POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VII. — STEV. 43 ^Mamcznl^iz^^d^io^d^^clolctn^nar^ i wr'm«>-S'ii' V Koprn- Naslov uredništva in uprav.: Koper, Kidričeva 26. tel. 170 2 5 am dolarja BančnT račun 602 ^ 1 181 ^»ninim rf0 -na 230.din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali II • a0ljrjj' »an- bo sedež občine oddaljen, niso bili izrečeni s polnim prepričanjem. V«om ie namreč jasno, da bo ^odelo^anie med občinskim Ihid^kim odborom in krajevnimi odbor) ostalo nosprem^njeno, kolikor no bo še usnešneiše. Na vseh svojih zborih so nrnv tako volivci v so.ivdniih Pivka in Komen s nri">mis1"'<'o,n enodušno in brez itrwo'-a rtlaso-vali za ukinitev teh o^in in za priključitev k sežanski oziroma postoinski komuni, kniti dohro «o zavedaio, da je možen napredek le v gospodarsko močnejših občinah. po dva predvolilna sestanka al t zborovanji — sila koristne, saj so na njih volivci do kraja razčistili vrsto aktualnih političnih vprašanj. ta razbistritev pa je dala Socialistični zvezi pri nas novega (Nadaljevanje na 2. strani) Načrtno in sodobno izobrcžeTarje Te dni je okrajni odbor SZDL v Kopru ustanovili okrajni izobraževalni center ali zavod za izobraževanje odraslih, ki bo deloval pod imenom Ljudska univerza. Ustanovitev tega centra so narekovale potrebe po občem, ekonomskem in strokovnem izobraževanju, izvirajoče iz vse hitrejšega razvoja naše družbene skupnosti. Njegova naloga bo, zagotoviti možnost izobraževanja in izpopolnjevanja vsem našim delovnim ljudem v mestu in na vasi. Naš sistem družbenega in delavskega upravljanja nalaga državljanom, ki kot aktivni člani teh organov upravljanja v njih sodelujejo, veliko odgovornost prod vso družbo, saj v njenem imenu upravljajo z ogromnimi sredstvi, od njihovega gospodarjenja na je odvisen naš nadaljnji gospodarski razvoj in z njim tesno povezano izboljšanje življenjskega standarda. Razumljivo ic. da so tem nalogam lahko kos le liudie, ki imajo dovolj široko politično in ekonomsko obzone ter dovolj znanja, da se lahko uspešno spoorimeio s Droblemi. s katerimi so nri ooravlianiu svo-jeta dola sre^uieio vsak dan. Prav tolikšnega pomena je strokovno izobraževan je i-'nor>ol-nievanje v svoiem nokliou In tudi na vasi no moremo or''""■>l"o-vati. da bomo dosegli zaželen n ""redek, at-n ne bomo vzporedno 7 ostalimi ukroji O"lo«?n*ili delovnim kmetnrri (in dviTneio n''"n svoie izobrazbe in o'-'o'-o-ženi ç no*'-"hnim 7"nnie»i k^e-nrip n"1 "»•nohrnzho nnîo (Nadaljevanje na 5. strani) IDEOLOŠKO DELO ZK OK ZKS v Kopru je 28. t. m. imel svojo plenarno sojo, na kateri je predsednik ideološke komisije dr. Svetozar Polič poročal o delu te komisije, nakar so navzoči po razpravi odobrili načrt ideološko vzgojnega dela v osnovnih organizacijah ZK, hkrati pa sklenili, da se izvršijo priprave za proučevanje Programa VII. kongresa ZKJ na najširši osnovi. a ^ ¥810 Koča Popovič v Londonu Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je prispel minuli torek popoldne na uradni obisk v Veliko Britanijo. Na železniški postaji Victoria ga je De Ganile je začasno uspel ob vladati položaj med francoskimi ekstremisti v Alžiriji. Naslanja se predvsem. na generala Salana. Tega vidimo na sliki v sredini ■med generalom Massujem v zloglasni padalski uniformi in med admiralom Jouhaudom na alžirskem letališču, od koder je odpotoval- pred nedavnim v Pariz na proces proti francoskim vojakom, ki so ga hoteli pred časom ubiti z bazuko sprejel angleški zunanji minister Selwyn Lloyd, nakar sta izmenjala zdravici. Kočo Popoviea bo sprejela tudi angleška kraljica Elizabeta II. Laburisti proti vladni politiki Minuli torek se je začelo v Londonu redno zasedanje angleškega parlamenta. Otvoritveni kronski govor je imela kraljica Elizabeta II., laburistična opozicija pa je pozvala vlado, naj se odreče svoji politiki glede razdelitve Cipra in naj upošteva Makariosov načrt. Ministrski predsednik Mac Millan je že izjavil, da vlada ne nasprotuje povsem misli, da bi se nadškof Makarios udeležil morebitne konference o usodi Cipra. Alžirci zavrnili De Gaulleovo ponudbo Francoski premier De Gaulle je poslal obenem s predlogom za pogajanja predstavnikov alžirskega osvobodilnega boja tem tudi spremno garantno pismo za prihod in svoboden odhod iz Pariza. Vendar pa je svojo ponudbo navezal na brezpogojno kapitulacijo alžirskih borcev, zato je po kratkem premisleku alžirska vlada zavrnila De Gaulleov predlog. Nasprotno pa predlaga sama, naj bi takšna pogajanja le bila, vendar na nekih nevtralnih tleh, za katere bi se obe strani še sporazumeli. (Nadaljevanje s 1, strani) poleta v takšni meri. kakcrr to najbolj zgovorno dokazujejo navedeni, suhi volilni rezidtati. Brez dvoma je k takšni razveseljivi politični razgibanosti pripomogel tudi novi način volitev v vodstva osnovnih organizacij Socialistične zveze, ko smo šli namesto poprejšnjih časovno in krajevno raztresenih občnih zborov na volitve manifestativno, na en dan in hkrati po vsem okraju. To je tudi najboljši način, da smo izmerili moč Socialistične zveze v našem obmejnem okraju, ki se je polcazala tolikšno, da nas ni treba biti pred nikomer sram. Najvažnejši pa je porast moči Socialistične zveze zavoljo tega, ker bomo predvsem z njeno pomočjo tudi v bodoče laže kos pomembnim nalogam, nalogam graditve i>se boljšega in lepšega življenja delovnih ljudi. Po mnogih voliščih so se izvo- Zosedonjg Generali® skupščine ZM V NewYorku se nadaljuje delo po političnih komitejih. Še vedno v ospredju vprašanje razorožitve, ne morejo pa priti v tem vprašanju do nobenega sporazu- Pogajanja o ribolovu Minulo sredo so se začela v Beogradu pogajanja o podaljšanju sedanje pogodbe o ribolovu med našo državo in Italijo. Na čelu naše delegacije je Vuksan Popovič, medtem ko vodi italijansko svetnik Lodovico Barat-tieri. ma, Napetost se še stopnjuje z izjavami nekaterih diplomatov. Tako je sovjetski delegat v OZN Zorin izjavil, da bo Sovjetska zveza nadaljevala z jedi-skimi poskusi toliko časa, da bo dosegla skupno število poskusov ZDA in Velike Britanije od 31. marca letos dalje. Po drugi strani pa se javlja tudi nova De Gaulleova Francija in hoče na vsak način priti med atomske velesile. Tako stanje ustvarja kaj slabo podlago za zadevna pogajanja v Ženevi, ki bi se morala po sporazumu začeti prav na današnji dan. Glavni svet sindikalnih organizacij je na svojem nedavnem zasedanju temeljito razpravljal o nekaterih vprašanjih sindikalnega značaja, posebno pa Še o vprašanjih, ki so zlasti pomembna za celotno prebivalstvo, kot so stanje v podjetju IHI, gibanje cen v trgovini na drobno in povečanje življenjskih stroškov. Ob zaključku zasedanja je glavni svet sprejel resolucijo, v kateri zahtevajo sindikati splošno povišanje prejemkov za vse kategorije, raztegnitev sistema draginjske doklade tudi za javne delavce in upokojence, intervencijo medministrskega odbora za cene pri monopolističnih cenah in pri tarifah za javne usluge, izvajanje nove davčne politike, ki bo prispevala k znižanju življenjskih stroškov, in raztegnitev sistema občinske kontrole na javne tržnice s sadjem iti zelenjavo, na mlekarne itd. Razen tega zahteva resolucija ustanovitev občinske konsumne -ustanove v Trstu, ki bt se lahko posluževala že obstoječe organizacije Delavskih zadrug, ki naj bi se vrnila svojim čla-nom-lastnikom, da ne bi več v teh zadrugah gospodarili razni komisarji, katerim je najbolj pri srcu postopna likvidacija teh važnih delavskih gospodarskih enot. Dalje predlaga resolucija raztegnitev integralne proste cone za celotno Tržaško ozemlje, saj bi se tako lahko znižal indeks življenjskih stroškov za 20 do 25 '/t. »0« V teku so razgovori med strankami za sestavo novega občinskega odbora. Socialnim demokratom je že uspelo izločiti iz kombinacije liberalce in po sedanjem stanju je največ možnosti za sestavo enobarvnega demokristjanslcega odbora, posebno še, ker si socialni demokrati nadvse prizadevajo, da bi preprečili vrnitev prefekturnega komisarja. ALŽIRSKI SESTANEK — Mi smo za pogajanja, toda ne za ta De Gaulleov osnutek alžirske zastave NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR O BERN — Švicarski volivci so na posebnem referendumu zavrnili predlog, naj bi pooblastili vlado za skrajšanje delovnega tedna od 48 na 44 ur. Proti predlogu je glasovalo 586 tisoč 118 volivcev, za predlog pa 315.910. TRIVANDRUM — V indijski državi Kerala se je te dni začela splošna stavka v znamenju solidarnosti z delavci na čajnih plantažah, ki stavkajo že štiri tedne. Splošno stavko bodo prekinili predvidoma 3. novembra, tako da bodo Imeli delodajalci možnost pogajati se s predstavniki stavkajočih. SPRINGIIILL — V Škotskem rudniku Springhillu je bilo zaradi usedanja zemlje zasutih 142 rudarjev. Doslej so potegnili iz rova deset trupel, o 83 rudarjih, ki so še vedno zasuti, pa dvomijo, če so ostali pri življenju. SEUL — Apelacljsko sodišče v Seulu je obsodilo na smrt voditelja progresistične stranke Co Bong Ama, ki je doslej dvakrat kandidiral na predsedniških volitvah kot nasprotnik južnokorej-skega diktatorja Slng Man Rija. Obtožen je bil vohunstva in sodelovanja b Severno Korejo, LONDON — Britanski minister za kolonije Lennox-Boyd je obljubil predstavnikom Nigerije, ki prisostvulejo razgovorom z britansko visdo v Londonu, da bo Nigerija dobila neodvisnost i. oktobra 1960, BERLIN — Med Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo je bil sklenjen sporazum o Izmenjavi blaga v letu 1959. Sporazum določa izmenjavo blaga v višini 7 milijard rubljev. S smrtjo papeža Pija XII. je priplavalo na površje globokih vatikanskih spletk in špekulacij dokaj umazanije, ki je dala za hip slutiti močne tokove v teh globinah. Ne glede na znano afero Giuffre, v katero so prav tako močno in v glavnem zapleteni vatikanski bankirji (kar je tudi vzrok, da se zadeva nikamor ne premakne, čeprav je prišlo do če-stih interpelacij v tem vprašanju celo v rimskem parlamentu in senatu ter je imenovana posebna parlamentarna komisija za raziskavo te afere), je ob papeževi smrti izbruhnilo nekaj novih afer. Najmučnejša je prav gotovo tista s papeževim osebnim zdravnikom Galeazzi-Lisijem, ki je zadnje papeževe ure življenja porabil za to, da ga je v agoniji slikal in fotografiral v vseh mogočih pozah, razen tega pa je vodil natančen dnevnik o njegovem umiranju —• kar je vse skupaj mastno prodal ob smrti nekaterim svetoimim časopisom. S tem je zaslužil težke milijone, saj je samo od neke pariške ilustrirane revije dobil za posnetke in dnevnik kar 20 milijonov francoskih frankov — koliko pa je dobil še drugod, je seveda težko ugotoviti. Hrup okrog te zadeve je bil le premočan in je gospod osebni zdravnik Pija XII. primo-ran zapustiti Rim. in Italijo. Zagrešil je namreč še drug prestopek: papeževo truplo je tako slabo balzamiral. da je začelo v ra-kvi gniti in so ga morali dva dni pred postavljenim rokom pokopati. Papeževa smrt je sprožila v Vatikanu. c^l knp strasti in političnih kombinacij v zvezi z izvolit- vijo novega papeža. Posebno živo aktivnost je vodila ameriška diplomacija, saj se je kardinal Spellman tudi omenjal kot kandidat za prestol svetega Petra. Zelo dejavna je bila v tej zvezi oivša ameriška veleposlanica v Prevarjeni upi. Morda je ameriški predsednik Eisenhower že videl v kardinalu Spellmanu bodočega papeža? Vsekakor se mu zelo vdano klanja po inaši zaduš-nici za pokojnim Pijem XII. Za njima pa stoji v sredi zli duh in najbolj zagrizeni eksponent ameriškega klerikalizma, bivša poslanica ZDA v Rimu Clara Luce, ki je z izvolitvijo novega papeža prav tako bila opeharjena za svoje najlepše sanje — podrla se je stavba iz kart, ki jo je tako vztrajno gradila na Spellmano-vem hrbtu Rimu Clara Luce. Kot dobra znanka je najprej zbližala predsednika Eisenhowerja z ameriškim kardinalom pri maši zaduš-nici za pokojnim Pijem XII. (glej sliko med tekstom), nakar je na čelu uradne ameriške delegacije odpotovala na papežev pogreb v Rim. Tamkaj je razvila kaj živahno dejavnost in je odpotovala nazaj v ZDA šele tedaj, ko so se minulo soboto vsi kardinali (51 po številu) zaprli v konklave, da izvolijo novega prvaka katoličanov. Kardinali se dolgo niso mogli zediniti za kolego, ki naj bi nasledil Pija XII. Pet dni so čepeli za zidovi in bili brez stika z zunanjim svetom (seveda so dovolj tega sveta privlekli s seboj v konklave). Enajstkrat so kardinali glasovali, da so dosegli sporazum.. Dvakrat so gledalci pred konklavom že mislili, da se je pojavil beli dim, ki naj bi naznanil novega papeža, dvakrat so že vsi rimski zvonovi zaman pozdravili ta dim, ki se je spremenil v črnega, kar je pomenilo, da izvolitve še ni. Šele enajstič je bila ta novica res potrjena z belim trakom dima, ki se je vil nad Sikstinsko kapelo. Novica pa je bila hladen tuš za marsikatero diplomacijo, ki je gradila svoje upe na posameznega kandidata. Izvoljen je bil namreč 77-letni kardinal in beneški, patrijarh Angel Josip Roncalli, doma iz bližine Bergama Spet je torej zmagala italijanska, linija. Novi. papež je že nastopil svojo novo dolžnost in si je nadel ime Janez XXIII. Katoliška hierarhija ima spet svojega poglavarja, prihodnost bo pokazala, kakšen bo. Ijena ifodstva osnovnih organizacij Socialistične zveze že takoj po volitimh konstituirala. Kjer tega še niso storili, bodo morali čimprej, ker smo pred občinskimi konferencami Socialistične zveze, kjer bodo po osnovnih organizacijah izvoljeni delegati izbrali tudi nova občinska vodstva SZDL. Vsekakor bodo morala biti po svojem sestavu tudi ta vodstva veren odraz sedanjega sestava same Socialistične zveze pri nas in vsekakor bodo ta nova, pomlajena občinska predsedstva in širši občinski plenumi z nezadržnim poletom članstva Socialistične zveze tudi