednim zakladom iz gradbeništva opisati takšen postopek gradnje:
• po izkopu in utrjevanju zemljišča za novo gradnjo, so gradbinci zalili zelo široke temelje v višini 0.5m;
• sledilo je zasipanje z materialov posameznih prostorov do zazidane površine in postavljanje na beton lesenih zabojčkov v razdalji polovice metra - glej slika 1;
• sledila je izgradnja opaža in zalivanje drugega dela temeljev skoraj v višini enega metra;
• ko se je beton posušil, so pričeli s polaganjem cevi - glej slika 2, nato je sledil nasip in temeljna plošča;
• na koncu pa so delavci povezali vse cevi, ki so pod celotnim objektom in morajo obvezno gledati ven iz objekta z močno cevjo ki je okoli objekta - glej sliko 3 in ima vsakih nekaj metrov tudi betonski zračnik.
Upam, da sem Vam prikazal vsaj en detajl gradnje našega vrtca in prizidka šole in da bo ta zgradba v zadnjih dneh novembra po prizadevnem delu gradbincev že pod streho.
Ivan Grandovec
Iz Društva gojiteljev pasemskih malih živali Grosuplje
(Tini Društva gojiteljev malih pasemskih živali iz Grosupelj z velikim veseljem sporočamo, da smo delavno in uspešno proslavili svojo pivo obletnico obstoja.
23. avgusta smo namreč organizirali čudovito razstavo malih živali v Št. Juriju pri Grosupljem. Bili smo prijetno presenečeni, saj si je razstavo ogledalo zelo veliko ljudi. Občudovali so naše živali, se zanimali za naše delo, mnoge pa je privabil tudi zelo bogat srečelov.
Čeprav nas v društvu ni veliko (le 22 članov), smo razstavili okrog 50 različnih pasem kuncev, perutnine in golobov. Zelo zanimiva pa je bila tudi skupina srnastih koz. Poleg tega, da skrbimo za svoje živali, smo člani društva sami izdelali stojala in podstavke za kletke, z lastnimi sredstvi pa smo kupili tudi 200 zelo ličnih razstavnih kletk. Da bomo lahko svojim članom del vloženih sredstev povrnili, bomo podobne razstave s srečelovom še prirejali. Pričakujemo pa tudi pomoč grosupeljske občine. Že zdaj vas vabimo, da si pridete ogledat našo naslednjo razstavo, ki jo bomo pripravili 13. in 14.
decembra v Osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosupljem.
V imenu društva se želim najprisrčnejc zahvaliti KS Št. Jurij, ki nam je omogočila razstavljati v okviru njihovih tradicionalnih prireditev Večer na vasi, veseli pa bomo, če bomo lahko sodelovali tudi v bodoče. Prav
tako pa se zahvaljujem tudi vsem delovnim organizacijam in posameznikom v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, ki so nam s svojimi prispevki pomagali do tako velikega uspeha.
Vimenu društva Olga Tomažič
Društvo gojiteljev malih živali Grosuplje
Naš kra
Iz društev
12/1997
23
Razstava malih živali
Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Velike Lašče je 11. in 12. oktobra organiziralo razstavo malih živali, ki jih gojijo člani društva. Obiskovalci so spoznali aktivnosti gojiteljev in članov društva.
Osnovni cilj društva so lepe in zdrave živali, ki si jih je Ogledalo več kot petsto obiskovalcev. Najbolj veseli pa so bili najmlajši, otroci.
1 )ruštvo deluje na prostovoljni bazi in vsi člani delajo brezplačno in seveda vlagajo v rejo svoja sredstva. Zato je naša želja, da se predstavi vsaj tiste člane, ki gojijo pasemske Živali in SO bile ocenjene z najvišjo oceno.
PASMA
1. orjak sivi
2. orjak beli
3. orjaški lisec
4. ovnač sivi
5. ovnač beli
6. ovnač tirinški
7. ovnač lisasti
8. ovnač rumeni
9. ovnač črni
10. veliki srebrec
11. velika činčila
12. modri dunajčan
13. beli novozelandec
14. kalifornijec
15. rdeči novozelandec
16. beloresasti kunec
17. tirinški kunec
18. satin
19. pritlikavi kunec
20. viandota zlata s črno obrobo
21. italijanska črna kokoš
22. račka - mandarinka izvirna
GOJITELJ
Simon Zabukovec Branko llič Jože Škulj Franci Adamič Franci Adamič Franci Adamič Franci Adamič Zvonimir Zabukovec Tone Marolt Slavko Zabukovec Jože Jaklič Franci Adamič Zvonimir Zabukovec Franci Adamič Marko Štrubelj Tone Hren Franci Adamič Franci Adamič Milan Škrjanc
Franci Adamič Franci Adamič Jože Vesel
I'red vhodom v razstavni prostor smo organizirali prodajo kozjega sira in skute. Vse je pridelano doma na kmetiji.
Takoj po vstopu v razstavni prostor je bilo urejeno kmečko dvorišče s stilizirano domačijo in z majhnim ribnikom na dvorišču. Po dvorišču so se sprehajale gosi in kokoši.
Na oknih in ograji okoli hiše so bili razstavljeni jesenski darovi narave. V ogradi so
bile na ogled koze. V kletkah so peli in žvr-goleli kanarčki, papige, golobi. V dvorani so bile razstavljene vse druge
male živali, živ dokaz dela in truda članov društva, ki se z veliko ljubeznijo posvečajo gojiteljstvu.
Problem v Dobrepolju je razstavni prostor. Razstavo smo postavili v starem kulturnem domu, ki je bil zgrajen pred drugo svetovno vojno, sedaj pa že dolga leta propada v lasti Kmetijske zadruge Dobrepolje. Zaživi samo vsako tretje leto, ko to zgradbo obiščemo gojitelji malih živali s svojimi razstavnimi živalmi.