v bodoče najmočnejša opora vsestranskemu napredku v naši socialistični domovini. Pred sindikalnimi (Nadaljevanje s 1. strani) rešujemo vprašanje družbene prehrane. Po zbranih podatkih imamo še vedno okrog 450 delavcev in delavk brez urejene prehrane. Zlasti je treba to vprašanje z vso vnemo začeti reševati v gradbeništvu in deloma v kmetijstvu. Od pravilnega kadrovskega sestava bodočih odborov sindikalnih podružnic bo v glavnem odvisno reševanje vseh navedenih nalog in problemov. Nujno je spremeniti slabo navado, da vse delo sloni samo na predsedniku, oziroma na tajniku; samo izvršni odbor kot celota bo lahko dajal dobre rezultate in take izvršne odbore moramo izvoliti na teh občnih zborih. Sindikalne organizacije naj kandidirajo mlajše ljudi, naj ne pozabljajo na kandidaturo žensk in manj izkušenih ter delavoljnih tovarišev. Eden izmed važnih problemov, ki ga je treba obravnavati na občnih zborih, je zaposlovanje nove delovne sile v kolektivih. Sindikalne organizacije bi morale imeti močnejši vpliv na reševanje tega problema z oziram na dejstvo, da še v mnogih kolektivih vodijo v tem pogledu nepravilno in nepremišljeno politiko. Vsakomur je jasno, da ima zaposlovanje novih delavcev brez isto-časnega povečanja produktivnosti dela za posledico padec ali vsaj stagnacijo realne plače. Občni zbori bi se morali v interesu zaposlenih delavcev zavzemati Za ostrejši kriterij za sprejemanje nove delovne sile, zahtevati morajo izvedbo boljše organizacije dela od strokovnega vodstva, lastno strokovno izpopolnjevanje in podobno. Odslej .bo treba posvečati več pozornosti pomoči sindikalnim organizacijam, zdravstvenih, prosvetnih, obrtnih in kmetijskih delavcev. V našem okraju je odstotek plačane članarine v odnosu na zaposlene najmanjši v republiki; zato naj vse sindikalne organizacije pregledajo in obravnavajo na občnih zborih, koliko zaposlenih delavcev in uslužbencev je v podjetju, ki še niso člani sindikata in koliko je takih, ki so člani le na papirju, ne plačujejo pa članarine in se tudi drugače ne udejstvujejo. Istočasno bi morali obravnavati tudi trošenje sredstev sindikalne organizacije. Kontrola cen je brez dvoma važen element za očuvanje odnos-no za povišanje standarda delovnih ljudi; zato inenda ni nobena organizacija tako zainteresirana na tem vprašanju kot so prav sindikati. Do občnih zborov bt morale sindikalne podružnice pripraviti podatke tudi s tega področja. Občni zbori v sindikalne podružnice naj bodo manifestacija dosedanjih uspehov, hkrati pa tudi. tribuna za kritiko vseh slabosti, ki so se pojavljale pri dosedanjem. delu in so zavirale pot do hitrejših in boljših življenjskih pogojev naših delavcev. Tone Kodrič Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — T:ska tiskarna CZP »Primorski tisk«, Koper (Nadaljevanje s 1. str.) nja postavil pred članstvo Socialistične zveze v obalnih mestih, v Postojni in drugod po okraju predsednik okrajnega odbora SZDL Albert Jakopič-Kajtimir. Za natočeno čisto vino so mu bili vsi hvaležni in ni jih bilo malo, ki so prav zaradi njegove jasne in prepričljive besede marsikaj spreumeli in povzeli iz njih svoje ter drugih državljanov bodoče naloge. V Ilirski Bistrici in po Krasu so v dnevih pred volitvami večkrat videli in slišali tudi na zborovanjih sekretarja okrajnega odbora SZDL Ivana Mav-sarja. Bil je povsod, kjer pred volitvami ni kaj šlo: posredoval, svetoval, urejal in usmerjal je predvolilno dejavnost in tudi sam govoril na zborovanjih. Za vse to delo, za vse napore v predvolilnem obdobju je naš politični kader prejel najlepšo za- ¡SÄ Čl "ni Socialistične zveze v Mali ji pri Izoli so po končanih volitvah skupaj odšli na prostovoljno delo zborovanjih slišali in jim je bilo položeno na srce. Razumeli so, da lahko Socialistična zveza res le kot množična politična sila nekaj pomeni. 2e včlanjeni množici so se priključili novi člani: pred volitvami in na sam dan volitev so se novi in novi državljani včlanili v to našo vseljud-sko politično organizacijo. Doumeli so, da Socialistična zveza ni društvo, ki se z nekaj člani zapira na občne zbore v zaprte sobice, marveč je to organizirana politična sila in stranka, ki bo toliko močnejša, kolikor več članstva bo imela. Zato torej je bilo nekaj »narobe« v našem okraju minulo nedeljo dopoldne. Vsako telo, ki se pomlaja, mora po prirodnih zakonih umreti. Izumreti mora tudi vsaka oblika združevanja, če se pomlaja. Zato je nedeljski pojav, ko je vsa mladina, ki je postala polnoletna, spontano in samozavestno prišla na volišča, da tudi ona polnopravno in po svoji preudarnosti odda svoj glas za predlagane kandidate, najbolj zanesljivo znamenje življenjske moči naše najbolj množične politične organizacije. Ta pojav je zanesljivo jamstvo, da se ta njena vitalnost nenehno obnavlja in bo zato trajala večno. Posebno razveseljivo je še to, da je tudi med predlaganimi kandidati za člane novih vodstev osnovnih organizacij SZDL razmeroma lepo število mladih. Svež veter bo zapihal po novih odborih; upajmo, da ne bo nikoli ponehal. »o« Katero značilnost te nedeljske manifestacije naj še poudarim? Po vsem okraju je bilo enako ži-' vahno, zato bi lahko napravil komu krivico, če bi drugega postavljal pred njega. Dejstvo pa je, da je bilo kot po navadi najbolj živahno in veselo po piranskih ulicah. To naše obmorsko mestece je docela prelomilo s preteklostjo, obračunalo s svojo zaostalostjo in se pno iz starih ruševin v novo življenje. Z godbo in petjem in veselimi vriski so prebivalci v zgodnjih jutranjih urah napolnili volišča; z obilno udeležbo so udarili pečat in pod- V Knežaku pri Ilirski Bistrici so zbrani vaščani komentirali lepo nedeljo in uspele volitve v SZDL črtali nenapisano pogodbo z lepšim življenjem, h kateremu so sklenili tudi sami prispevati. Zato prostovoljno delo na objektih' družbenega standarda, zato vsa njihova prizadevanja za preureditev piranske občine. Tudi na Postojnskem so posamezne vasi tekmovale med seboj, katera bo prva volila stoodstotno. Zmagale so Žeje: ob pol devetih so že končali. Vasici Zalog in Orehek sta znani tudi po tem, da so pri njih vključeni v Socialistično zvezo vsi volivci. Pravo slavje je bilo tudi na Pivki, po ilirskobistriški občini, po Brkinih in Krasu. Volitve so bile tudi v komenski občini, ki bo združena s sežansko in divaško v veliko kraško komuno — skupne volitve v nedeljo so bile že manifestacija in akt združevanja. Bilo je veliko prisrčnih prizorov — človek ne bi verjel, da imamo v okraju toliko starčkov, ki so vsi prišli volit. V občini II. Bistrica sta dva stoletnika — oba sta volila. V Planini pri Postojni je sam prišel na volišče 92-letni Jakob Cuk — v Kazljah pri Sežani je 17 mladincev z motorji priredilo budnico po vasi, ponekod so volivci bili prej na voli- Najlepše volišče na nedeljskih volitvah v Socialistično zvezo je v Postojni prav gotovo bilo v stavbi Gozdnega gospodarstva v Vojkovi idici šču kot komisija in podobno. Vse je nemogoče zabeležiti in ne povedati. Dopisniki javljajo od vsepovsod, iz zadnjega zaselka našega okraja, da so bile nedeljske volitve resničen praznik in manifestacija prepričljive zavesti naših ljudi, manifestacija trdnega zaupanja v lepše življenje, TEČAJI ZA TUJE JEZIKE Ljudska univerza v Kopru bo v tej sezoni spet pričela s svojimi jezikovnimi tečaji za angleščino, nemščino, italijanščino, francoščino in esperanto. Tečaji bodo v večernih urah dvakrat tedensko za vsak jezik, začetniški in nadaljevalni. Prijave sprejemamo v pisarni gimnazije v Kopru, kjer lahko dobite tudi vsa podrobna pojasnila. Vpisnina za vsak tečaj je 100 din, redni mesečni prispevek pa 300 din. Rok za vpisovanje je do 15, novembra. Vse, ki se zanimajo za te tečaje, vabimo na skupen sestanek, ki bo v ponedeljek ob 16. uri v prostorih gimnazije. Ljudska univerza v Kopru HRVATINI V Hrvatinih bodo začeli z dograditvijo dvorane, ki bo namenjena kulturno - prosvetnemu in političnemu izobraževanju vašča-nov. Načrti za dvorano so že izdelani, Gradbena dela bodo ob finančni pomoči tovarne TOMOS opravili vaščani samo s prostovoljnim delom. B.ranska godba na pihala je — kot ob vsaki priložnosti — imela dopoldne koncert na glavnem trgu. Nekdo je zbodel godbenike: »Ali šele zdaj igrate budnice?« Brez zamere so mu odvrnili: »Budni ee sploh ni bi.lo treba, ker so bili že vsi volivci pokonci. Zdaj jim 'igramo, da j'm ne bi bilo dolgčas, ko čakajo v vrstah.« —o— Za volitve novih odborov osnovnih organizacij SZDL je bilo v piranski občimi 13 volišč. Ker so ljudje hoteli voliti čimprej, so pred volišči nastale dolge vrste. Posebno huda gneča je bila v Piranu, kjer so bila samo tri volišča. Pni tem Je bilo zanimivo, da niš b.Blo slišati pritožb zaradi čakanja v dolgli vrsti, pač pa tarnanje nad tem, da piranska volišča zaostajajo za ostalimi volišči glede doseženega odstotka udeležbe. V Piranu je namreč na vsako volišče odpadlo blizu 800 voivcev fin čeprav so volilne komisije hitele, kolikor so mogle, in je dejansko volilo .mnogo več ljudi kot na voliščih izven mesta, je bil odstotek oddanih glasov v prvih jutranjih urah nujno nižji kakor drugod. —o— Posamezna volišča so si bila v pripravah na volitve napovedala častno tekmovanje, katero bo prej doseglo 100-odstotno udeležbo. Zato so skoraj na vseh voliščih imeli organizirano »prisluškovalno« službo — preko radia 'in telefona so poskušali izvedeti, kako potekajo volitve na drugih voliščih. Z mrzlično napetostjo so poslušali: ob osmih je vodilo vo-lišče Sečovlje—vas še s 70,6 °/o. Ob devetih je prešel v vodstvo Bel!1, kiAlž. Ob 9,30 pa je že kot prvo doseglo stoodstotno udeležbo volišče v Padni. Potem so naglo sledila volišča Sečovlje—vas, Gorgo in Beli križ, do opol- dne pa še Nova vas in Križišče pri Sečovljah. V Piranu pa je naglo naraščal odstotek udeležbe posebno na vol šču II, kjer je opoldne znašal že skoraj 90 odstotkov. —o— Ko je še v jutranjih urah pripeljal lokalni avtobus Lucija—Piran v Portorož, se je oglasil sprevodnik: »Tovariši, volil še nisem. Saj razumete — če počakam do konca službe, bo naše volišče zadnje.« »Le pojdite,« je odgovor, »saj nam se ne mudi. rru smo že volili,« Sprevodnik je odhltel v »Ljudski' dom« in se že čez dobro minuto vrnil; čakajoči volivci so ga spustili »preko vrste«, da avtobus ne bi imel zamude. —o— Med najlepše urejena m okrašena volišča je vsekakor sodilo volšče v avli »Ljudskega doma« v Portorožu. Zato je bilo v nedeljo dopoldne pre-nekajkrat cilj fotografskih kamer, Celo inozemci so z občudovanjem fotografirali praznično urejeno avlo. Tudi sicer je bil Portorož ta dan lepo okrašen. Tovariš Jože Zupančič me je opozoril, kako so tudi po izložbah dali poudarka pomenu volitev. »Najlepše okrašeno okno pa ima hotel Central,« mi je povedal, »kar se doslej še ni zgodilo.« Na vseh voliščih se je večkrat ponovil prizor, da je želel voliti tudi kdo, k'i še ni bil vpisan. V vsej občini je bilo na dan volitev zabeleženih preko 500 novih vpisov v SZDL, V večinii, pitimerov je šlo za mladino, Tako se je na nekem volišču pripetilo, da je predsednik avtomatično vprašal naslednjega, ki tudi še ni bil vpisan: »Kako. da doslej še niiste bili vpfeani?« Prišlec, katerega je predsednik komisije v naglici premalo pogledal, pa je v splošni smeh na- vzočih povedal: »Očka, saj vendar ves, da sem komaj pretekli mesec dopoin i osemnajsto leto.« —o— V Portorožu sta prišla na volišče tudi dva častitljiva starčka, Anton hvalo: z množičnim prihodom na volišča so jim prebivalci koprskega okraja dokazali, da so prav in dobro razumeli vse, kar so na Požar v podjetju Javor V soboto, 18. t. m., je proti večeru opozorila gasilska sirena Pivčane, da je izbruhnil požar v tovarni vezanih plošč in furnirja »Javor« v Pivki," Vnela se je lesna moka, ki se po ventilatorjih zbira v posebnem prostoru izven glavne hale obrata vezanih plošč. Komisija, ki je proučevala vzroke _ požara, je ugotovila, da je požar nastal zato, ker je stroj za brušenje in čiščenje vezanih plošč pri stranskem robu prijel po železu. Ventilator je iskre vsrkal in jih žareče vrgel v sredo lesne moke, ki se je takoj vnela, Škodo cenijo na okrog 400 tisoč dinarjev. Zgorelo je nekaj lesa, okvare pa so nastale na ceveh ventilatorja in na železnobetonski konstrukciji, ki je pri gašenju z vodo deloma popokala, Domači gasilci sc s takojšnjim in smotrnim gašenjem požar kaj hitro omejili in ga pogasili. S. M. Glavna volilna komisija pri Okrajnem odboru SZDL okraja Koper je po volitvah novih odborov pri osnovnih organizacijah SZDL, ki so bile v nedeljo, 2G, t. m., zbrala naslednje podatke o volilnih rezultatih in o porastu članstva: Občina Dosedanje število članov SZDL Ob volitvah novo vp'lsaniih članov Od vseh vol' lnih upravičencev je članov SZDL Volilna udeležba članov Odstotek udeležbe Divača 2.767 129 77,2 «V« 2.861 98,8 Hrpelje 3.147 651 74,4 "/o 3.710 97,7 Ilirska Bistrica 4.868 317 58,— »/o 4.957 95,6 Izola 4.198 1.235 93.9 °/u 5.323 98.— Komen 1.297 102 53,3 °/o 1.302 93,1 Koper 11.817 2.669 77,9 8/o 14.098 97,3 Piran 4.711 856 77,9 % 5.413 97,2 Pivka 3.765 539 74,3 alu 4.042 90,— Postojna 5.092 316 73,8 °/u 5.183 95,9 Sežana 4.385 992 75,1 «/o 5.343 99,4 Skupaj je sedaj v koprskem okraju 52.454 članov Socialistične zveze, med katerimi je 7.701 novih, ki so se vpisali ob nedeljsk'h volitvah (všteta ni občina Komen, kjer so sicer tudi imeli volitve, ni pa še izvedena njena priključitev k obilni Sežana). V našem okraju je tedaj od vseh polno- leUilh državljanov, ki imajo občo volilno pravico, vkliučenlh v SZDL 75,4 •/«, od katerih Jih je volilo 50.930 ali 97.1 •/«. V zgodnje jutro je v nedeljo pred volitvami donela po izolskih ulicah krepka budnica Korenčan in Ivan Miiligoj. Vsak nosi že po osem križev. Na vprašanje radovednežev pred voliščem, koga bosta volila, je bil odgovor: »Pa — naše! Koga pa?« —o— V pliranskii občini je postalo pravilo, da pionirji s titovkami In rdečimi rutami držijo častno stražo ob voliš&ih lin opravljajo kurirsko službo med volilnimi komisijami ter občinskim volilnim štabom. Seveda so tudi oni hvaležen molliv številnih fotografskih aparatov. Na Belem križu je v počastitev volitev že ocl ranega jutra sodelovalo vse članstvo SZDL pri urejanju prosvetnega doma. Na vprašanje, kako da delajo prav ta dan, je mla"d kmečki fant povedal: »Člani SZDL smo in zato hočemo z delom poudariti slovesnost dneva. Sploh pa bo dvorana koristila predvsem Socialistični zvezi za sestanke In predavanja.« Člani SZDL na Belem križu so že pred volitvami opravili nad 820 ur prostovoljnega dela, da se bodo v zimskUi mesecih !imel. kje shajati. V Strunjanu, kjer je v SZDL včlanjenega nad 80 '/t prebivalstva, pa so le-ti v času pred volitvami opravili nad 2.000 ur prostovoljnega dela pri popravilu vaških poti in razširitvi elektrifikacije. —o— V gneči volvšča III v veži sodišča v Piranu sem ogovoril neznanca, katerega sem slišal govon.iti italijansko, kaj misli, kako da je tako močna udeležba. Odgovor je povedal marsikaj: »Ja, veste, ko vsi tako radi kritiziramo, je pošteno, da tudi sodelujemo, kadar je treba. Piran se je zadnja leta toliko spremenil na bolje, da si človek mora želeti biliti v vrstah tistih, ki lahko rečejo: ,To je naše delo'.« Jule Lenassi Uradno je konec sezone že 15. septembra. Posezona traja potem — spet »uradno« — nekako do prvih dni oktobra. Dejansko pa Portorož še zdaj ni popolnoma izgubil gostov. Še to nedeljo je bilo tako v portoroškem kot piranskem kopališču nekaj vztrajnih kopalcev, ki niso zapadli psihozi jesenskega datuma in so se s polnim užitkom predajali toplim sončnim žarkom in tudi še prav toplemu morju. Pa niti niso bili vsi ti gostje samo Skandinavci, temveč tudi nekateri rojeni Slovenec, ki še sredi poletja nima pri roki tako tople Sove, kot je zdaj toplo morje. O izletnikih, posebno iz Trsta, pa ni, da bi človek govoril, toliko jih je. Lepo vreme in hrepenenje po mladem vinu jih v velikem številu priženeta po lepih cestah. Takih gostov, ki ostanejo tudi še po večerji, je seveda že malo. Hoteli zato drug za drugim zapirajo vrata; te dni bo preko zime zamrlo življenje tudi v številnih sobah, hodnikih in stopniščih štirinadstropnega hotela »Palače«. Bilanca je povsod ugodna; samo v hotelu »Palače« je bilo letos nad 55.000 nočitev! V tem pa je že opaziti, da nameravajo na področju piranske ¡¿a{ atdfa cUugod. PRVI POJAVI Po ceni. Id je občajna v delikatesnih in drugih trgovinah, smejo prodajati; sadje !n zelenjavo tud na javni tržnici. V odredbi je določeno redno izobešanje cenika na tržnici, da bo tako olajšano nadzorstvo tudi samim potrošn) kom. V gost lnah so doslej prodajaln male zemlje po V din za komad, čeprav so jih kupovali od pekov po 5 din. V odredbi je določeno, da smejo odslej prodajati male zemlje po 0 din, kos kruha pa po 5 din. Za žemlje, ki jih prodajajo v pekarnah in trgovinah, je tud' določena cena: za male žemlje 5 d'n za velike 10 din, vendar s pogojem, da prve tehtajo 5, druge pa 10 dkg, V odredbi je prepovedano tudi zviševanje najemnin za opremljene sobe. Za slaščičarske, krojaške, š vtljske in bri KULTURA PROSVETA « KULTURA PROSVETA TOTOLA PROSVETA « KULTW NUJNA IN ODKRITA RAZPRAVA Ta ponedeljek je bil v prostorih koprske Svobode razširjen sestanek članov (koprske godbe ter njenega odbora. Povabili so tudi predstavnike ObLO. okrajnega in občinskega sveta Svobod in občinskega sveta sindikatov. Na njem so člani odbora, godbeniki in kapelnik Brodnik povedali odkrito., s kakšnimi težavami se borijo. Med najnujnejšimi stvarmi, ki so potrebne, da bi godba lahko ponovno pričela z rednimi vajami (ni jih imela že od julija meseca) je nabava činel, nove kože za boben in še dveh, treh instrumentov. Prav tako bi bilo nujno popravilo večine instrumentov, ki so stari ter zbrani z vseh vetrov, precej pa jih je tudi zasebna last posameznih godbenikov ali celo izposojenih od drugih. Agilni odbor godbe, zlasti tovariši Ladiha, Petek, Dabovič in Pevnik so si veliko prizadeva-li, da bi s pomočjo društva Svobode, katerega sekcija je koprska godba, nekako rešili vsaj najnujnejše probleme. Upravni odbor Svobode, ki je bil v letošnjem letu dejansko le na papirju, pa ni ničesar stoi-il kljub pogostim prošnjam in urgencam godbene sekcije, niti ni obvestil pristojnih činiteljev o kritičnem položaju, v katerem je bila godba, ter ni zbral niti toliko sredstev, da bi popravili najnujnejše instrumente ter izplačal kapelniku obljubljeni honorar še za lansko leto. Razen tega bi bilo nujno, da bi godbeniki dobili končno enotne uniforme, kot jih imajo drugod, po možnosti pa tudi nove instrumente iz iste tovarne, ker je edino tako mogoče doseči kvalitetnejše izvajanje. Vse to bi terjalo znatna finančna sredstva. Vendar je to nujno za nadaljnji razvoj godbe, ki želi tudi vzgojiti svoj naraščaj. Po odkriti razpravi so si bili vsi ori-sofni edini v tem. da Koper nikakor ne sme ostati brez godbe, ki je bila ustanovljena, po večletnih naporih in poskusih, šele pred dvema letoma. Doslej je godba imela že okrog 20 javnih nastopov ter je postala nepogrešljiva pri vseh svečanih akademijah, praznikih in drugih priložnostih, potrebna pa je tudi ob pietetnih žalnih svečanostih. Razen tega godbeniki žele, da bi lahko žo v prihodnji sezoni pričeli 7. rednimi promenadnimi koncerti, kot je to navada v drugih turističnih krajih v Sloveniji. Zafo so prisotni predstavniki obljubili godbi najnujnejša sredstva. da bo lahko pričela znova (Nadaljevanje na 8, strani) OB USTANOVITVI OKRAJNE LJUDSKE UNIVERZE (Nadaljevanje s 1. strani) Ne bi bilo prav trditi, da v tej smeri ni bilo doslej nobenega prizadevanja. Dejstvo je namreč, da tako delavci kot kmetje čutijo potrebo po lastnem izpopolnjevanju, kar najbolj zgovorno dokazuje udeležba na raznih predavanjih in seminarjih, če so le bili dobro prirejeni in snov razumljivo posredovana. Večje pomanjkljivosti pa so bile prav v pogledu organizacije in naloga okrajne Ljudske univerze je, da predvsem postavi ves sistem izobraževanja odraslih na trdne temelje. Na podlagi ugotovljenih potreb in pa tudi izkušenj iz drugih krajev bo skušal novi zavod zajeti in organizirali to izobraževanje predvsem v treh glavnih smereh: družbeno-ekonomsko, ki naj bi usposabljalo naše delovne ljudi za uspešno opravljanje funkcij v družbenem in delavskem uprav- Komorni koncert v Glasbeni šoli Prva prireditev v letošnji sezoni je bil komorni koncert violinista Slavka Zimska in pianistke Darinke Bernetič iz Ljubljane v dvorani koprske Glasbene šole v sredo, 29. t. m. Slišali smo violinski sonati Haendla in Francka ter klavirske skladbe Martinuja in. Couperina. Oba koncertanta sta priznana glasbena mojstra in sta navdušila občinstvo, ki ga je bilo skoraj preveč za majhno dvorano. 1 Za letošnjo sezono ima Glasbena šola v načrtu šest koncertov. Namen le-teh je širiti glasbeno obzorje učencev in jih seznanjati z dosežki glasbene ustvarjalnosti. Repertoar PRIMORSKIH PRIREDITEV Marsikdo je nestrpno pričakoval objavo repertoarja Zavoda Primorske prireditve za zimsko sezono 1958/59. Zal je tudi zdaj znan ta načrt le v najširšem smislu, t,'j., da bo šest dramskih predstav, dva koncerta (zabavni in simfonični) in eventualna gostovanja. Te predstave bodo za abonma, nekaj gostovanj pa bo tudi izven abonmaja. Vendar niso znani naslovi del, ki jih bomo videli, kajti vodstvo Zavoda se je odločilo, da bo dela izbralo po predhodnem ogledu predstav. Tako lahko povemo le to, da imajo načelne zmenke z ansambli SNG D I VA C A Knjižničarskega seminarja, ki bo novembra v Kopru, se bo udeležil po en režiser iz vsakega našega prosvetnega društva. Med prijavljenimi so tudi štirje učitelji. Na enotedenski seminar v Ljubljano pa je poslala divaška občina kapelnika godbe, knjižničarko pa na seminar v Koper. V divaški občini so že v teku priprave za občne zbore, ki bodo novembra. iz Trsta, SNG Dramo in Opero, Mestnim in Eksperimentalnim gledališčem iz Ljubljane, SNG Dramo iz Maribora, SLG iz Celja in zagrebško Komedijo. Prve predstave pa bodo gostovanje tržaškega ansambla z Lito\vskega »Dežurno službo« (za abonma) in I-Iartogovima »Sopotnikoma« (izven abonmaja). Več o bodočih načrtih, o težavah, ki so predvsem finančnega značaja, kakor tudi o pretekli zimski in poletni sezoni, se bodo pogovorili predstavniki Zavoda z abonenti v prostorih gledališča v ponedeljek, 3. novembra. To bo pri nas prvi razgovor te vrste in bo prav gotovo z izmenjavo misli in predlogov pripomogel k še uspešnejšemu nadaljnjemu delu. Zavoda Primorske prireditve. Ijanju, strokovno, ki naj bi omogočilo poklicno izpopolnjevanje in obče izobraževanje v okviru poljudno prirejenih predavanj, ilustriranih s filmi in diapozitivi s področij raznih ved. Novi zavod se bo moral pri svojem delu seveda nasloniti na to, kar že imamo ter razviti in izpopolniti sedanje oblike ter poiskati nove. Poudariti je treba, da ne gre tu za nekakšno monopoliza-cijo, ki bi lahko dtišila iniciativo, ki jo kažejo na tem področju razne organizacije in društva, ampak prav nasprotno: novi zavod je nastal nredvsem, da jim pomaga, tako glede organizacije kot samih programov, učnega materiala, predavateljev, zlasti pa še s tehničnimi sredstvi in pripomočki, ki jih zahteva sodobno izobraževanje. Iv EPILOG K ARHEOLOŠKIM WWM (Nadaljevanje in konec) Na področju Viližana je prof. Degrassi ugotovil naslednje arheološke najdbe: temelje rimske hiše, na katero so zidali, ko so Ivopali temelje za staro strojnico, "ki je danes predelana v .stanovanjsko hišo, ostanke rimskega Detajl zidu rimske hiše v zalivu Sv. Simona pri Izoli RAZISKOVANJEM V IZOLI k! v BORIS PASTERNAK - Nobelov nograjenec Kot vsako leto, je ves literarni svet nesti~pno čakal, komu bodo letos podelili švedski akademiki najvišje priznanje — Nobelovo nagrado za književnost. Med 43 kandidati iz 30 dežel je bilo več znanih imen: Alberto Moravia, Thornton Wilder, Graham Greene, veliko pa so še omenjali _ dva Skajidinavca in dva Rusa: Šolo-hova in Pasternaka. Do zdaj je bil edini Rus, ki je prejel to visoko priznanje, Ivan Bunin leta 1933. Pretekli teden je padla odločitev. V duhu starih tradicij je bil sklep žirije soglasen: Nobelovo nagrado za leto 1958 prejme sovjetski književnik BORIS PASTERNAK. To je eno izmed velikih imen porevolucijske ruske literature, čeprav je Pasternak v stalinistični dobi umolknil kot ustvarjalec in se je oglašal le z redkimi prevodi. Njegovo ime je že tako zatcmilo v pozabo, da so ga mnogi imeli za mrtvega. Potem je bilo nenadoma zaslediti njegove pesmi v raznih revijah po svetu in napovedovali so ro- V »GLEDALIŠČU« OB RADIJSKEM SPREJEMNIKU Aleksandar Obrenovič: PTICA Ime mladega beograjskega dramatika Aleksandra Obrenoviča se je pojavilo prvič pred nekaj leti na lepakih gledaligča v Prištini, čeprav je avtor rojen v Beogradu, kjer tudi živi. Skupno 7. Dordjem Lebovičem je napisal dramo »Nebeški odred«, mračno sliko iz koncentracijskega taborišča, ki je kasneje na festivalu jugoslovanske drame v Novem Sadu vzbudila mnogo pozornosti m komentarjev. Svojo glavno tvornost pa je sedaj tridesetletni Obrenovič • posvetil radiu, V zadnjem času pripravlja priredbe dramskih del za televizijo, v načrtu pa ima tudi originalne televizijske igre. Za Radio Beograd je napisal štiri kratke radijske igre pod skupnim naslovom »Variacije«. Posamezne igre so »Ptica«, »Večerna igra«, »Rondo« in »Nocturno«. Vse štiri igre druži sorodnost v tematiki in glavni osebi — starec in starka. V vseh :'grah obravnava avtor problem staranja in življenjskega razočaranja. NajboljSa je nedvomno »Ptica«, su-gesdvno moderno delo. Starec ter starka hočeta ulovili ptico, ki čudovito poje. Natančno jo slišita. In vidita jo: modro glavo ima, rdeča kri-. la in zelen rep — prava rajska ptica. Zmoti ju sosed, ki hoče, da bi mu • vrnila košaro, katero jima je bil po-isod.l pred dvajsetimi leti. Ko mu jo prineseta, vso zaprašeno in oguljeno, Je sosed ne mara vzeti, kajti dal jima Je novo košaro. Huduje se In iz masčevalnos-ti ustreli ptico, ki jo hočeta starca ujeti. Na zemljo pade čr* na vrana. Starec in starka jo osuplo gledata in ne moreta verjeti, da bi to b'la »njuna« ptica. Prepričana sta, da nekje na svetu živi prekrasna ptica, v katero kljub vsemu verja-meta. Ta nerealna simbolična zgodba o propadanju -življenjskih iluzij in hlastanju po nekem umišljenem idealu je bila na letošnjem mednarodnem tekmovanju »Prix Italia« v Benetkah deležna visokega priznanja: podeljena ji je bila nagrada Italijanske radiotelevizije. Radio Ljubljana je predvajal »Ptico« v originalni izvedbi Radia Beograd. Starca je igral Viktor Starčič, starko Ljlljana Kr-stič. soseda pa Slavko Simič, Režiral je Milan Belovič. Giinthcr Weisenborn: LOVCA NA CAPL.ÍE Radio Ljubljana bo s svojo novo radijsko Igro v torek. 