Zvonimir Zabukovec
'H 1 M. t ;	I.h:		
			i minji
			
Mladinci PGD Struge uspešni na tekmovanjih
4. oktobra so na tekmovanju v Stični mladinci PGD Struge osvojili l. mesto v medobčinskem merilu in s tem osvojili tudi prehodni pokal. Lep uspeh so dosegli tudi 12. oktobra v Kočevju, kje so na regijskem tekmovanju dosegli 2. mesto.
<i'<isjls/if iloif*
■
TAIZE - vas mladih
Mala vasica Taize ni navadna francoska vas, ne toliko zaradi tipičnih podeželskih hišic, ki zaradi svoje lepote že malo spominjajo na pravljične, ampak bolj zaradi svoje atmosfere, ki jo izžareva. To prijetno ozračje ustvarja na tisoče mladih, zbranih z vseh celin.
Preprosta jedilnica
Občutek, ki te navdaja, ko prideš na ta »velik« kraj, je težko opisati... Je nekakšna mešanica sprejetosti, veselja, radosti, enakopravnosti, kjer barva kože »postane nekako nevtralna«. Pa vendar prav stik različnih kultur in religij pripomore k še večjemu dojemanju Njegove ljubezni do nas. Srca mladih (tudi mladih po srcu) so odprta za iskanje Njega, ki se na tako skrivnosten način razodeva v vsakem človeku. Že preprost »VVhere are you from?« /Od kod si?/, iskren pogled in nasmeh, pa se že razvije zanimiva debata...
ŽIVLJENJE V TAIZE JU
Duša Taizeja je ekumenska skupnost bratov, ki jo je ustanovil protestantski brat Ro-ger (znan z novoletnih taizejskih srečanj mladih). Ta skupnost se trudi, da bi omogočila čim lepše in čim bolj bogate duhovne vaje ljudem, ki prihajajo skozi vse leto. Temeljni načeli Taizeja sta ljubezen in preprostost, zato je bivanje tam zelo preprosto - preprosta ležišča v šotorih ali barakah, preprosta hrana, ki pa je je za vsakogar dovolj. Pri hrani moram omeniti še tipičen taizej-
ski zajtrk: kruh, maslo, košček trde čokolade in kakav ali čaj...
In kaj tam delaš?
Kot je nekaterim znano že iz novoletnih taizejskih srečanj mladine (letos bo na Du-
naju), si ob začetku duhovnih vaj izbereš skupino, v kateri boš preživel teden dni (lahko tudi več). Izbiraš lahko med delovno skupino, biblično skupino, med »izviri vere«, pevskim zborom, lahko paziš na otroke, saj sem prihajajo tudi družine ali pa se odločiš, da bo to čas premišljevanja o tvoji življenjski poti in zato izbereš »tišino« - teden molka.
Seveda pa je najpomembnejši čas v Tai-zeju čas molitve, ko se vse skupine zberejo v cerkvi in skupaj meditirajo ob izbranih odlomkih iz Svetega pisma ali pa nagovorih brata Rogerja. Tipična molitev so tudi taizejski kanoni, ko se kratke stavke znova in znova izgovarja v pesmi, katero spremljajo glasbila...
Ob večerih je poskrbljeno tudi za zabavo, kjer imaš priložnost v živo slišati petje in igranje Afričanov, pa Mehičanov, Indijcev, Filipincev, Italijanov, Nemcev, I Irvatov, Jugoslovanov in še mnogih drugih, seveda pa tudi slovenskega petja in igranja ne manjka...
Naj zaključim z mislijo brata Rogerja, ki pravi: »Tistemu, ki si prizadeva ljubili s sočutnim srcem, se življenje napolni s spokojno lepoto. Sočutje se dotakne globin našega bitja. Znova prebuja nedolžnost v srcu našega srca. Daje nam videti druge takšne, kakršni so«.
Vsakdo, "ki pride v Taize, pride z namenom, da bi odkril smisel svojega življenja, da bi našel novo energijo za prevzem odgovornosti. Zato se nekateri vedno znova vračajo in se tu, med drugim, učijo tudi sprejemati in neskončno spoštovati drugačne od sebe. V to pa smo povabljeni vsi.
Ajda Maroll
Smeh je pol zdravja
Mladinska
NAM MLADIM VOLITVE NE SMRDIJO, KER HOČEMO PRAVO DEMOKRACIJO.
ROMO VSAK SVOJ GLAS ODDALI, ZA SPREMEMRE GLASOVALI.
ALI VESTE, DA MEL GIRSON...
... je pravzaprav Mel C. Gibson. C pomeni Columcille (irsko: majhen galeb, ki sedi na
cerkveni strehi)
... izhaja iz strogo katoliške družine, zato ima tudi sam 6 otrok (5 fantov in 1 punco v letih od 7 do 16)
... že od 17-ega leta živi z nekdanjo medicinsko sestro Robin Moore
... ima otroke, kateri imajo isto mater - to je resnično nenavadno za Hollywood
... pravi: "Verujem v partnerstvo, ki se vleče skozi celo življenje. Zame je
formula,
'dokler vaju smrt ne loči', ne samo izrek iz časa, ko so ljudje že pri 40-ih umrli."
... čaka že na svoj 42. rojstni dan
03 Magazin nr.8 (prevedla Andreja Pečnik)
GEN ItOSSO -
VEČ KOT LE KONCERT
15. oktobra je v Hali 'Tivoli v Ljubljani nastopila skupina Gen Rosso, ki jo sestavljajo fantje i/, desetih različnih narodov. In zakaj je šlo tokrat več kol za koncert?
Gen Rosso hoče prek glasbe izraziti ideal našega življenja: prinašali sporočilo miru in ljubezni. Mlade povezujejo in jim skušajo posredovati optimizem in veselje do življenja. Zaradi tega je vsaka predstava Gen Ross-a več kot le koncert. Pomeni pridružiti se velikemu delu človeštva, ki upa v boljši svet in ga skuša snovati tam, kjer je.
Koncerta smo se udeležili tudi nekateri mladi iz našega kraja in ni nam bilo žal. Spoznali smo, da obstajajo tudi dobri koncerti s pesmimi, ki nam opisujejo pozitivne ideale in smeri gledanja na življenje, ki je v mladih letih še toliko bolj občutljivo in lahko prilagodljivo na vse uživaške minljive smeri.
Lidija Pečnik
THE FLYING PICKETS
Skupino sestavlja 5 vokalov, ki pojejo accapella. Vsi zvoki v njihovi glasbi so narejeni s pomočjo človeškega telesa. The Flving Pickcts si želijo biti posebni v njihovemu delovanju njihovega telesa, ki ga uporabljajo. Presenečeni boste nad njihovo raznovrstnostjo glasov - ploskanja in tleskanja s prsti - z dodatki človeških glasov. Zaradi njihove visoke harmonije so The Flving Pickcts njabolj znani v njihovem hitu "Only you".
Pevci: Brian Uibbard, David Brett, Gareth VVilliams, Stripe, Kcn Gregson.
Pojejo predvsem znane pesmi slavnih skupin in pevcev, kot so npr.: Nirvana, Michael Jack-son, Prince,.....
Nekaj naslovov njihovih pesmi: Under thc bridge VVonderful vvorld She drives me crazy Whcn vou're young and in love
Take my breath away Andreja Pečnik
DVOJNA MERILA ZGOLJ V PREMISLEK
Ko sem v prejšnji številki prebral prispevek o lipi pred občinsko stavbo, ki jo je nekdo iz ne vem katerih razlogov polomil, sem se zamislil. Verjamem, da so to naredili mladi ljudje, ampak ne vem, če je za vse, kar se zgodi, kriviti zgolj njih. Da ne bi zvenelo napačno. Tudi sam takšnih dejanj ne odobravam, ampak ti mladi "huligani" ali "junaki", kakor so bili imenovani, niso tako grozni vandali, kot se jih prikazuje in so za vse še najmanj sami krivi. Ameriški psiholog Nell zelo pogosto poudarja, da v tej družbi ne obstajajo problematični mladostniki ampak problematični odrasli. Če povemo preprostejše, to družbo kreirajo odrasli in ne mladostniški ljudje.
Prepoceni je dolžiti nekaj uličnjakov za njihova zgrešena dejanja, ko pa so se napa-
ke v njihovi socializaciji zgodile že mnogo prej s strani odraslih v njihovem širšem in ožjem okolju. Kar se seje, to vzkali in tudi tu je veliko vzrokov, ki so pripeljali do teh posledic; lažje pa je reči reševati, ko imamo krivca.
Da ta družba uporablja dvojna merila mi je bilo že davno jasno. Vsaka oblast ima dovolj moči, da lastna merila postavi sebi v korist. Zato so vsa pravila, ki veljajo v določeni družbi pozitivna, se pravi, dogovorjena in postavljena s strani tistih, ki imajo moč in od tega tudi korist.
Ko sem bil na obisku v zaporih, sem videl eno. Mladi kriminalci so za zapahi za njihova mala dejanja, veliki pa so prosti in zaščiteni s strani oblasti (velikokrat), ki narekuje, kaj je prav in kaj ne.
Še en takšen primer je bil v teh dneh v Zasavju, ko je žena ubila svojega otroka in je v priporu ter ji bodo sodili za umor. Če pa bi tega otroka nekaj mesecov poprej splavila, bi ista družba ta prefinjeni umor odobravala. Danes pa se vsem zdi kruta morilka.
Krivdo za vse, kar se dogaja, ni nikoli le na eni osebi (zlasti ne tisti, ki dejanje izvrši), ampak na širši družbi, po mojih podatkih kar več kot 60 %. Vendar je ta družba očitno še vedno najboljša možna, zares pravična pa ne bo nikoli mogla biti. Vsaka resnica ima vsaj dve plati. Mojo in tvojo, vprašanje je le v tem, kaj doživljamo in kako to umevamo.
To besedilo ni napad na avtorja v besedilu omenjenega prispevka.
Jože Kralj
Škof Slomšek je v Pastirskem listu ljudi vabil iz dremavosti: Ne bodite zaspani za svojo srečo ali nesrečo, ampak odprite oči, oglejte se dobro in pomislite, koga boste izvolili. Potem pa krepko pristopite in si izvolite može, modre in pravične,
srčne in resnične.
Mladinsko stran ureja Janez Tomšič
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Naš nakupovalni izlet v Palmanovo in Vrtojbo v Italiji, ki je bil 18. oktobra, je bil uspešen, saj so nekateri kar precej nakupili in bili zadovoljni. V Palmanovi je nekoliko motil le velik naval, saj je bilo s Hrvaške kar 11 avtobusov. Bila je sobota. Če bi bil naš izlet kakšen drugi dan v tednu, najbrž ne bi bilo toliko ljudi. Manj navala pa je bilo v naših znanih trgovinah v Vrtojbi, kjer smo v popoldanskem času nakupovali čokolado, tekstil in hrano.
Žal pa je odpadel naš izlet v Oglej, ker smo v Palmanovi in na meji zgubili kar dve uri časa. Namesto Ogleja smo si potem ogledali Doberdob - slovenskih fantov grob - iz prve svetovne vojne, Oglej pa bo prišel na vrsto kdaj drugič.