4. novembra ob 20,3D, predstavil svojim poslušalcem naprednega nemškega pisatelja, ki doslej v Jugoslaviji še nI bil -znan — Güntherja Weisenborna. Njegovo življenje, delo in idejna usmerjenost pa zaslužijo vso pozornost. Giínther Weisenborn se je rodil leta 1302 v Velbertu v Porenju. študiral je medicino in germanistiko, toda še pred zaključkom študija se je zaradi velikega uspega svojega prvenca — protivojne drame »Podmornica S -1« preselil v Berlin. Inflacija, črna borza, brezposelnost, močni socialni poudarki v tedanji literaturi, srečanje 1. prcchtom (skupaj 7. njim je prič pravil dramatizacijo romana »Mati« Maksima Gorltega) — vse to je vplivalo na delo mladega pisatelja. Prva izvedba njegove druge drame »Delavci iz Jerseya« v Coburgu (1930) je zaradi ostre protikapitalistične lcnden-ce izzvala gledališki škandal. Weisenborn se je odselil v Južno Ameriko, bil farmar v Argentini in dodobra spoznal življenje tamošnjih delavcev. V začetku leta 1933 se je vrnil v Berlin in v izredno naglem zaporedju izdal tri romane. Tedaj je prišel na oblast Hitler. Weisenbornova dela so zažgali, njemu pa prepovedali pisati. Pod psevdonimom Eberhard Forster-Munlc je nezaželeni avtor napisal dramo »Die Ncuberin«, ki je dosegla rekordno število 250 uprizoritev. Kmalu po premieri je Weisenborn moral zapustiti Berlin. Dve leti je bil časnikar v New Yorku, nato se je vrnil v Nemčijo in se pr'druzil neki odporniški sabotažni skupini. Leta 1942 so ga aretiralli in obsodili na dosmrtno ječo. Sedaj živi kot svoboden pisatelj v Hamburgu, Vojna je pustila mnogo sledov v Weisenbornovih delih. Zelo znana je njegova knjiga »Memorial«. Drami »Babilon« in »ilegalci« (1945) sta imeli mednaroden uspeh: uprizorili so jih v 104 gledališčih po vsem svetu. Dalje komediji »Trije spoštovanja vredni gospodje (1951) in »Angela sta pristala«. Tudi kadar se Weisenborn loti zgodovinskih snovi, mu je pred očmi borba človeštva za napredek: talca je njegova »Balada o Eulenspieglu« (le- (Koncc na 8. str.) man »Doktor Zivago«. Res je izšel, toda v prav posebnih okoliščinah: najprej pri naprednem italijanskem založniku Feltrinel-Hju, potem v angleškem in nemškem prevodu, v Sovjetski zvezi pa so delo tik pred izidom prepovedali. Roman menda popisuje usodo nekega zdravnika (Paster-n ttk je bil tudi sam zdravnik) in drugih izobražencev v revolucij-ski dobi jm v poznejših ¡letih. Me drugimi proznimi deli je posebno znana Pasternakova knjiga spominov »Listina o imuniteti«, knjiga novel in zapiskov »Pisma iz Tule« in »Liverova otroška leta«. Zelo znan pa je Pasternak kot pesnik, posebno dve pesnitvi »Tisoč devet sto peta« in »Poročnik Schmidt«, v katerih prikazuje dogodke iz oktobrske revolucije. Podelitev Nobelove nagrade Pasternaku je izzvala v Sovjetski zvezi vrsto komentarjev, ki obtožujejo švedsko akademijo, da Je to preračunano netenje hladne vojne proti sovjetskemu aparatu, ker je roman »Doktor Živago« protirevohicionarno in klevetni-ško delo, ki je postalo orodje ■mednarodne reakcije. Pasternaka so tudi izključili iz društva sovjetskih književnikov. Ko so se pri nagrajencu zglasili tuji novinarji, jim je dejal, da je zvedel za na-grado od prijateljev in da bi rad potoval v Stockholm. Ko je govoril o »Doktorju Živagu«, je rekel, da ga je pisal deset let. Boris Pasternak vodovoda 80 m jugozahodno od omenjene strojnice in del rimskega pristanišča, ki je v morji:, tesno ob obali nasproti upravnega poslopja »Rude«. Vse tri najdbe so 2 m pod današnjo površino. Pri analizi omenjenih najdb A. Degrassi ne izključuje možnosti, da je tukaj stala »villa rustica«, ki je za potrebe svojega gospodarstva imela tudi pristanišče. To je zelo prepričljivo, ker na naši in italijanski obali poznamo nemalo analogij. Naša ekipa je v Viližanu dobila tako nov podatek, ki nam omogoča, da gledamo ostaline v novi luči. Leta 1956 so v »Rudi« podrli staro keramično peč in postavili novo. Pri izkopu temeljev za novo peč so v globini 1.5 m zadeli na ostanke druge keramične peči, ki je bila jajčaste oblike in je merila po daljši osi 22 m. Na temelju stratigrafskih podatkov in po opisu opeke, iz katere je bila zgrajena najdena peč, je zelo verjetno, da je tudi ta objekt rimskega izvora, oz. da so že Rimljani imeli tudi tukaj svojo opekarno. S takim tolmačenjem sta vodovod in sorazmerno veliko pristanišče dobila bolj verjetne ekonomske razloge za svoj nastanek, A. Degrassi je pravilno domneval, da v Viližanu vidimo samo del pristanišča in da je vse drugo zasuto. To so pokazala tudi naša meritvena dela, čeprav zaradi neugodnega vremena nismo mogli raziskovati samega pristanišča.. Izolo z njenim ravnim zaledjem obkroža v polkrogu visok greben, čigar kraka se opirata na morsko obalo, in sicer eden v Viližanu in drugi v zaledju Simonovega zaliva. Ob katostrofal-ni eroziji, o kateri smo govorili že pri obravnavi ostalin iz Hali-aetuma, je naselbina v Viližanu bila najbolj izpostavljena zasipanju, ker se nahaja neposredno pod grebenom. Sloj zemlje, ki je zasul Viližan, je bil visok ob morju 2 do 3 in v zaledju tudi do 6 m. Zasip v zaledju ni enoten. Zadnjih 1.5 m pod površino je mešan: izmenoma si sledita pesek in ilovica. Višinska razlika med sedanjo površino, na kateri se nahajajo pogoni »Rude«, in morsko površino je ca. 2 m. In kot smo že prej videli, skoraj prav toliko med današnjo in antično površino zemlje. Kljub mogočnemu zasipu je morje segalo v antiki v kopno verjetno komaj za širino današnje ceste, t. j. toliko, kolikor naj bi bil dolg zid, v katerem so bila vhodna vrata v pristanišče. Dodatek k epilogu. Mestni očetje v Izoli so se že razgovarjali, kako bi vdahnili življenje že več kot tisoč let mrtvemu mestu. Menijo, da bi med zidovi antičnega pristanišča lahko našlo prostor lepo kopališče in da bi delno odkriti in konservirani Haliaetum postal središče novega počitniškega dela Izole. V. Šribar RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINE Kakor smo že poročali, je za področje okraja Koper .Jugoslovanska •investicijska banka odobrila pretekli teden 556.9 milijona din nvest c jskl h poboj i ?.a skupno predračunsko vrednost planiranih Invcstic-J BSD 3 m 1 -.iona d 11, Del teh posojil je bil odobren z namenom povečanja hotelskih in gostinski-h kapac tet, večji del pa ÍMNHH Pogled s terase hotela Palače v Portorožu proti morju za razne komunalne in druge investicije v smislu boljšanja pogojev za nadaljnji razmah Inozemskega turizma. Ker ,ie nad polovico teh kreditov odobreni h za področje občine Piran, smo se obrni 1' na predsednika ObLO Piran Davorina Ferligoja ■in mu postavali nekatera vprašanja. Razgovor je potekal takole: Menda ste zadovoljni nad odo-britvjo kreditov? »Seveda sem In to zelo, saj siccr res nc vem, kako bi drugače uresničili vse tisto, kar postavljajo pred nas družben1! plan perspektivnega razvoja občine "n sploh vsakdanje potrebe prebivalstva .in turistov. Zadovoljen sem pa tudv zato, ker pomeni ta odobritev priznanje za naše — lahko rečem eno leto trajajoče — delo okrog zbiranja podatkov ter razmišljanja 'n posvetovanja 'in i-ačuna-nja za zdelavo elaboratov, ki so pokazali potrebo po investicijskih delih. za katera smo prosili kredita.« Torej ste prosili za kredite iz potrebe? :>Iz čiste potrebe. Po eni strani smo videli, kaj vse moramo urediti, če naj turizem na našem področju doseže tako stopnjo, da bo na podlagi darili naravnih pogojev lahko nudil skupnost1 zaželene kor stl. Po drugi strani pa smo se zavedali, da z last- nimi sredstvi vsega tega potrebnega ne moremo napraviti'.« Ali ste doliiK odobreno vse, za kolikor ste prosili? »Vsega ne, pač pa tisto, kar se zdi I udi nam najnujnejše. Prepričan sem pa, da bo pravilna uporaba sedaj odobrenih kreditov imela tako koristne posledice, da bo to za nas močan argument in bodo pt'. prihodnjih natečajih upoštevali naše prošnje še bolj kot res realno utemeljene in namenjene.« Za katere objekte ali dela ste torej dobili sedanje posojilo? »Obdina je dobila skoraj 295 miVi-jonov za dela, ki naj prispevajo k napredku Inozemskega turizma. S tem denarjem in lastno participacijo bomo odpravili tiste pomanjkljivosti., oziroma uredili tiste komunalne objekte. ki so nujni1 osnovni pogoj za razvijanje sodobnega turizma. Tu gre v prvi vrsti za vodovod. Kakor znano, nimajo vsi predeli Pirana in Portoroža vodovodne napeljave. Povrh se nam zgodi, da v največji poletni vročimi, ko je obisk turistov največji, redno zmanjka vode, ker je obstoječa napeljava ne more dati več kot jo da, potrošnja pa je takrat mnogo večja. Zato bomo polovico zneska porabili za rekonstrukcijo vodovoda. Tudi: kanalizacija je v veliki meri še pomanjkljiva; znana Vam je pač žalostna dediščina preteklosti. Da b'i jo vsaj v Portorožu uredili tako, da ne bo povzročala zgražanja tujcev in da ne bo predstavljala nevarnosti okužb v kopališču, bomo položili novo kanalizacijo, ki bo imela iztok v morje daleč od kopališča, poleg tega pa bo opremljena s čistilno napravo. Mnogo negodovanja je med turisti in našim prebivalstvom povzročala doslej tudi dobava električnega toka. Poraba-narašča pač vzporedno 7. modernizacijo vsega našega gospodarstva in gospodinjstev, omrežje pa je v glavnem še staro ali vsaj zastarelo za sedanje potrebe. Nad CO milijonov dinarjev bomo zato porabili za temeljito rekonstrukcijo celotnega omrežja nizke napetosti!. Postavali bomo več novih transformatorjev, da se ne bo dogajalo več, da v nekaterih predelih občine tudi najmočnejše žarnice samo tlijo. Obenem bomo izpopolnila javno razsvetljavo, s katero smo letošnjo pomlad že dalll čisto nov, privlačen videz Portorožu. Turistii so sicer v velikem številu ob skovali naše kopališče v Portorožu, vendar niso bili prav zadovoljni z njim. Ob sedanji ureditvi je bila voda umazana iln primanjkovalo je športnih naprav in kabin. Kot prvi korak za res sodobno ureditev portoroške plaže bo sedaj premaknitev obalnega zidu — oziroma zgraditev novega — globlje v morje. Na ta način bomo razširili plažo in j'i nudili dovolj prostora za športna in druga igrišča, deske za sončenje in druge objekte, po drug1! strani pa bomo v veliki meri preprečili zbiranje neprijetne morske trave v dosedanjih pl-tvinah. Končno bo k požlV-tvi kopa- lišča prepevala tudi ž-lčnica za vodno smučanje, ki. bo vsekakor nekaj novega ob vsej jadranski obali. Za povečanje hotelskih kapacitet sta dob lj posojilo gostinski podjetji hotel »Central« v Portorožu, ki bo preuredi vilo »Lulgio« v hotel »Vila Planvnka« in dobil tako novih 112 ležišč, ter hotel »Metropol« v Piranu, ki bo preuredilo v hotelske sobe 'in bife stavbi, ki se držita hotela »Sidro« in mata Izhod na Tartiriijev trg. S to razširitvijo ne bo hotel »Sidro« samo dob 1 <15 tako potrebnih lež'šč 'In moderen bite, temveč tudi mnogo lepšo pozicijo z izhodom na glavni trg. Končno naj omenim še, da bomo za zagotovitev preskrbe prebivalstva > • ■ Alf«' . • • > 1 -T.:.-' .«m .. ^v ^ " Obilen lov italijanske ribiške ladje, ki razpolaga z najsodobnejšo opremo nje v letu 1956, To povečanje sloni na treh glavnih elementih: na povečanju kapacitet naše ribiške flote od tedanjih 27 na 52 sodobnih motornih ribiških ladij, dalje na izboljšani opremi teh ribiških ladij z najnovejšimi dosežki sodobne znanosti na tem področju in končno na ponovnlf gojitvi morskih lagunamih rib v rezervatih. Ta plan že izvajamo. Gradimo nove ladje in jih sodobno opremljamo. Znanstveno raziskujemo morsko dno in navade rib — iščemo najboljša lovišča. Podjetje »Ribič« v Piranu bo do leta 19G1 popolnoma obnovilo stru-njansko lagunarno gojišče, za kar bo investiranih 22 milijonov dinarjev; pozneje se bo to zgodilo tudi z gojiščem v Seči, kjer je prav tako rezervat. Z vsemi temi ukrepi, za katere bo treba žrtvovati precej sredstev, se tio po perspektivnem planu ulov morskih rib na našem področju povečal v letu 1961 na skupaj 6.160 ton nasproti 2.45C tonam v letu 1956. Od tega odpade v leni 1961 na veliko plavo ribo 82 ton, na drobno plavo ribo 5,715 ton, na tune 66 ton, na vse ostale, torej tudi na plemenito belo ribo, pa skupaj 297 ton. Največ, kar imamo To pa je tudi največ, kar po znanstvenih raziskavah morje na severozahodni istrski obali lahko da, pa tudi bolj južno ni nič bolje. Da bi torej izboljšali našo prehrano in preskrbo z morsko ribo, kot to predvideva perspektivni plan, bo treba vložiti veliko sredstev in veliko naporov. Ce naj to dosežemo, že prav posebno ne moremo dovoliti nikomur drugemu, da bi lovil v naših že tako in tako dokaj revnih loviščih. Nikakor ne moremo dovoliti, da bi se jata brezštevilnih ribiških luči preselila s Tr: žašltega ob našo istrsko obalo, saj bi potem bilo tukaj kmalu več ribičev kot pa je v morju ri.b. Zadnje čase italijanski časopisi veliko pišejo, naj bi njihovim ribičem dovolili lov ob naši obali. V tetn smislu zahtevajo spremembo sporazuma o ribolovu v naših vodah. Položaj pa je pri nas tak, kakor sem ga orisal v prednjih nekaj vrstah. Bela riba je zelo redka, kadar pa se pojavi plava, tedaj je tudi pri ribičih na oni strani meje, Ce pa bi oni1 preplavili naš zaliv, tedaj za naše ribiče ne bi ostalo nič in še veliko manj, kot pa že je, saj morajo že zdaj naše ribiške ladje za plenom daleč v druga lovišča: v Hrvatsko Primorje m še niže v Dalmacijo. Ce imaš sjw premalo, je jasno, da ne moreš dajani še drugemu. V takem primera »i lahlto rekli, da lačna vrana sito p ta. Dovolj vzrokov Pri sosedih namreč ne gre toliko za ulov rib in za pametno gospodarjenje z njimi — gre predvsem za zaposlitev vseh številu h emigrantov 1it Istre. Trgovina z ribami je v Italiji v zagati, je v rokah ljudi, ki v svoji brezvestnosti 1'n v gonji za čim večjim zaslužkom špekulatlvno odirajo ribiče -in jim večkrat plačujejo za ulovljene plave ribe tudi samo <"-10 liro (!) za kilogram, medtem ko stanejo na trgu okrog 200—350 f'r kS-Zadnja številka milanske revije »Tempo« je ta problem lepo prikazala v svojem članku pod debelim naslovom čez dve stran': »Riba je draga, toda mečejo jo v morje«. 