Od našega zadnjega družabnega srečanja, ki je bil 16. avgusta v Podkraju, pa do martinovanja, ko se bomo spet malo poveselili, bo minilo kar tri mesece. Vmes res ni bilo nič posebnega, razen trgatev in izlet v Palmanovo.
Obveščamo vas, da je letos na vrsti za pripravo razstave Društvo upokojencev Grosuplje, in sicer koordinacijski odbor, ki deluje namesto bivše občinske zveze. Razstava bo odprta v Kulturnem domu v Grosuplju 28. novembra od 16. ure do 18. ure s prireditvijo. Po končanem programu bo malo zakuske v šoli Grosuplje. Zaželjeno je, da bi člani upokojenskih društev prikazali , kaj znajo narediti (zobotrebce, kipce, čebularice, prtičke, na razne načine izrezan les in drugo). Ta razpis je sicer prepozen za naše člane, ker bo Naš kraj prepozno izšel. Žal nam je, da za datum razstave nismo zvedeli prej. Želimo pa, da bi vsaj 20 članov obiskalo to prireditev. Razstavljala bodo svoje izdelke tudi prodajali.
Na koncu pa vas še povabim na silvestrovanje, ki bo 31. 12. 1997, zadnji dan v letu in v najdaljši noči v letu. Priče-tek bo ob 7. uri zvečer v našem domu.
MISLI Cena spoznanja je draga, (ljudski pregovor)
Kar ne pride iz srca, ne gre do srca. (ljudski pregovor)
Ljudi še nihče ni prevzgojil. Že stoletja jih vsi od časa do Kritizirati je lahko, boljše storiti težko, (ljudski pregovor)    (    časa samo prebarvajo. (I. Torkar)
Naš krai
Športni kotiček
12/1997
Športno društvo Dobrepolje
27
OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU
REZULTAT118. KOLA, Z DNE 19.10.1997
BRUHANJA VAS - CESTA 8 : 2
KOMA 750 -MIZARSTVO FERKULJ 2:3
OKREPČEVALNICA PRI ZORI - ZAGORICA 1 : 4
VIDEM-BISTRO PRI ANČKI 5:0
NAJBOLJŠI STRELCI:
VILI BABIC - 34, EROS MULLER - 22, BOŠTJAN STRNAD ( PIZ. ADAM ) - 21, ANDREJ BABIC -18, VINKO ERČULJ -15, ALEŠ PUGELJ - 15, NENAD OLAREVIČ - 15, MIRAN ZEVNIK -14, KRISTJAN PETRUŠEN -13
LESTVICA:
1.	BRUHANJA VAS	16	14	2	0	91 : 27	+ 64	44
2.	ZAGORICA	16	11	2	3	64 : 33	+ 31	35
3.	PIZZERIJA ADAM	16	10	3	3	66 : 39	+ 27	33
4.	KOMA 750	16	7	1	H	41 : 42	-1	22
5.	CESTA	16	4	3	9	38 : 59	-21	15
6.	OKREPČEVALNICA PRI ZjORI	16	4	3	9	27 : 47	-20	15
7.	VIDEM	16	3	6	7	45 : 41	+ 4	15
8.	BISTRO PRI ANČKI	16	4	1	11	37 : 76	-39	13
9.	MIZARSTVO FERKULJ	16	3	3	10	32 : 76	-44	12
MEDOBČINSKI  FINALE V MALEM NOGOMETU
Zmagovita ekipa Bruhanje vasi
Finalnega tekmovanja sta se udeležili prvi dve ekipi iz vsake občine. Tekmovanje je potekalo na igrišču na Vidmu, dne 26. 10. 1997.
Sodelovale SO naslednje ekipe:
1. Bruhanja vas ( Dobrepolje )
2. Bife pri Matjažu ( Ambrus )
3. Don Juan ( Grosuplje )
4. Škorc ( Ivančna Gorica)
5. Zagorka ( Dobrepolje )
6. Street ( Grosuplje )
Po predtekmovanju, v katerem je igrala vsaka ekipa z vsako, so se v finalni del
uvrstile štiri ekipe. Finale je potekalo takole:
Bife pri Matjažu - Zagorica 3 : 1 Bruhanja vas - Street 1 : 3 Zagorica - Bruhanja vas 0 : 2 Bile pri Matjažu - Street 7 : 6
Medobčinski prvaki so tako postali nogometaši iz Ambrusa, domači ekipi Bruhanja vas in Zagorica pa sta zasedli tretje in četrto mesto.
Pokomcntirajmo še malo domače prvenstvo. Že po uvrstitvah domačih ekip na medobčinskem prvenstvu se vidi, da tudi nogomet v Dobrcpolju napreduje. Vedno več ima pristašev, tako igralcev kot gledalcev. Nekatere ekipe so močno napredovale - Zagorica - nekatere pa so se odrezale malo slabše, kar je tudi normalno. Vsekakor so najboljši nogomet prikazale prve tri ekipe, vendar ne smemo prezreti tudi ostalih ekip. Pohvalil bi najmlajšo ekipo v ligi, ki je nosila ime Bistro pri Ančki. Hrabro so se upirali favoriziranim in izkušenejšim ekipam ter marsikateri ekipi pomešali račune. Prikazali so solidno nogometno znanje, si sigurno pridobili nove izkušnje, kar jim bo
v bodoče še okrepilo samozaupanje in bodo še trši oreh za vse ekipe.
Kaj bi bilo tisto, ki bi kvaliteto nogometa v Dobrcpolju še dvignilo. Vsekakor kvalitetnejše delo z večjim strokovnim pristopom. Ekipe bi morale določiti vodje, redno bi morale trenirati , odigrati bi morale več tekem s kvalitetnejšimi nasprotniki. Za vse to pa je potrebna disciplina in odrekanje, kar pa je v danšnjem času precejšen problem.