2e s tem je povedano dovolj in preveč. Sicer pa to rti naša stvar. Za »as je naših, domačih vzrokov več kot dovolj in ne moremo nikakor privoliti v to, da bi iz naših lovišč sla morska riba kam drugam, kot pa J« to po zgoraj omenjenem planu odločeno. In v tem mora tudi naš glas nekaj veljati. rb PRVI NOVEMBER — ROJSTNI DAN PRVE PROLETARSKE DIVIZIJE JLA Po manj kot letu dni hudih bojev od svoje ustanovitve v Ru-dem dne 22. decembra 1941 je Prva proletarska brigada — njen praznik je tudi praznik vse naše Ljudske armade — prerasla v Prvo proletarsko divizijo. Ta je bila ustanovljena dne 1. decembra leta 1942 v Bosenski krajini in jc takoj stopila v akcijo. Šla je skozi neštete boje in bitke. Kjer je bilo najbolj hudo, kjer je bil položaj najbolj težaven, tam je bila vedno Prva proletarska divizija. Bila je udarna pest našega narodnoosvobodilnega boja, najtežje kladivo na nakovalu naše revolucije. Kjer je ona posredovala, kamor je udarila, tam so se kresali snopi isker, tam je obilno kosila smrt med pobesnelimi sovražnikovimi vrstami. Sestavljena iz samih proletar-cev, iz najbolj predanih ljudi naše dežele, ki so zavestno kot komunisti in najboljši sinovi svoje zasužnjene domovine opravljali tudi najbolj težavne naloge in brez premisleka žrtvovali tudi svoja življenja v gigantskem boju za svobodo, je Prva proletarska divizija imela srečo, da je vso vojno bila najbolj blizu tovarišu Titu in vsemu Vrhovnemu štabu ter Centralnemu komiteju KPJ, OB MEDNARODNEM DNEVU VARČEVANJA Vloga kreditno-hranilnih odsekov pri naših zadrugah Ob mednarodnem dnevu varčevanja — za ta dan je proglašen 31. oktober — ne bo odveč, če poudarimo, kako velikega pomena je varčevanje za tistega, ki varčuje, hkrati pa tudi za njegovo državo. Posameznika lahko rešijo njego-vi prihranki ob raznih stiskah, mu pomagajo v bolezni, ob nezgodah in v starosti, skupni prihranki državljanov, naloženi v bankah, pa so n. pr. v preteklosti rešili celo posamezne države iz hude gospodarske stiske. Hranilno-kreditni odseki pri naših zadrugah so zaživeli v letih 1956 in 1957. Danes imamo v okraju že 34 hranilno-kreditnih odsekov, od katerih so se štirje — v Pobegih, Postojni, Prestran-ku in Pivki — razvili že kar v samostojne hranilnice in posojilnice. Konec leta 1957 je bilo v hranilnih odsekih in hranilnicah v našem okraju za 64,762.000 din hranilnih vlog, vlagateljev pa 3116, 30. septembra letos pa že 107,377.000 din. Torej so se hranilne vloge v samih devetih mesecih povečale za 42,615.000 din oziroma za 65,8 "le, vlagateljev pa je bilo že 4064. Razen tega je hranilna služba organizirana tudi v naših šolah. Med mladino je bilo razdeljenih nad 900 kovinskih hranilnikov in je po njih še veliko povpraševanje. Varčevanje pri mladini je predvsem vzgojnega značaja. Zanimivo je, da se je v varčevanju najbolj izkazalo sežansko področje, kjer so se samo letos dvignile hranilne vloge za 12 milijonov din in znašajo skupno nad 34 milijonov. To pomeni, da varčevanje ni vedno odraz gospodarskega stanja določenega področja, temveč predvsem zaupanja prebivalstva v svoje zadruge in v vodstvo zadrug. Tudi koprsko področje je letos zelo napredovalo, saj so se povečale hranilne vloge za 22,700.000 din. Največje povečanje zaznamujemo v Marezigah, Bertokih, Šmarjah in Kopru, nobenega napredka pa ni v zadrugah piranske občine. Razveseljivo je, da naš kmečki proizvajalec vse bolj in bolj zaupa svojim gospodarskim organizacijam na vasi, svojim zadrugam. Prepričani smo, da bodo kreditno-hranilni odseki pri naših zadrugah odigrali pomembno vlogo v gospodarstvu našega podeželja, našega zadružništva, in da se jih bodo naši kmečki proizvajalci Se vse bolj in bolj posluževali. R. Z. Za ceno dragocenih življenj svojih najboljših borcev in komandirjev je trgala in cefrala živo silo mogočnega okupatorjevega vojaškega stroja, razbijala in kaznovala je domače izdajalce svojega rodu. V Peti sovražni ofenzivi si je Prva proletarska divizija NOV pridobila nesmrtno slavo v nepozabnih bitkah v Sutjeski — letos srno praznovali njihovo petnajsto obletnico in izdatno osvežili spomin na tiste velike dni, ko je prav naša divizija omogočila nepozabno rešitev številnih ranjencev. Njeno bojno zastavo je tedaj namočila tudi kri tovariša Tita, ki je bil v t.ej ofenzivi ranjen. Kot vrhovni komandant je ob tej priložnosti uveljavil vse svoje strateške sposobnosti in uspel s preudarnim poveljevanjem rešiti partizanske enote pred uničenjem v smrtonosnem sovražnikovem obroču, ki je kar trikrat opasal obkoljeno področje — veselje, začudenje in veliko spoštovanje je šlo po vsem svobodoljubnem svetu, ko je ugotovil, da so bile vse sovražne nakane zaman. Sledila je kapitulacija Italije. Prva proletarska divizija je tedaj v Dalmaciji razorožila cele armade italijanskih vojakov, nato pa je novembra 1943 imela za nalogo neposredno zavarovanje Jajca, v katerem je bilo zgodovinsko II. zasedanje AVNOJ, kjer so bili položeni temelji nove Jugoslavije. Maja 1944 je bila divizija spet zapletena v najhujše boje pri Drvarju, ko so fašisti poskušali z desantom iz zraka uničiti Vrhovni štab in vodstvo našega upora. Oktobra 1944 je prišla divizija do Beograda, kjer je sodelovala v njegovem osvobajanju. Nato je sodelovala v bojih na Sremski fronti. Gonila je pred seboj poraženega sovražnika, dokler ni ob osvoboditvi vse domovine končala svojo zmagoslavno pot na skrajnih severnih mejah naše dežele. Njena slavna borbena epopeja je bila s tem končana. Po svojem pomenu pa je divizija bila važna za osvobodilno gibanje in partizanske vojaške enote ne samo zaradi svoje hrabrosti in vojaške udarnosti. Bila je namreč predvsem tudi kovačnica vojaških in političnih kadrov naše revolucije, bila je neizčrpna zakladnica novih in novih borcev — nosilcev bralstva in enotnosti naših narodov. Iz njenih vrst je v tem času izšlo 5260 prekaljenih vojaških in političnih voditeljev, med katerimi je bilo 23 generalov in nad 30 narodnih herojev. V njej so bili borci iz vseh krajev naše domovine, ki so jo počez in podol-gem prehodili pod njeno slavno zastavo. Po osvoboditvi je za divizijo nastopila nova doba — nič manj zahtevna za njen sestav kot so bila vojna leta. Stacionirana na najbolj izpostavljeni meji naše dežele je že s samo svojo prisotnostjo dajala občutek varnosti našim ljudem pri izgradnji soci- alizma, pri graditvi lepšega življenja. To življenje pa je tudi od Prve proletarske divizije zahtevalo, da se je nenehno izpopolnjevala v obvladovanju vsega potrebnega vojaškega znanja. Mirno lahko rečemo, da je vse svoje naloge tudi vestno izpolnila: njeni borci in komandni kader so postali mojstri sodobnega vojskovanja in najmodernejše vojaške tehnike. Razen tega pa so vedno našli časa in sredstev, da so pomagali tudi pri graditvi civilnih objektov družbenega standarda na svojem področju — vse po načelu: »Iz ljudstva za ljudstvo«, kar velja za vso našo armado. Ob njenem letošnjem rojstnem dnevu, ob njeni slavni šestnajsti obletnici in petnajsti obletnici najslavnejših bojev v Sutjeski Prvi proletarski diviziji JLA tudi naše iskrene čestitke! T. R. Knote Prve proletarske divizije v usodni V. sovražni ofenzivi pri forsiranju Sutjeske Občinski komiteji ZKS Sežana, Divača in Komen so na skupnem sestanku pretekli teden izvolili začasen skupni sekretariat, ki ga vodi sekretar občinskega komiteja ZKS Sežana Alfonz Gr-mek. Istočasno so vsi trije občinski odbori SZDL izvolili skupno predsedstvo z Avgustom Kodri-čem na čelu. Obe vodstvi bosta delovali do občinskih konferenc, ko bosta izvoljena občinski komi- te ZKS in občinski odbor SZDL za novo sežansko občino. Sekretar okrajnega komiteja ZKS Albert Jakopič-Kajtimir, ki je prisostvoval obema sejama, je ob tej priložnosti priporočil, naj bi skupna vodstva še pred združitvijo občin izvolila tudi vse organizacije in društva, /ki bodo imela občne zbore še pred novim letom. Nov občinski ljudski odbor pa se naj bi formiral do 1. de- Da bi priprave za združitev občin Postojna in Pivka kar najbolje potekale, je bilo potrebno, da se najprej združita občinska komiteja ZKS in občinska odbora SZDL Postojna in Pivka ter izvolita začasni vodstvi. Zato je pred dnevi zasedal izredni plenum obeh političnih vodstev in izvolil devetčlanski sekretariat občinskega komiteja ZKS Postojna ter enajstčlansko predsedstvo občinskega odbora SZDL Postojna. Za sekretarja novoizvoljenega sekretariata in za predsednika novega občinskega odbora SZDL je bil izvoljen Slavo Černelič. Tej skupni seji je prisostvoval tudi okrajni sekretar ZKS Albert Jakopič-Kajtimir ter v razpravi sodeloval s tehtnimi analizami nalog, ki jih naj izvajajo prebivalci zgornjega dela našega okraja v okviru nadaljnje krepitve Občinski ljudski odbor Piran je imel v torek, 28. t. m., popoldne redni seji; obeb zborov in skupno sejo. Na dnevnem redu so b'ie razprave o poročilu Sveta za družbeni plan in finance o izpolnitvi družbenega plana gospodarstva, predvsem kmetijske proizvodnje. Tako je med drugim poudaril, da bo potrebno predvsem v kmetijstvu angažirati vse sile, če hočemo, da se bo razvilo v takšni obliki, kot se spričo objektivnih pogojev lahko. K izvajanju perspektivnega plana razvoja gospodarstva pa bo v veliki meri pripomogla tudi nova uprav-no-teritorialna razdelitev našega okraja in formiranje ekonomsko močnejših občin. Stina cembra, tako da bi s 1. januarjem začel z normalnim delom. Dotlej pa bo potrebno rešiti vprašanje kadra in opraviti vse organizacijske priprave, —er TEČAJ ZA REŽISERJE V KOPRU V dneh 11. in 12. novembra bo v Kopru dvodnevni seminar za režiserje naših amaterskih odrov. Organizira ga okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev. Udeleženci bodo najprej poslušali nekaj splošnih napotkov o pripravi predstave, nato bo režiser ŠNG Trst Jože Babič povedal kako je pripravljal predstavo »Dežurna služba«. Zvečer si bodo udeleženci omenjeno predstavo tudi ogledali. Drugi dan pa jim bodo režiserji pomagali z nasveti za uprizoritev del, ki so si jih prijav-Ijenci že izbrali, jih prečitali in si napravili osnovne režijske zamisli. Za seminar je doslej prijavljenih nad 20 režiserjev-amaterjev, Prednjačita občina Postojna — 7 prijav in Divača — 6 prijav. Iz občin Sežana, Koper, Piran, Hrpelje prijav še niso poslali. Ob predlogu za pocenitev kruha Minido soboto, na dan pred volitvami v SZDL, so vascani Sušaka pri Ilirski Bistrici doživeli vesel dogodek: iz novega vaškega vodovoda je začela teči voda. Po veselih obrazih vaških gospodinj je videti, kakšno veselje je bilo to za vso vas. »Morala jc ■priti Jugoslavija, da je za večnimi obljubami Avstrije in Italije Sušak končno dobil vodo.« Res pa je, da so šele v naših socialistični skupnosti dozoreli pogoji za uresničitev davnih želja Sušačanov — k temu pa so predvsem sami največ pripomogli. Marsikdaj se postavlja vprašanje, če naša podjetja pri določitvi končnih cen svojih izdelkov prikažejo realne stroške proizvodnje, So namreč primeri, ko že po grobih kalkulacijah lahko vsak za obdobje od 1. januarja do 30. septembra letos, daljo o poročilu Sveta za Šolstvo, prosveto in kulturo o stanju teh dejavnosti na področju ob-fiine, dalje o predlogih odločb za dodelitev nadaljnjih nepremičnin splošnega ljudskega premoženja v roke odgovornih upraviteljev in končno poroštvene izjave gospodarskim organizacijam, ki prosjo za razne kredite. Na skupni seji so razpravljali še o potrebnlh spremembah članstva v Svetu za blagovni promet in turizem, ki je v zvez!\ z novimi odloki dobil posebna pooblastila in s tem še večji pomen, kot ga sicer že ima v tej turistični obCni. Posebne pozornosti pa je bil deležen predlog odloka o evidenci ln kontroli cen pri prodaji; tistih artiklov na drobno in prt izvrševanju obrtnih uslug, ki spadajo v široko potrošnjo in s tem v okvir življenjskega standarda prebivalstva. ObLO je na seji sprejel odlok, po katerem se s takojšnjo veljavnostjo uvede tudi na celotnem področju občine Piran evidenca in kontrola cen nad vsemi vrstami tkanin, oblačil, obutve, gospodinjskih potrebščin in drv ter premoga, daljo nad vsemi osnovnimi ži-v.li, med drugim za rlž, testenine, kruh. moko, kavo, meso in mesne izdelke, sullo in prekajeno slanino, suhe in konservlr.me r',be, mleko in mlečne ¡izdelke, jajca itd., kakor tud! nad vsemi uslugami krojaške, šiv laske, čevljarske, brivsko-frizerske in ostalo obrti. Cene vseh našteth artiklov ','n u?lug bo mogoče 7. v Sati le po predhodnem odubrenju s strani Sveta za blagovni promet v soglasju s pristojno okrajno zbornico. Trgovine in prodajalne bodo morale dobiti dovoljenje tud'. za cene, ki so jih zvišale v času od 1. oktobra do sprejetja tega odloka. Za kršilce tega odloka so predvidene visoke kazni. JULE laik ugotovi, da so končni izdelki predragi, pa čeprav upošteva vse elemente cene. Tak primer je v koprskem okraju tudi s cenami kruha. Ob nedavni podražitvi moke se je cena kruha povečala, ko pa so te dni na pobudo Trgovinske zbornice za okraj Koper tukajšnja podjetja za peko in prodajo kruha temeljito pregledala svoje kalkulacije, so njeni predstavniki prišli do zaključka, da je moč znižati ceno kruha, ne da bi bila podjetja prikrajšana za realen dobiček. Zato bo te dni Trgovinska zbornica predložila občinskim ljudskim odborom, ki so pooblaščeni določati oziroma oblikovati prodajne cene tudi kruhu in pecivu, predlog novih cen in sicer: kg belega kruha naj bi odslej veljal v Kopru in Izoli 74 din (sedaj 78 din), v Piranu 76 din (sedaj 78 din), v Sežani in Divači 70 din (sedaj v Sežani 72 din), v Postojni 70 din (sedaj 73 din), v Pivki 72 din (sedaj 74 din), v Ilirski Bistrici 72 din, v Kozini in v Dutovljah pa po 71 din. Cena črnemu kruhu bi veljala povsod 54 din za kilogram, seveda pod pogojem, če bodo ostali nabavni pogoji in dajatve v isti višini kot so bili doslej. Cena že-melj naj hi bila naslednja: Koper 8 din (8 dkg, sedaj 10 din), Izola 6 din (5 dkg). Piran 8 din (1"0 dkg), Sežana 8 din (10 dkg). Postojna 6 din (6 dkg), Pivka 6 din (6 dkg), Ilirska Bistrica 6 din (6 dkg) in Divača 6 din (6 dkg). Glede peciva bo predlagano svetu za blagovni promet pri OLO Koper, naj ne bi določevali cen, ker jih pekarska podjetja kljub podražitvi moke niso povečala. PROSLAVA 15. OBLETNICE I. KONGRESA