Hkrati pozivam vse nogometne zanesenjake, ki bi bili pripravljeni storiti kaj več v tej smeri, da se nam pridružijo v športnem društvu.
Pripravil: Alojz Kuplenk, foto: Naš kraj
Harmonikar Stojan Blatnik - nepogrešljivi navijač Bruhanje vasi
Sodnik Franci Strnad in vodja lige Alojz Kuplenk
Kapetan ekipe Bruhanje vasi Tomaž Lohkar prejema dva pokala (za osvojeno občinsko prvenstvo in prehodni pokal)
Pričetek rekreacije za moške bo prvi teden v novembru in sicer: za mlajšo skupino 3.1 I., za starejšo skupino pa 6. 11. Rekreacije se lahko udeležijo vsi, ki bodo plačali članarino športnemu društvu. Članarino bo lahko poravnal vsak ob prvem obisku pri vodji rekreacije. Ženske so že pričele z rekreacijo.
Pripravil: Alojz Kuplenk
PONEDELJEK	19.30 - 21.30	MOŠKI DO 30 LET - KOŠARKA, NOGOMET, NAM.TENIS
TOREK	19.30 - 21.30	ŽENSKE - AEROBIKA, ODBOJKA, NAM.TENIS
SREDA	19.30 - 21.30	MOŠKI - NAMIZNI TENIS
ČETRTEK	19.30 - 21.30	MOŠKI NAD 30 L. - KOŠARKA, NOGOMET, NAM. TENIS
NEDELJA	14.00 - 15.30	MOŠKI - OBČINSKA LIGA V KOŠARKI
....... .        ,      .     . . Lahko ubijete generala v neki vojski, ne morete pa ubiti
Veliki ljudje navadno svoje napake priznam. V tem je tudi , . .. ,       v, ,
J   J ./rt       j j ambicij v navadnem človeku,
njihova veličina. /t, r
J , (Koti ii.cn)
(I. Prijatelj) J J
Markelj Marija s.p.
na bralcev
12/1997
29
Gornje Lipovce 86
Ribnica Tel./fax: 861-714
Vse za vašo
lili lil II JO m
vse na enem
CANDY, MIELE, BLANCO, S0NY, SHARP
AKCIJA DO 29. 11. 1997
PRALNI STROJI CANDY že od 53.238,00 SIT naprej
S0NY TV 25 x 1 S0NYTV 25R1 S0NY TV 21 T1
GLASBENI STOLPI: MHC RX - 30 MHC RX - 50 MHC RX - 70 MHC RX - 90 SHARP - 250
SHARP videorekorder -460 (4 glave)
133.380,00 114.000,00 76.380,00
62.700,00 63.800,00 74.100,00 91.200,00 41.040,00
52.839,00
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE 0 NAŠI KVALITETI IN PESTRI PONUDBI! PRI NAS KUPLJENO BLAGO, BREZPLAČNO DOSTAVIMO NA VAŠ DOM.
Pisma bralcev
Nabava zabojnikov - ekološko obnašanje
Zbodlo me jc obvestilo Komunalnega podjetja Grosuplje o nabavi zabojnikov, katere morajo nabaviti vsi obrtniki, čeprav mislim, da samo obrtniki niso krivi za prepolne zabojnike za smeti.
Nisem proti nabavi zabojnikov, sem pa proti zastarelemu in najbolj enostavnemu zbiranju smeti. Zakaj se ne nabavijo zabojniki za ločene odpadke in to za vsa naselja v občini - lep primer oddaja o ekološko ločenih odpadkih na zagrebški televiziji. Z nabavo takih zabojnikov se bo zagotovo pokazala tudi potreba po manjšem odlagališču smeti. Kdaj se ho rešil na republiški ravni nakup naprav za predelavo odpadkov? Kako te zadeve rešujejo v drugih državah, saj zagotavljajo, da se jim te naprave obrestujejo. Nisem ne vem kako podkovana v tej stvari, vendar pa bi morali o tem spregovorili listi, ki so o tem bolj seznanjeni in odgovorni, potrebno bi bilo daljnovidno premišljevanje in odločanje, ne pa sprejemati sklepov, zaradi sklepov drugih (komunalne storitve so v vseh treh občinah enake). Ne smemo se primerjati z večjimi kraji oziroma občinami in se ravnati po njih, ter stvari moramo reševati sami in na naši ravni - smo samostojna občina (edina od vseh treh z najmanj prebivalci, z najmanj industrije in obenem tudi z najmanjšim onesnaževanjem).
V časopisu Naš kraj bi lahko naredili anketo, kaj mislijo naši občani o tem, potrebno je narediti pregled vseh - ne samo nekaterih, ter izračunati procent onesnaženja posameznikov -obrtniki, tovarne, kmetije, gospodinjstva in to na ravni naše
občine, ne na ravni drugih občin oz Republike ter v Naš kraj napisati poimenski seznani po stopnji onesnaževanja nas vseh (naloga referenta za komunalne zadeve).
Potrebno se je povezati z ekološkim gibanjem v Sloveniji, z organizacijo Green Peace, Per-makulturo in drugimi ter sprejeli njihova priporočila m nate la, da bi dolino naredili ekološko neoporečno. Samo z nabavo še več zabojnikov tega ne bomo rešili.
V dolini bi bilo potrebno zgraditi več vodnjakov, da bi uporabljali čim manj oporečne vode (lani obvestilo, da je voda oporečna, do danes pa še ni bi lo preklica) iz vodovoda, saj je sanacija in vzdrževanje lc-tega zelo drago. Ali je sploh smotrno zamenjavati vodovodne cevi, če pa je voda oporečna že v samem zajetju? Voda iz vodnjakov je bolj zdrava in cenejša. Vodo iz vodovoda pa hi uporabljali samo takrat, ko bi jo primanjkovalo.
Ni potrebno graditi dragega kanalizacijskega sistema, potrebno jc urediti samo odvoz in čiščenje gnojevke, ker večin,i že ima zgrajene gnojne jame. Potreben je natančen izračun gradnje kanalizacijskega sistema in izračun izgradnje še nekaj gnojnih jam in odvoz gnojevke. Potem pa izračunati, kaj se bolj splača. Kanalščino bo občina dobila, saj jo bo lahko zaračuna la tistim, katerim se bo gnojevka odvažala in čistila, ne pa tako kot sedaj, ko se kanalščina zaračunava pri plačilu votle.
Lahko smo samo veseli, da naša dolina še ni ekološko sporna, vendar pa čedalje večje kopičenje smeti, neznanje uporabe umetnih gnojil, nevestno izlivanje gnojevke kamorkoli; katera je prepojena s pralnimi praški; uporaba vode, katera je oporečna, tudi v naš prostor prinaša ekološko uničenje, s tem pa tudi nas samih.
Več prostora bi moral urednik in vsi odgovorni pri časopisu Naš kraj posvetiti ekološkemu osveščanju občanov in ekološkemu obnašanju do naše preljube Zemlje, ker s takim ravnanjem do nje uničujemo našim zanamcem obstoj, lepo ter zdravo življenje na njej.
Še to. Pogajanja o odkupu, in to zelo, zelo dragem odkupu zemljišča za odlaganje odpadkov za bivšo občino Grosuplje, potekajo že predolgo, sami bi si lahko uredili odlagališča (naloga referenta za komunalne zadeve, da poišče primerno zemljišče). Gotovo bi bilo zemljišče cenejše, kot pa tisto, katero od-
kupujemo. Če smo že dosegli decentralizacijo oblasti, bi morali strmeti tudi za decentralizacijo občinskih oziroma državnih monopolistov; v tem primeru komunalnih storitev oziroma poiskati konkurenčna podjetja oz. d.o.o.-je. Veliko je nezaposlenih oseb v naši dolini. Občina bi lahko ponudila pomoč nezaposleni osebi, da bi prevzela prevoz smeti in urejala odlagališča.
S tem končujem razmišljanje kot nestrokovnjak glede komunalnih storitev v naši občini in o ekološki prihodnosti do sedaj še čiste Dobrepoljske doline.
S spoštovanjem! Majda Znidaršič, Videm
Varna zimska vožnja
Dočakajmo dež, meglo, sneg in poledico pripravljeni. Dodatna previdnost in večja pozornost sta v jesenskih in zimskih razmerah nujni, a za varno vožnjo še vedno nezadostni, kajti tudi vaše vozilo mora biti tehnično brezhibno in dobro opremljeno.
Zato pravočasno preverite pnevmatiko, zavore, svetlobne naprave in zimsko opremo.
Crna kronika
Dne 1.10.1997, ob 14.35 uri seje na regionalni cesti čez naselje Predstruge, v levem nepreglednem ovinku, zgodila prometna nesreča, ker pešec ni pazljivo in po najkrajši poti prečkal vozišče, preden pa je stopil na vozišče, pa se ni prepričal, da lahko to varno stori, v trenutku, ko je pravilno po svojem po svojem prometnem pasu pripeljala voznica osebnega avtomobila, ki je zavirala, vendar trčenja ni mogla preprečiti. V nesreči je pešec dobil sled poškodbe in je bil z vozilom prve pomoči odpeljan v UB KC Ljubljana, na vozilu pa je nastala minimalna materialna škoda.
Dne 9. 10. 1997, ob 17.13 se je na regionalni cesti čez naselje Videm zgodila prometna nesreča, katero je povzročil voznik traktorja s priklopnikom za seno, ker ni vozil po desni strani vozišča in je pri tem z ročko za odpiranje zadnjih vrat nakladalke trčil v stoječi avtobus. Po trčenju je voznik traktorja traktor ustavil na vozišču in ni ukrenil vsega potrebnega, ko ga je zapustil, tako da je traktor krenil z mesta in trčil v zadnji del avtobusa. Nastala je le materialna škoda, voznik traktorja pa je vozil pod vplivom alkoho-
Dne21.10.1997, ob 13.05 uri seje na regionalni cesti pred naseljem Zdenska vas, v neposredni bližini nadvoza čez železniško progo, zgodila prometna nesreča, ker voznik osebnega avtomobila ni vozil po desni strani vozišča in pri tem trčil v voznika osebnega avtomobila, ki je pripeljal iz nasprotne strani, pravilno po svojem pasu. V nesreči je nastala le materialna škoda na vozilih.
Dne 02.10.1997, ob 00.45 je občanka iz Kompolj pijana vpila na bivšega moža. S kršitvijo je nadaljevala tudi v prisotnosti policistov. Utihnila je šele v Zaporih na Povšetovi v Ljubljani. Srečala se bo tudi s sodnikom za prekrške.
Dne 02.10.1997, ob 23.20 uri je druga občanka iz Kompolj na nedovoljen način občutno motila mir in nočni počitek tako, daje pustila prižgan radijski aparat v sobi, spat pa je odšla v spalnico, kar je motilo njenega bivšega moža. To je ponovila nekaj dni kasneje v družbi s hčerko. Policisti so na istem naslovu posredovali še enkrat zaradi prepira in medsebojnega obračunavanja zaradi računov. Vsi se bodo srečali s sodnikom za prekrške.
Dne 16.10.1997, ob 17.30 uri je prišlo do spora med bratoma v Bruhanji vasi. Spori med njima se pojavljajo že nekaj časa, doslej izrečene kazni pa nanju niso delovale vzgojno. Tokrat bosta morala globlje seči v žep.