SPŽZ V NOVEM MESTU V novem mestu so bile v soboto in nedeljo, 25. in 26. t. m., proslave 15-letniee I, kongresa Slovenske protifašistične žensko zveze. V ¿oboto so med drugim Dvodeii^: obleka, ki pa je lahko v toplejšem vremenu tudi kostum. Poseben okrasek so dvovrstni gumbi in nakazani žepi na kratkem in ohlapnem jopiču ODPRTO PISMO 8tji! »J m m Proti koncu poletja smo doživele žene v Kopru neprijetno presenečenje: v mlekarnah so nam začeli odrekati, da bi natočili mleko v steklenice. Nastala je vrsta neprijetnosti: marsikdo ni imel primerne kanglice in je moral nositi s seboj navaden lonec. Z loncem pa ne moreš poslati otroka po mleko, ker ga bo polil, prav tako ne moreš nepokritega stlačiti v mrežo, kjer so še druga živila. In pomislite še na gospodinjo, ki mora iz Kopra znositi v Semedelo vse za svoje vsakodnevno gospodinjstvo. Pa so nas tolažili: kmalu bomo imeli mleko v steklenicah. To bo dobro pasteriziradno mleko, za steklenice boste dali kavcijo, potem pa vedno prinesli prazno steklenico in dobili polno. Tako delamo zdaj pri jogurtu. Tako smo se gospodinje nekako potolažile in potrpežliivo čakale. Pri tem smo že začele sanjariti, da se nam obetajo boljši časi, saj bomo dobili pasterizirano mleko, morda tudi prednosnega za dojenčke, je pomislila marsikatera mlada mamica v pričakovanju. Od takrat pa je že minil mesec, dva in kmalu bo tekel tretji. Mleka v steklenicah še vedno ni, sanitarna inšpekcija pa neusmiljeno kaznuje prodajalke v mlekarnah, če se usmilijo tarnajoče gospodinje ali otroka, ki prideta po mleko s steklenico. Razumemo motive, ki so privedli sanitarno inšpekcijo do tega, da je prepovedala točenje mleka v steklenice, kajti lij se lahko okuži v umazani steklenici in to okužbo potem prenaša. Toda če smo dosledni, bi morali spremeniti še marsikaj- Če ostanemo prav pri mlekarnah: končno prodajalke prijemajo posodo, sir kruh, piškote itd, z istimi rokami kot denar. V pekarnah je pesem prav taka: ista prodajalka reže kruh in kasira denar. Je to higienično in morda pri tem ni možna okužba? In končno smo mnenja, da pride gospodinja po mleko s čisto steklenico, ker je v njenem interesu, da se ji mleko ne pokvari. Razen tega pa še mleko pred uporabo dobro pre-vremo, česar pa ne moremo reči. za olje, vino, kis in drugo, kar nam v trgovini točijo z lijem v steklenice. ; . Za zaključek samo še prošnja na podjetje »Mleko«: priskrbite nam dobro mleko v steklenicah, pa bomo zadovoljne me in sanitarna inšpekcija. Saj je že tako Koper morda edino večje mesto, ki nima tako urejenega razdeljevanja mleka. Žensko društvo Koper odkrili tudi spominsko ploščo borki Katji Rupena v Mirni, v nedeljo pa so se zbrale številne delegatke (okoli 300) v Domu kulture v Novem, mestu na proslavo, Ivi so se je udeležili razen preživel ih delegatk I. kongresa tudi nekdanje aktivistke in članice odborov SPŽZ v narodnoosvobodilni borbi. Iz koprskega okraja se je udeležilo svečanosti. 25 tovari-šic. Navzoče so bile tudi zastopnice žena iz Trsta, Koroške in Goriške ter gostje: predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, podpredsednik Izvršnega sveta Jože Vilfan, podpredsednica GO SZDL Vida Tomšičeva. član Izvršnega sveta Franc Kimovec-Žiga, podpredsednik CK LMS Tone Kropušek, sekretar ZKS za okraj Novo mesto Jože Borštnar in drugi. Svečanost ,ie začela predsednica Zveze ženskih društev Slovenije Angelca Oeepek. ki je v kratkem nagovoru poudarila pomen in zgodovino ženskega gibanja v Sloveniji. Delegacija žena je medtem položila venec na spomenik žrtvam druge svetovne vojne v Novem mestu. Po pozdravih novomeških pionirjev, predstavnikov oblasti in mladinskih delovnih brigad je zbranim delegatkam in gostom spregovoril predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher. I. kongres Slovenske protifašislične ženske zveze pred 15 leti v Dobrniču, je rekel tovariš Kraigher, ie bil eden najvažnejših mejnikov v razvoju narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda in je bistveno prispeval k akhvizaciji žena v vsem javnem, političnem in družbenem udejstvovanju, Kongres sam je bil manifestacija že izvršene revolucije, že danega odgovora na vprašanje vloge žena v javnem življenju, je med drugim poudaril tovariš Kraigher. Nato je govoril o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki stoje zdaj pred našimi zavestnimi silami socialistične izgradnje, to se pravi tudi pred našimi ženami. Tu gre zlasti za vprašanje dviga cen nekaterih prehrambenih artiklov in probleme, ki nastajajo v zvezi z neupravičenim navijanjem cen. Ko je govoril o aktualnih vprašanjih našega življenja in o mednarodnem položaju Jugoslavije, je tovariš Kraigher dejal, da nam kampanja, ki jo vodijo proti nam nekatere dežele, nalaga še prav posebno skrb za pravilno reševanje naših gospodarskih problemov in težav. Kljub tem napadom zaupamo v uspešnost naše borbe, saj so 'v nas še svetle tradicije, tisti polet in tista navdušenost, ki je prevladovala v vseh naših akcijah v času narodnoosvobodilne borbe. Prav ta borbenost, polet in navdušenost je prevevala I. kongres SPŽZ v Dobrniču in zato nam je spomin na tiste dni spodbuda za združevanje vseh sil, za razvijanje odločne borbe in za premagovanje težav, ki so sedaj pred nami. Ob koncu svečanosti in spominskega zborovanja so vsi udeleženci poslušali kulturni pro- gram, ki so ga pripravili simfonični orkester Radia Ljubljane in prvaki ljubljanske Drame, Z zborovanja so poslali udeleženci še pozdravno pismo predsedniku republike tovarišu Titu. Najnovejša drobna knjižica jeziku, dvanajst kratkih poglavij beznu Čeprav se na prvi pogled vzhajajočega sonca«, je vendar to sovno in krajevno neopredeljeno, rca Izpovedati, da je edino žensk pa je ljubezen le brv, ki pelje od današnje k jutrišnj.1. Junak, vseh moža, ki je preživel tisočletja, kakor metulj s cveta na cvet. Sest govoril, da je v njegovem življe lesll se je v srcu mnogih mož 'in in vzbuja nemir tudi v srcu žena. Katje Spurove .pifinaša v poetičnem razmišljanj o ženski in moški Iju-zdi, da so to dogajanja iz »dežele le literarno ozadje in je delo ča-V teh pesnitvah v prozi hoče avto-a zmožna resrtične ljubezni, moškemu včerajšnje ljubezni k današnji in od zgodb jc Hsi Men, duhovna podoba katerega srce mi našlo miru in leta žena je imel lisi Men lin vsaki je nju edina. In Hst Men nt umrl, ute-v njfih živi dalje s svojim nemirom katja Spur ■f (Odlomek iz knjige DVA STUDENCA. V opremi in z ilustracijami Jožeta Ciuhe jo je izdala koprska založba LIPA) Ču Jing in Hsi Men. sla z ostalimi potniki vred zapustila ladjo, ki se je bila za dvajset minut usidrala, v pristanišču pod kamnito gmoto, po kateri so se kakor veriga vlekle razi>aline starodavnega, mesta. Ču Jing je bila majhna in krhka in njene poševne vrezane oči so zrle ■vprašujoče, kakor da še ■vedno čakajo odgovora na kdo ve kdaj postavljeno vprašanje. Hsi Men jo je bil odkril iznena-da v mestni četrti, kjer je živela. Vzel si jo je bil za ženo in ji ni skrival, da je imel že mnogo prijateljic, dokler ni spoznal nje in jo vzljubil. Ču Jing je okrasila svoj dom z njegovimi fotografijami in na eno teh ji je Hsi Men naslikal besede, >ki naj bi jih čas nikoli več ne izbrisal: »Odgovor na vprašanje, ki si ga venomer ponavljaš, je preprost in kratek: ljubim te, ker sem v tebi našel samega sebe!« Če kljub temu Ču Jing ni bila docela srečna, je bilo to zaradi prikrite nezaupljivosti. ki se je nikoli ni mogla do kraja otresti. Zdaj sta izstopila, da bi se v mestu okrepčala s pijačo, dokler ne bo ladja znova dvignila sidra. Sedla sta za mizo na senčnatem vrtu čajnice in si. naročila pijače. In ko sta pila, je vzel Hsi Men iz njune popotne torbe štiri razglednice, da bi jih napisal. Na vrtu so rasle palme in oleandri so na široko odpirali bele in rdeče cvetne čase. Nekaj metrov vstran je šumelo morje. Tam so se naslanjali na kamnito ograjo ljudje, pokriti s širokokrajnimi klobuki iz riževe slame. Vse to je opazovala Ču Jing, medtem ko je Hsi Men pisal. Pred očmi ji je bila njegova roka. ki je pisala naslove na razglednice. Bila so to imena njunih skupnih znancev in Ču Jing se je mimo njegove roke zagledala v morje in v ladjo, ki je stala usidrana v pristanišču. Tedaj pa je videla, da je Hsi Men malomarno odrinil tri popisane razglednice in segel po četrti. Zdaj je kakor po naključju dvignil levico in jo položil na mizo tako, da je z dlanjo prikril razglednico, na katero je začel pisati naslov. Ču Jing tega morda ne bi bila niti opazila, ko bi ne bilo v njej tiste prikrite nezaupljivosti 'do moža, ki ga je ljubila. Zdaj je samo za spoznanje dvignila glavo, da je preko njegove roke prebrala ime ženslce, ki ga je bil pravkar napisal: Yii Sing. Mahoma se ji je telo napelo kot struna. Sledila je moževi roki in je brala, kakor je pisal: »V valovih, ki jih gledam, vidim drhteti vašo podobo, Yii Sing .. Pošiljam vam mnogo pozd.rai.iov in Zimska obleka iz temnega volnenega blaga. Pas je samo na sprednji strani (Nadaljevanje s 5. strani) tos jo napoveduje Hrvatsko Narodno kazalište v Zagrebu), tak je njegov »Izgubljeni obraz« (195G) in priredba kitajske drame iz 17. stoletja »15 nizov denarja«. Tudi v romanih je Wei-senborn kritik časa: »Tretji pogled« (1956) je slika povojnega na dva dela razdeljenega Berlina, »Na pesku grajeno« pa ostra kritika industrijskih koncernov bonnslte republike. Se v tej sezoni bo v Franlifurtu premiera tveisenbornove drame »Družina iz Nevade«, V njej obravnava najbolj žgoči problem naše dobe: nevarnost atomske vojne. Več Weisenbornovih del je bilo prirejenih za radio, sam pa je napisal za to zvrst gledališča le eno igro — »Lovca na čaplje« (1954), V njej se vrača v kraje Južne Amerike, kjer je prebil nekaj let. V majhnem mestecu živi trgovec Aranda, ki dobi iz Pariza veliko naročilo: pošlje naj tisoč čapljevih peres. Caplje pa je mogoče streljati le v močvirnih goz- želja. Ena teh pa je, da bi vas kmalu spet videl.. . Kako lepo je, kadar kdo dolgo misli na vas, ne da bi vi to vedeli... Vaš Lotos.« Ko je Hsi Men še pisal, je bila Ču Jing kakor granitna čer, ob katero se zaganjajo morski valovi. V spornimi ji je preblisnil dan, ko sta se ona in Hsi Men odpravljala na potovanje — na to njuno prvo skupno potovanje: šla sla po mestu in tedaj jo je Hsi Men vprašal, ali pozna koga iz rodu Yii. Nikogar ni poznala in je že naslednji hip pozabila na njegovo vprašanje. Istega dne ji je Hsi Men vzdel priimek Lotos in jo je poslej neštetokrat poklical s tem imenom. Dobro se je še spominjala nasmeha, ki mu je bil zaigral v kolu ustnic, ko ji je prvič dejal besede: »Ti, moj Lotos!« Hsi Men je nehal pisati in je ravnodušno pomešal četrto razglednico med ostale tri. Tedaj je dvignil glavo in rekel: »Greva, Ču Jing!« Njegov obraz je bil kakor maska. »Greva, da oddam te karte," je (Nadaljevanje s 5. strani) z vajami. Predsednik občinskega sveta Svobod je člane godbe opozoril, da letos ne morejo računati na večje zneske, ker je ObLO Koper sicer odobril 800 tisoč dinarjev za letošnje leto, vendar pa je doslej nakazal le 200.000 za vsa prosvetna društva v občini. Potrebna bo združena akcija, ki naj bi jo podprle tudi druge organizacije, da bi za godbo oziroma za uniforme predvideli potrebni znesek v prihodnjem proračunu V razpravi so nekateri predlagali, naj bi posnemali vzgled Izole, kjer so se vsi člani sindikalnih podružnic prostovoljno obvezali ter dajejo po 10 dinarjev mesečno za godbo, kar je blizu 400 tisoč na leto. Če bi podobno naredili tudi v Kopru, bi letno lahko zbrali nad 600 tisoč dinarjev. Vsekakor so sklenili, naj bo vprašanje enotnih oblek-uniform rešeno do spomladi, vsaj do majskih praznikov in Dneva mladosti, pomoč pa je obljubil tudi okrajni Svet Svobode. Za nabavo novih instrumentov, ki bi stali nad 3 milijone dinarjev, pa bo potrebno počakati še dve do tri leta ter zbrati medtem potrebna sredstva, da bi jih lahko kupili naenkrat v isti tovarni. Pri tem so poudarili, da bi morale priskočiti na pomoč tudi gospodarske organizacije, zlasti močnejša podjetja, saj je godba stvar dovih lagune, kamor nihče noče. Sele ko Aranda izkoristi gostilniško pevko in plesalko Marino kot vabo, se džungelska lovca Jaime in Narclsso odpravita na pot. Marina je bila obljubila vsakemu, da bo njegova, če ji prinese čapljevih peres. Lovca, ld ju druži staro prijateljstvo, se v samoti, ko mislita ves čas na Marino, vedno bolj odtujujeta, zasovražita se in iz lagune se po več mesecih vrne le eden. Tisoč čapljevih peres iima, toda Aranda se še komaj spominja naročila, ki je bilo medtem prelcll-cano. Marina je izginila — lovec pa strmi s praznimi očmi in praznih rok predse. Trda, včasih že skoraj surova resničnost se prepleta s pesmimi v trpko, breehtovsko napisano balado. Zrežiral jo je Fran Ziželc, glasbo je napLsal Bojan Adamič, poje Beti Jur-kovlč. Zasedba vlog je naslednja: Aranda, trgovec — Stane Sever, Marina, plesalka — Majda Potokarjeva, Jaime, lovec — Tona Komar, Nar-cisso, lovec — Andrej Kurent. ponovil z brezbarvnim glasom in je vstal. Tudi Ču Jing je vstala. Za. trenutek ji je bilo, kakor da je prešlo valovanje morja tudi na suho zemljo — morala se je oprijeti mize, da je ujela ravnotežje. Hsi Men ni opazil spremembe na njenem obrazu. Ni čutil, kako naglo je utripalo njeno srce, in ni videl sence, ki ji je zamračila pogled. Vzel je popotno torbo i?i je krenil na cesto. Ču Jing je Šla za njim in je težko prestavljala noge, kakor da brede po vodi. Videla je veliko rdeče sonce, ki je tonilo za morjem. Onkraj ceste je visel ■ na zidu hiše nabiralnik za pisma. Ko je Hsi Men dvignil roko, da bi spustil vanj štiri razglednice, se mu je Ču Jing zazrla v obraz, kakor da se ji je pravkrar predstavil z zlaganim imenom, in je s hripa-vim glasom rekla: »Vem, komu pošiljaš četrto razglednico, Hsi Men!