Dne 23.10 1997, ob 10.20 uri je policija intervenirala v Zdenski vasi, kjer je pijan občan zmerjal svojo mater in ji grozil, da jo bo ubil. Ko je hči klicala na pomoč policiste, ji je iz rok iztrgal telefonsko slušalko in jo dvakrat udaril po licu. Ker se je bal srečanja s policisti, se je varno umaknil. Kljub temu se bo zagovarjal zaradi storjenih dejanj.
Dne 3.11.1997, ob 22.30 so policisti posredovali v zasebni stanovanjski hiši v vasi Cesta, ker je pijan občan delal red z zastarelimi metodami, katere niso bile všeč stanovalcem. Sčasoma sc je umiril, zaradi česar intervencija ni bila več potrebna. Zaradi motenja nočnega miru in počitka pa se bo zagovarjal pred sodnikom.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
Nepravilno zaprta zadnja stena nakladalke je na avtobusu povzročila škodo.
Naš kraj
Informacije, obvestila
12/1997
31
Si solze potočila, ko zapustila si ta svet, te zemlja črna krila, spomin nate ostal bo lep.
ZAHVALA
ob smrti drage mame, tete, babice in prababice
KRISTINE JAMNIK
iz Podgorice št. 5
Ob žalostnem slovesu naše drage mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so poklonili toliko cvetja in sveč, izrekli pisno ali ustno sožalje. Zahvala sosedom za vso izkazano pomoč v težkih trenutkih. Zahvala tudi g. zdravniku dr. Mariču
in sestri Ljubi, ker sta ji pomagala v njeni bolezni. Iskrena hvala tudi g. župniku, g. Toniju Prijatelju in g. PavletU Novaku za tako lepo opravljeni obred. Zahvala tudi pevskemu zboru Rafko Pabijani za ganljivo zapete pesmi. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za izkazano pomoč. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Vsi njeni
Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan,
nihče ne ve, kdaj bo roman življenja
našega prebran,
kdaj prebrana zadnja stran.
ZAHVALA
ob smrti naše drage mame
KRISTINE NOVAK
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, za cerkev in za svete maše ter jo
spremili na njeni zadnji poti. Hvala župnikoma gospodu »kulju in gospodu Novaku,
hvala pevcem in pogrebcem. Hvala tudi Zdravstvenemu domu Videm, Osnovni šoli Dobrepoljc, Društvu upokojencev, sorodnikom, vašča-
nom, sodelavcem in prijateljem. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki se jo boste spominjali.
Žalujoči: sin Vinko, hčerke Milena, Dragica in Branka z družinami.
Gostilna
MAJOLKA
Videm 54, 1312 Videm Dobrepolje tel.: 787 334
mulu    /Ho vH.
pizza
MARGERITA........................................................ 550   650 SIT
(pelati, sir)
CAPRICOSA......................................................... 600   700 SIT
(pelati. sir. šunka) KLASIKA............................................................. 650   750 SIT
(pelati, sir. šunka, gobe) ŠTIRJE SIRI........................................................ 650   750 SIT
(pelati. sir. gorgonzola, edamec, kisla sin.) VEGETARIJANSKA............................................. 660   760 SIT
(pelati, sir, artičoke, beluši) ŠTIRJE LETNI ČASI............................................ 670   770 SIT
(pelati. sir. šunka, artičoke, beluši) KUHARJEVA....................................................... 680   7SO SIT
(pelati, sir. šunka, gorgonzola, tri. omaka) MOltNAKSKA...................................................... 700   760 SIT
(pelati, sir. tuna Jile. čebula, tri. omaka) NAPOL1 ............................................................. 700   800 SIT
(pelati. sir. šunka, hrenovka, gobe. tri. omaka) KltAŠKA............................................................... 750   850 SIT
(pelati, sir. olive, pršut) MAJOLKA............................................................. 800   860 SIT
(pelati, sir. panceta, pršut, šunka, čebula, jajce) DODATKI
ketehup. sir. česen - 50 SIT. pršut - 100 SIT
ostale jedi
MALICA............................................................................ 450 SIT
OCVRTI SIR + POMMES l'RITES + TATAR 500 SIT
l'OMMIS I Hl I IS........................................................... 200 SIT
SOI ATA...........................................................................
SADNA KUPA..................................................................300 SIT
SLADOLED.......................................................................300 SIT
KALAMARI.....................................................................
MEŠANO NAŽAIU!........................................................
KEPICA SLADOLEDA.................................................... 60 SIT
PALAČINKli.................................................................... 220 SIT
KINO   "DOBREPOLJE" VIDEM 34
KINOPROGRAM ZA MESEC DECEMBER 97
PETEK, 5. decemb., ob 15.uri
ameriška uspešnica - rom. komedija MOJ BIVŠI SE POROČI
KRATKA VSEBINA: Julianne (JULIJA ROBERTS) in Michael (DERMONT MULRONEY) sta bila včasih ljubimca, sedaj pa sta dobra prijatelja, ki imata še vedno številna razmerja. Obljubila sta si, da se bosta poročila, če se do 28. leta ne poročita s kom drugim. Bliža se 28. rojstni dan in Michael sporoči Juliannei, da se bo poročil z 20-let-no Kimmy. Julianne v trenutku spozna, da se ji je skozi prste izmuznilo najboljše, kar se ji je v življenju zgodilo. V Michaela se je dejansko ponovno zaljubila na dan, ko ji je sporočil, da se bo poročil z drugo žensko...
NEDELJA, 7. decemb., ob 19.30 uri
ameriško akcijski film BREZ OBRAZA
KRATKA VSEBINA: Film je odlično zrežirana akcija, ki gledalca drži v napetosti do konca predstave. Detektiv lovi "hudobneža", ki je izredno prebrisan oziroma ga lahko imenujemo genij. Da bi ga lahko ujel mora postati on. Tako se igra prične in nihče niti ne sluti, kako se bo končala...