« Nasmeh mu je prebegnil obraz. Spogledala sta se. V molk, ki je za trenutek nastal med njima, je planil pisk ladje, ki je v pristanišču že dvigala sidro ... vsega Kopra. Zlasti pa se bo-moral za rešitev vseh nujnih vprašanj odločneje zavzeti novi odbor Svobode, ki bo izvoljen na bližnjem občnem zboru. Zato so-sklenili, da se bodo tudi člani godbe zavzeli, da bo izvoljen končno res delaven, agilen upravni odbor koprskega delavsko-prosvetnega društva, kar letošnji ni bil. Člani godbe so bili z uspehom sestanka zadovoljni, saj so prvič lahko širšemu krogu povedali svoje težave in probleme. Sklenili so, da bodo imeli v petek prvo novo redno vajo ter da bodo nastopili v javnosti ob Dnevu re-blike, ko bo tudi svečana otvoritev pristanišča in popolnega obratovanja tovarne Tomos. sd FESTIVAL kratkega filma pri nas? Pretekli teden je bila v prostorih Vesna filma v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri so med drugim razpravljali tudi o filmskih festivalih za prihodnje leto. Govora je bilo o predlogu, da kratkih filmov ne bi več predvajali skupno s celovečernimi v puljski areni, pač pa bi kratki in dokumentarni film imel svoj posebni festival, in sicer v Kopru. Filmski delavci so se o tem nekako sporazumeli, zdaj je le na nas, to je Turistični zvezi, Zavodu Primorske prireditve in podjetju Globus, da se za to zanimajo in uredijo vprašanje prostorov in organizacije celotnega festivala. Prav gotovo bi bil tak festival za naše kraje izrednega kulturnega in turističnega pomena, posebno še, ker računajo, da bodo proizvodna podjetja širom po naši državi proizvedla v prihodnjem letu 230 kratkometraž-nih filmov. 40 PRIJAV ZA UČITELJSKI PEVSKI ZBOR Za učiteljski pevski zbor, ki ga organizira okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev Koper se je doslej prijavilo nad 40 učiteljev in profesorjev. Večina je iz krajev, ki so oddaljeni od centra. Zanimivo je, da iz Kopra, kljub temu da je toliko šol, še ni nobene iprijave. Avdicije se bodo začele v začetku novembra. Na skupni seji Okrajnega komiteja Zveze komunistov in Okrajnega odbora Socialistične zveze, ki je bila, kakor smo že poročali, 7. t. m., so bila sprejeta naslednja priporočila in zaključki, katerih izvajanja naj vplivajo na pospešen razvoj kmetijstva v našem okraju. Urediti je treba pravno-lastni-ška vprašanja in arondacijo zemljišč. Pravno-lastniška vprašanja morajo urediti občinski ljudski odbori v prihodnjih treh mesecih ob upoštevanju predpisov zakona o racionalnem izkoriščanju zemljišč in predpisov o komasaciji ter arondaciji. Racionalno obdelavo in ekonomičnost pri obdelavi zemljišč na državnem kakor tudi na privatnem sektorju namreč močno ovira lastninska neomejenost, zlasti razparceliranost zemljišč. Treba bo zato, da občinski ljudski odbori začnejo s pripravami za komasacijo in arondacijo zemljišč najprej tam, kjer so že socialistični kmetijski obrati ali pa bodo s komasacijo ustvarjeni pogoji za povečanje njihovega števila. Da pa bi komasacija v kar največji meri dosegla svoj namen, naj okrajni ljudski odbor na osnovi zakona o racionalni obdelavi kmetijskih površin po predhodnem posvetovanju v občinskih ljudskih odborih izda odlok o rajonizaciji. Vzporedno z arondacijo se morajo meliorirati tiste površine, ki jih smatramo za drobne melioracije. Da bo to delo temeljito opravljeno, bo moralo Strokovno združenje 'kmetijskih gospodarstev oziroma Zavod ea pospeševanje kmetijstva OLO Koper izdelati do 1. maja ureditvene načrte za kmetijska gospodarstva in njihove zadružne ekonomije, v katerih mora biti predvidena specializirana sodobna in donosna TSDIM D MI 2 TISOČ TON VE C PNEVMATIK za tovornjake, osebne avtomobile, motorje in kolesa bodo v naslednjih letih proizvedli v tovarni SAVA v Kranju. Tako bo leta 19G1 znašala zmogljivost proizvodnje pnevmatik v tej tovarni 3.500 ton. Zlasti veliko nameravajo izdelati piaščev za Fiat-GOO. LETOS SO LETALA JAT PREPELJALA 105 TISOČ POTNIKOV, to je za 14 tisoč več, kot so jih lani v razdobju od januarja do konca septembra. Na notranjih progah so naša letala prevozila 82 tisoč in na mednarodnih 23 tisoč potnikov ter 820 tisoč ton blaga. Kaže, da se je tudi v naši državi začel močno krepiti tudi letalski promet. VSAKE ŠTIRI URE IZDELAJO NOVO PRIKOLICO ZA TOVORNE AVTOMOBILE v podjetju DJURO DJAKOVIC v Slavonskem Brodu, kar je posledica znatno boljše organizacije dela. Prej so namreč posamezne dele prikolic nekajkrat nosili iz ročne v strojno obdelavo in spet nazaj, zdaj pa so uredili tako, da posamezne delavnice nenehno Izdelujejo dele In Jih potem pošljejo v montažno delavnico. 500 TON PRVIH DOMAČIH RADIATORJEV je izdelala Livarna železa In tovarna strojev v Po-žegl. Povpraševanje po teh prvih doma izdelanih radiatorjih je zelo veliko, saj so vse preizkušnje odlično prestali In po kakovosti dokazali enako raven, kot Jo imajo inozemski. i' MODERNE LADIJSKE VLAČILCE SO IZDELALI v ladjedelnici »Boris Kidrič« v Apatinu. Jugoslovanski register lad'J jim je priznal najvišjo klaso. Vlačilci so dolgi po 72 m, šlrokt 10 m. visoki 2.5 m, imajo nosilnost tooo t, na palubi ima vsak tri ročna dvigala. s katerimi bodo lahko prenašali po tri tone blaga, namenjeni pa so Jugoslovanskemu rečnemu brodarstvu. PRVE MLEKOVODE V NASI DR2AVI NAMERAVAJO ZGRADITI MED TOLMINOM IN KOBARIDOM, Ti mleko vodi bi omogočili1. najhitrejše pošiljanje velikih kol čin odkupljenega mleka s Krnskih planin v dolino Soče, kjer so s rame. Načrti za gradnjo mlekovodov bodo verjetno Izdelani že letos. 304 MILIJARDE DINARJEV smo letos že potroši.lii za Investicije, kar je približno za 55 milijard d n več kot lani v prvih osmih mese-c h. Medtem ko so bile zvezne tn-vestia je l'n investicije gospodarskih organizadij znatno večje od lanskih, so se Investicije pol Učno teritorialnih enot zmanjšale. peli ¥ proizvodnja po načelih sodobne agrotehnike in ekonomike. Zato naj bodo tudi vlaganja investicijskih sredstev v skladu s težnjo po racionalnem izkoriščanju. Prav bi bilo, če bi okrajni in občinski ljudski odbori vsa sredstva, ki se stekajo iz kmetijstva, vrnili kmetijstvu, gospodarske organizacije pa naj lastna sredstva, ki niso angažirana po investicijskem planu, posodijo skupnemu skladu, da se tako zagotovi finansiranje najvažnejših investicijskih del v kmetijstvu. Vzporedno s tem morajo kmetijska gospodarstva izdelati finančno-proizvodne plane, v katerih je zajeta proizvodnja z optimalnim izkoriščanjem danih zmogljivosti obratov in so obvezno vključena predvidena nagrajevanja po končnem proizvodu. Strokovna združenja naj v sodelovanju s kolektivi in upravami posestev ter zadružnih ekonomij pomagajo uvajati najsodobnejšo obliko mehaniziranega dela tako, da bi koristili maksimalno mehanizacijo z minimalno potrebo fizične delovne sile, da bi uvedli nagrajevanje po končnem proizvodu, ki je trenutno najspod-budnejši način nagrajevanja itd. Ko bodo kmetijska gospodarstva in zadružne ekonomije po teh smernicah prešla v industrijsko proizvodnjo, bo treba prekvalificirati s pomočjo seminarjev in tečajev sedanjo delovno silo. V tej zvezi bo seveda potrebno učne programe strokovnih kmetijskih šol prilagoditi specifičnim potrebam kmetijske proizvodnje na našem področju. Okrajni zavod za pospeševanje kmetijstva bo moral v obdobju, dokler nimajo posestva dovolj strokovnega osebja, nuditi strokovno pomoč kmetijskim gospodarstvom z vodenjem tečajev, izdelovanjem ureditvenih načrtov itd., s kmetijskimi gospodarstvi naj se pogodbeno veže na posamezne proizvodne faze dela, naj vodi posamezne proizvodne poskuse, zbira podatke, izvaja selekcijo, priporoča kmetijstvom in posameznikom strokovne publikacije, naj skrbi za uvedbo najsodobnejših načinov proizvodnje in naj proučuje v sodelovanju z Vodno skupnostjo vse sisteme namakanja in potrebe vode za posamezne kulture. Okrajna zadružna zveza bo morala s pomočjo občinskih organov oblasti izdelati za vsako kmetijsko zadrugo gospodarski program za prihodnje leto, ki mora biti v □ □ skladu z metodologijo planiranja okrajnega Zavoda za plan. OZZ naj tudi izdela gospodarsko-poli-tične analize, v katerih bodo vsestransko in podrobno razčlenjeni problemi vseh kmetijskih zadrug s predlogi reševanja posameznih nalog v okviru obvez družbenega in perspektivnega plana okraja ter občine. Bilo bi prav, če bi ZPZ in OZZ ocenile dosedanje rezultate gibanja in pojave v kooperaciji ter ekonomske odnose med družbenimi sredstvi in privatnimi kmetijskimi proizvajalci. Ker je to osnova in odgovorna naloga našega kmetijskega zadružništva, se morajo občinski ljudski odbori in njihovi organi brezpogojno odločno usmeriti v to, da bodo nudili pomoč zadružnim organizacijam pri izvajanju kooperacije o ekonomič-nejšem in racionalnejšem izkoriščanju sredstev, namenjenih kmetijstvu. ir a v o (Konec na 10. strani) Zadružno podjetje za uvoz in izvoz GRUDA iz Ljubljane, ki ima svojo poslovalnico tudi v Prestranku, Je nabavljalo živino neposredno pri proizvajalcu in tudi ni upoštevalo predpisov o kakovosti živine, namenjene za izvoz. Zaradi tega prekrška je bilo podjetje kaznovano s 300.000 dinarjev globe, njen upravnik v Prestranku Edvard Stefin pa s 6000 dinarji. V kratkem bo obravnava proti KZ Dolnja Košana, ker je preplačevala ž'ivino od 5 do 30 din pri kg in ker Je prodajala živo živino za 30 din dražje, kakor je dogovorjena cena po lestvici o kakovosti. Zaradi podobnega primera se bodo morali zagovarjati tud'; vodilni uslužbenci in funkcionarji KZ Lokev. Ko je kontrolni organ ugotovil ta prekršek, je odkril, da je bila evidenca nad 'izdan/m blagom in prejetim denarjem ob prodaji mesa in mesnih izdelkov pomanjkljiva, kar Je pokazalo nesoglasje med evidentiranimi! ¡iztržki, zabeleženimi v blokih, ter gotovino v blagajni, In to za 9.500 din v korist blagajne. Blagajničarlca M. T. je ob tej priložnosti kontrolnemu organu izjavila, da so takšna nesoglas- ja posledica prevelikega navala v obratiih ln se često dogajajo. Podobne primere Je opaziti tudi v nekateri (h drugih mesnicah in prav bi bilo, ' če bli njihove uprave poskrbele za red. Podjetje »KLAS« v Kopru Je odkupilo neposredno od proizvajalcev brez vednosti kmetijske zadruge 450 kg tolminskega sira po 400 din. Odku-povalec za ta nakup tudi ni Imel tozadevnega dovoljenja republiškega upravnega organa za blagovni promet. Zaradi tega nepravilnega :n protizakonitega odkupovanja se je podjetje Izpostavilo nevarnosti, da bo kaznovano v smislu zakona z denarno kaznijo od 100.000 do 3,000.000 din, odgovorna oseba pa s 5.000 do 50.000 dinarjev globe. Postavlja se vpraSa-nje: ali je bJo nakupovalcu res nujno potrebno napraviti prekršek, saj bi lahko iste količine sira po enaki ceni nabavil preko zadruge. Septembra je bila cena otrobov 24 do 27 denarjev. Ta mesec pa je Zadružna poslovna zveza nabavia v Ljubljani! 30.000 ton otrobov franico Ljubljana po 21,50 din in krila stroške prevoza, kar bi skupno znašalo 25.50 din za kg, ter 50.000 ton otrobov dz Ajdovščine, ki J'ih je prevzela v Kopru po 23,50 d!n. Te otrobe je kljub prepovedi verižne trgovine odstopila zadrugam, te pa trgovskim podjetjem ln tako je cena otrobom zrasla na 30 dinarjev. Občinska tržna inšpekcija je na takšno poslovanje takoj reagirala z ustavitvijo prodaje in z določitvijo cene v višini 27 ciinarjev, ki je verjetno le začasna, ker kaže, da bo cena otrobom z boljšim načinom nabave v kratkem padla. OB OBISKU PREDSTAVNIKOV ITALIJANSKIH TURISTIČNIH URADOV V SLOVENIJI ilefiili sosedo? Ne samo v malem obmejnem, tudi1 v velikem turističnem prometu v Sloveniji postajajo Italijani čedalje pomembnejši. Medtem ko je obisk v malem obmejnem prometu odvsen od bivanja v obmejnem pasu, katerega zajema, in vzajemnih mal'h potreb, je obisk v vel kem turističnem prometu odvisen zlasti od propagande ln poznavanja. To delo pa opravljajo v prvi vrsti turistični urad . Da bi se njihovi predstavniki v Italiji osebno seznanil tako z našimi slovenskimi naravnimi lepotami in zanimivostmi kakor tudi s cestami in hoteli, jih je propagandna skupnost »Gore-kras-morja«, katero sestavljajo turistične podzveze Koper, Kranj ter Nova Gorica skupaj z upravo Postojnske jame, povab la na tridneven obisk po zahodnem delu Slovenije. Po prvem pozdravu v Škofijskem buffetu dne 23. t. m. so se gostje iz Trsta, Gorice, Vidma, Gradeža, Benetk, Padove, Milana in Rima odpeljali najprej v Koper. Tu so si ogledali Trg revolucije, vrt in restavracijo »Galeb« ter hotel »Triglav«. V Piranu, kjer so jih sprejeli predstavniki lokalnih oblastev, turističnih organizacij in gostinskih obratov, je bila ob kratki pogostitvi v Domu pomorščakov prva informativna konferenca o naši slovenski morski obali in njenih letovišč h. Sledil je še ogled Portoroža, od koder so se gostje od- Delegacija predstavnikov italijanskih turističnih uradov na. obisku v Postojni NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR o T] o %r o"! ¥ kmetijstvu največ neizkoriščenih možnosti V nekaterih kmetijskih pridelkih, ki so osnova za prehrano našega prebivalstva, smo odvisni od uvoza. Za državo, ki ima vse pogoje in možnosti za visok razvoj kmetijstva, je to vsekakor negativna ugotovitev, ki se odraža zlasti v ekonomskem pogledu. Za uvoz žit, sladkorja in drugega trosimo velike vsote deviz, ki bi jih lahko uporabili za druge potrebe. Nič čudnega ni zato, če zlasti v zadnjih letih vlagamo za dvig kmetijstva ogromne napore in sredstva. Pri tem stremimo zlasti za tem, da bi dosegli proizvodnjo, ki ne bi bila odvisna toliko kot doslej od vremenskih razmer, da bi povečali pridelek na hektar, in končno stremimo za tem, da bi tudi v kmetijstvo uvedli najmodernejše načine obdelave z vsemi agrotehničnimi