PETEK, 12.decemb., ob 19.30 uri
ameriška kriminalna srhljivka KRIK (SCREAM)
KRATKA OZNAKA: Najstnica SIDNEY postane žrtev inteligentnega serijskega morilca, ki je iznakazil njeno šolsko kolegico CASEY. Neizprosna raziskovalna novinarka GALE je prepričana, da je morilec isti, ki je pred letom ubil in posilil SIDNEYEVO mamo. Na vrhu liste osumljenih se pojavi SIDNEYIN fant in še dva njegova prijatelja, ki delata v vi-deoteki in poznata vse grozljivke...
NEDELJA, 14. tlečem., ob 15. in 19.30 uri
ameriška uspešnica - akcijskopustolovski film
GEORGE IZ DŽUNGLE
KRATKA VSEBINA: Očarljivi George se je odločil za življenje v džungli, kjer bi lahko na
tak način pomagal braniti živali pred civilizacijo oziroma okrutnimi lovci. Postal je sodobni Tarzan. Zaljubljen je v Američanko Uršulo, ki želi, da se George .preseli v mesto. Kdo bo zmagal, Uršula ali živali? Film je mojstrsko zrežiran, posnet v džungli z odličnimi specialnimi efekti.
PETEK, 19. decem., ob 19.30 uri
ameriška komedija MODER V OBRAZ
KRATKA VSEBINA: Tudi tokrat je glavni lik Auggie Wren (Keitel), lastnik prodajalne tobaka, ki vsak dan, točno ob osmih zjutraj, fotografira vogal, na katerem se nahaja njegova prodajalna. Vse skupaj pa ogrozi njegov posel, ko se žena lastnika (Roseanne) odloči, da ta lokal želi spremeniti v kraljestvo zdrave hrane. Odveč je povedati, da bodo Auggie in njegovi prijatelji kaj takega pustili samo preko svojih trupel...
NEDELJA, 22. decemb., ob 15. uri in 19.30 uri
ameriški znanstveno fantastični film TEORIJA ZAROTE
KRATKA VSEBINA: Jerry Fletcher (MEL GIBSON) je taksist v New Yorku in živi v strahu pred preteklostjo, čeprav se je ne spominja. Jerry ima v kotu svojih možganov prebliske na nekaj zelo strašnega in temačnega, na zaroto, ki je pripeljala do umora zveznega sodnika. Odvetnica Alice (JULIJA ROBERTS), hčerka umorjenega sodnika, ga prosi, naj se spomni o zaroti in ji o vsem napiše čim več, vendar je taksist že naslednji dan ugrabljen in odpeljan neznano kam...
PETEK, 26. december
IZJEMOMA NE BO KINOPREDSTAVE ZARADI BOŽIČNO-NOVOLETNEGA KONCERTA
GODBE "DOBREPOLJE" V DVORANI.
NEDELJA, 28. decem., Izjemoma samo ob 19.30 uri
ameriška romantična drama PORTRET DAME
KRATKA OZNAKA: Film je posnet po znanem romanu, ki je bil lansko leto »bestseler« v Ameriki in Kanadi. V glavni vlogi nastopa NICOLE KIDMAN, ki je prav s tem filmom dokazala, da je odlična igralka. Film je dobil kar nekaj priznanj, bil pa je uvrščen tudi na letošnji filmski festival v Benetkah. Vsekakor odličen film z odličnimi igralci. Vabljeni vsi, ki imate radi kvalitetne in zahtevnejše filme.
KINOPROGRAM MED NOVOLETNIMI PRAZNIKI
ČETRTEK, 1. jan., 98 ob 16. in 19.30 uri
ameriški mladinski pustolovski film WILLY 3 (REŠITEV)
KRATKA VSEBINA: JESSY je že sedemnajstletni mladenič, ki se v poletnih počitnicah zaposli na ladji za raziskovanje oceana. Kmalu ugotovijo, da se je populacija ORK v teh vodah drastično zmanjšala. JESSY mora dokazovati posadki, da je vzrok temu nedovoljeni lov na kite, vendar naleti na posmeh in neodobravanje. Šele, ko prinese neizpodbiten dokaz, sina lovca na kite, s katerim se spoprijatelji, se začne lov za krivolovci, JESSY pa že tretjič rešuje WILLYja...
PETEK, 2. jan., 98 ob 16. in 19.30 uri
ameriška Disneveva risanka DAMA IN POTEPUH
KRATKA OZNAKA: Risanka je zanimiva tako za otroke kot odrasle, saj je narejena v novi preobleki in je postavljena v sodobni čas. Zgodbo so pikolovsko oblikovali po noveli Warda Greena. Film je ustvarjalo 150 risarjev, ki so narisali preko dva milijona grobih risb in 110 tisoč v celoti pobarvanih kadrov. Ker je zgodba prikazana s pasje pres-pektive, so ustvarili miniaturna prizorišča, kar je risarjem pomagalo, da so si predstavljali, kakšen je videti svet skozi pasje oči.
NEDELJA. 4 jan., 98 ob 15. uri in ob 19.30 uri
ameriški akcijski film UGRABITE V (AIR FORCE 1)
KRATKA VSEBINA: Skupina teroristov zavzame celo letalo talcev. Če ameriške oblasti ne bodo izpustile Aleksandra Radeka, pokvarjenega tirana ameriške vojske, bodo teroristi postopoma začeli pobijati potnike. Predsednik ZDA se mora odločiti ali bo izpustil Radeka ali pa bodo pobiti potniki, med katerimi je tudi njegova žena in otroci...
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Stektasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po
stopnji 5 odstotkov.