pripomočki. Letos bo v vsej državi vloženih v ta namen z dodatnimi sredstvi nad 100 milijard dinarjev. Letos smo lahko brali o velikih uspehih, ki so jih dosegla nekatera kmetijska posestva s tem, da so sejala žita posebnih, zlasti italijanskih vrst in ki so pri tem uporabljala razen globokega oranja tudi umetna gnojila. Vemo tudi, da je bilo sklenjeno, da bomo v prihodnje postopoma prešli k sejanju tistih žit, ki prinašajo največ plodu na hektar. Najprej torej poskusi, nato pa jiostoimo sejanje takih žit na velikih površinah. V ta namen je bilo tudi že uvoženega mnogo semena italijanske pšenice in zagotovljen je dovolj velik uvoz umetnih gnojit, da ne govrimo o postopnem večanju strojnega kmetijskega parka. Ko po končani letini primerja7no številke, lahko ugotovimo že na prvih korakih k zboljševanju kmetijske proizvodnje, kaj vse lahko dosežemo s skupnimi napori in z uporabo modernega načina kmetovanja. Ne bomo govorili o posameznih izrednih uspehih, ki so bili doseženi na tem ali onem kmetijskem gospodarstvu. Dovolj je, če potegnemo povprečje in ugotovimo, da so kmetijska gospodarstva dosegla povprečen pridelek pšenice na ha v višini 24,3 stota, medtem ko so zasebniki dosegli do 11,4 ali prvi za 1 stot več kot lani, drugi pa za 30 Vo manj. Posebno velik je bil pridelek koruze, saj dosega rekord pri hibridni koruzi celo 18.000 kg na ha. Značilno za letošnje leto je, da je bil v Sloveniji pridelek žit nekoliko večji kot t> drugih republikah, kjer je bil povsod manjši od lanskega. To je treba pripisati zlasti vremenskim razmeram. V celoti pa nam bo primanjkovalo nad 100.000 ton pšenice, kajti domači pridelek bo kril komaj potrebe kmetijskega prebivalstva, saj je letošnja kmetijska proizvodnja spričo suše za okoli 25"/o manjša od lanske. Kmetijstvo ima kljub naglemu razvoju industrijskih dejavnosti poseben pomen tudi za koprski okraj. Perspektivni načrt predvideva skoro 5,5 milijard investicij za kmetijstvo. To je vsekakor velika vsota in ne bo pretirano, če trdimo, da bi se morale že sedaj poznati investicije prvih dveh let, ali vsaj videti, kjer se vlagajo prve transe teh sredstev. Pri. tem ne moremo prezreti velikih melioracijskih del z izsuševanjem Škocjanskega zaliva pri Kopru, spreminjanje gmajn v vinograde ali sadovnjake in podobno. Ne moremo pa trditi, da bi v celoti bilo izvršeno vse za izboljšanje kmetijstva, da bi s kooperacijami skušali zboljšati pogoje za večjo proizvodnjo in v to zajeti tudi zasebnega proizvajalca. Da je tako, nam dokazuje majhen hektarski pridelek in pa velike neobdelane površine, ki bi lahko rodile obilo in redkih sadov ne le za dom, temveč tudi za druge. -dt- peljali v Postojno In si po kosilu ogledali jamo. Skoda, da je zaradi zakasnitve moral odpasti obisk v Škocjanskih jamah. Po večerji in prenočitvi v Ljubljani je šla pot čez Kranj in Cerklje z žičnico na Krvavec, nato pa na Bled in v Bohinj. V blejskem hotela »Toplice« je bila pred večerjo glavna informativna konferenca s predstavniki skupnosti »Gore-kras-morja« in gorenjskimi gostinci. Zjutraj v četrtek je sledil ogled Kranjske gore, nakar je zavil avtobus čez prelaz Vršič v romantično Trento ln dalje po Soški dolini. Postaje so bile v Logu, Bovcu in Tolminu, zaključek pa zvečer v hotelu »Sabotin« v Solkanu z večerjo, pri kateri so Italijane pozdrav li lokalni predstavniki oblastev, turističnih organizacij ter gostinstva. Sledila je poslovilna konferenca in okoli 22. ure so italijanski gostje pri Rdeči hiši zapustil! našo državo. Odhajali so z obljubo, da bodo storili vse, kar jim bo mogoče, da bo pritok itarjansk'h ln tudi tujih turistov, ki obiskujejo Italijo, v Slovenijo In ostalo Jugoslavijo v bodoče še večji kakor je bil doslej. Nad res prijateljskim sprejemom, izredn mi lepotami Slovenije, očarljivostmi podzemeljskega sveta In ve-ličastjem slovenskih Alp. pa tudi nad zelo dobrimi avtomobilskimi cestami in vzorno urejen:ml hoteli so bili naravnost presenečeni In zelo navdušeni. Odkrito so ob slovesu priznali, da tega, kar so pri nas videli, niti zdaleč niso pričakovali. Očarala Jih je iskrenost, s katero so bili povsod sprejeti, prepričali pa so se tudi, da ni n'kjer na naših mejah nobene, ne železne In kake druge »zavese«, kakor govori večkrat zlohotna zahodna propaganda. Izrekli so tudi nekaj želj. Priporočljivo bi bilo po njihovem mnenju, da bi se skrajšal ln po-enostav 1 postopek za izdajanje viz za kolckt'vne izlete in naj bi se v tem izenačili Italijanski državljani s tujimi turisti, ki prihajajo preko Italije k nam. Prav tako bi bilo treba opustiti zahtevanje fotografij In v prihodnje po možnosti tudi viz. Predstavniki iz Benetk so še Izrazili željo, da bi ustanovili tam jugoslovanski konzulat ali vsaj konzularni urad, da ne bi b'lo treba iskati viz v oddaljenem Trstu, kar večkrat onemogoči skupinski izlet zlasti tujim turistom. Po res prijateljskem 3-dnevnem obisku predstavnikov italijanskih potovalnih uradov smemo zato upravičeno pričakovati, da st'k ne bo ostal brez koristnih rezultatov, tako za naS turizem kakor tudi za nadaljnje zbliževanje med Jugoslavijo in Italijo. ZAGORJE PRI PIVKI ZA ZAVESE — LES IN PROSTOVOLJNE URE Prosvetno društvo v Zagorju pri Pivki je te dni obogatilo svoj inventar z nadvse pomembno pridobitvijo: odrskimi zavesami. Kupili so jih pri Prosvetnem servisu v Ljubljani za 67.600 din. Kako so prišli do teh sredstev? Široko zbiralno akcijo za les so izvedli posebno med kmeti, ki so se prav radi odzvali in prispevali po svojih močeh. Mladina, ki je pri tem društvu prav posebno prizadevna, pa je s prostovoljnim delom ta les posekala in speljala iz gozda. Opravili so nad 200 prostovoljnih ur. Prosvetno društvo bo kmalu za vse sodelujoče organiziralo skupen obisk ljubljanske Opere in Drame. NEDELJA, 2. novembra 8.00 Kmetijska oddaja: »Več pozornosti naši živinoreji — Mnenja in predlogi — Pogovor med agronomom in Drejo« — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša nedeljska reportaža: »Zadnji juriš«, reportaža z avtoceste Ljubljana-Zagreb — 9.20 Zabavnu glasba — 13.30 Za našo vas — 14.15 Igra kvintet Avsenik — 14.30 Sosedni kraji in ljudje — 15.00 Vesti — 15.15 Glasba po željah, PONEDELJEK, 3. novembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športni pregled — 14.40 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti — Dopisniki poročajo. TOREK, 4. novembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Odlomki iz oper — 14.20 Sola in življenje, SREDA, 5. novembra 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije. ČETRTEK, 6. novembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: govori predsednik OLO Koper Albin Dujc — 14.40 Domači zabavni ansambli. PETEK, 7. novembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Od melodije do melodije — 14,30 Domače aktualnosti: »Beseda o cenah na našem trgu«, SOBOTA, 8. novembra 7.15 Glasba z a dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Kulturni obzornik. KOPER — 31. oktobra in 1. ter 2, novembra ameriški barvni film BOBNI ONKRAJ REKE; 3, in 4, novembra francoski barvni film SVET TIŠINE; 5. in 6. novembra italijanski film BIGAMIST. IZOLA — 1. in 2. novembra ameriški barvni film — risanka DAMA IN POTEPUH; 3. in 4. novembra italijanski film BIGAMIST; 5. In 0. novembra ameriški film DOBRA ZEMLJA. SEČOVLJE — 1. novembra ameriški barvni film POŽENI JOE; 2. novembra angleški film BANDA Z LAVENDER HILLA; 6. novembra ameriški barvni film BOBNI ONKRAJ REKE. ŠMARJE — l. novembra angleški film BANDA Z LAVENDER HILLA; 2. novembra ameriški barvni film POŽENI JOE; 5. novembra ameriški barvni film BOBNI ONKRAJ REKE. ŠKOFIJE — 1- novembra italijanski film BIGAMIST; 2. novembra ameriški barvni film NEPOZABNA PESEM; 5, novembra francoski film LJUBIMEC LADY CHATER-LEY. DEKANI — l. novembra ameriški barvni film NEPOZABNA PESEM: 2. novembra italijanski film BIGAMIST, SEŽANA — 1. in 2. novembra angleški film ČLOVEK, KI JE LJUBIL RDEČELASKE; 4. in 5. novembra ameriški film PUSTOLOVŠČINE V BURMI; 0. in 7. novembra francoski film TO JE JUTRANJA ZORA. Ob težki in nenadni izgubi svojega moža se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v Kopru in v Ljubljani, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so mi izrekli sožalje. Še posebno zahvalo izrekam Občinskemu ljudskemu odboru Koper, vsem političnim in družbenim organizacijam, zdravnikom in osebju izolske bolnišnice, ki so mu lajšali zadnje trenutke, pevskemu zboru in godbi DPD Svoboda v Kopru, upravi Komunalne banke in Obrtni zbornici ter vsem kolektivom raznih podjetij in ustanov. Žalujoča žena MIMICA »LIPA 1958«: šest kvalitenih romanov, prednaročniška cena (polplatno 7010 din, platno 7640 din, polusnje 8540 din) — izid zbirke najkasneje do konca leta lika Vašte: ROMAN O PREŠERNU popravljen ponatis. (Z e izšel!) Stale Popov: TOLE PASA makedonski zgodovinski roman (Ilindenska vstaja) William Woods: MANUELA roman o divje razgibani vožnji ladje »Conway Castle«, ki z nenavadnimi potniki — angleškim kapitanom, tem starim morskim psom Jamesom Protherom, prvim strojnikom Mariom Constanzo in sedemnajstletno Manuelo, ki se je preoblečena v kuharskega pomočnika vtihotapila na ladjo — postane žrtev razbesnelih valov Atlantika Annemarie Selinko: DÉSIRÉE zgodovinskobiografski roman o čudovitih in izrednih doživetjih prve Napoleonove ljubice Eugénie Désirée Clary. Delo Je prevedeno v 23 jezikov Victor Hugo: ČLOVEK, KI SE SMEJE — ni roman v običajnem pomenu besede, temveč bi ga lahko primerjali zgodovinski legendi nenavadnih in gnusnih razmer. To je pravzaprav duševna drama, ki s svojim družbenim in filozofskim značajem zavzema prvo mesto v vsem Hugojevem pisateljskem delu. — Vsebina romana se dotika otroka, ki je prišel v roke zločincem-kompračikosom, ki so kupljene otroke îzna-kažali in jih prodajali kot komedijante in kot pavlihe ter evnuhe.., B. Traven: MRTVAŠKA LADJA — je roman o tragičnem življenju ladijskega delavca, ki je — kot njegova »mrtvaška ladja« YORIKKE, ki ni več vpisana v ladijski register in se bo na tej ali oni vožnji potopila z moštvom vred ker ni za nobeno rabo več — zaradi izgubljenih osebnih dokumentov zapisan trpljenju, ponižanju, lakoti in žeji, m ki ga lahko reši samo še smrt. . . POSEBNA ZBIRKA — ROMAN V TREH KNJIGAH: Sigrid Undset: KRISTINA, LAVRANSOVA HCl (I. Venec, n. Zena, III. Križ) V zgodovinskem okviru 14. stoletja se razvija pred bralcem ljubezenska drama in pretresljiva usoda žene, njeno življenje od rojstva do smrti. V svojih osnovah je ta zgodovinski roman splošnočloveški, a vendar v vsem svojem bistvu pristno nordijsko delo. — Avtorica, Nobelova nagrajenka (1928), Je bila ena najvidnejših predstavnikov sodobne norveške proze. (Vse tri knjige bodo dobili prednaročnlki: polplatno 3250 din, platno 3550 din In polusnje 4050 din. Izid pred koncem novembra) Vse knjige iz obeh zbirk še vedno lahko naročite pri naših poverjenikih, ali v domačih knjigarnah. Prvo knjigo, ROMAN O PREŠERNU, smo naročnikom poslali po pošti, drugi pa jo bodo dobili v knjigarnah kjer so zbirko naročili. Zamudnike prosimo, da čimprej vplačajo zamujene obroke ZALOZBA LIPA POMORSTVO št. 10/1958 Proslavi »Dneva mornarice« ob morju in v zaledju je v sliki in be-sedii posvečenih deset strani, med njimi ena Slovenskemu Primorju z opisom proslav v Kopru ln Piranu In s člankom Antona Sturma »Dejstva govorijo«. V sliki je prikazan del bro-dovja mlade Obalne plovbe v Kopru. V literarnem delu so svojevrstno zanimiva Franccta Bevka »Srečanja z morjem«. Ob 50-letnici smrti hrvatskega pesnika S. S, Kranjčevima razčlenjuje Br, Krmpotlč »Ma-rjnistAčne elemente v njegovi 1'inki«, Tudi izumitelju Rudolfu Dieslu je ob stoletnici rojstva posvečen poseben članek. Razen drugih strokovnih člankov so v vsaki; številki zanimivi »Problemi v svetovnem pomorstvu«, Ne manjka tudi opozoril na najnovejšo pomorsko literaturo itd, Številki sta kot vedno priložena Vestnik združenja pomorskega brodarstva in Bilten pomorstva. DOMOVINE VELIKIH TANKERJEV Vštete so le ladje nad 2000 DWT, Po angleških poročilih je Imela največ tankerjev Llberia: 380 ladij z 9,71 m'¡¡M j. DWT. Druga je bila Velika Britanija s 556 enotami lin 8,35 miiHj. DWT, ZDA so imele 493 ladij z 8,09 DWT, Norveška 455 tankerjev s 7,88 milili j DWT, Panama 182 ladij in 3,59 miiij, DWT, Francija in Italija sta razpolagali vsaka z nad 2 mili j. DWT, Švedska, Danska, Nizozemska in Japonska vsaka z nad 1 milij. DWT tankerskega prostora, Jugoslavija ima trenutno osem tankerjev, dobila pa bo v bližnji bodočnosti šc več novih, modernih tankersltih enot. Tankerska ladjevja nadzirajo velike petrolejske družbe. P/l »BIHAČ« je od IS. oktobra v ■popravilu v suhem doku tržaške ladjedelnice in danes, 31. oktobra odpluje iz Trsta za Jugoslavijo. P/l »DUBROVNIK« je v klasifikacijskem popravilu v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu. M/l »GORENJSKA« je 25, oktobra odplula iz Šibenika. P/l »GORICA« je IS. oktobra odplula iz Ploč za Rotterdam, kamor pripluje predvidoma 5. novembra. P/l »LJUBLJANA« je 25. oktobra odplula iz Šibenika. M/l »MARTIN KRPAN« je pri-plula iz Port Saida na Reko. P/l »NERETVA« je 28. oktobra priplula iz Rotterdama v Gdrjnijo, kjer manipidira s tovorom. P/l »POHORJE« je 21. oktobra plula mimo Dondra Heada na poti na Kontinent. P/l »ROG« je 30. oktobra priplula iz Alžira v Emden, kjer razklada tovor. P/l »ZELENGORA« je 27. oktobra odplula iz Kikinade. PREKLIC Preklicujem žalitve, ki sem jih izrekel o Černaču Marijanu, peku iz Postojne, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Virgilij Vidmar Titov trg 7, Postojna PREKLIC Frančiška Sorta iz Kodretov 14 preklicu je vse, s čimer je žalila Milko Terčelj iz Kodretov 12. Komisija za razpis delovnih mest pri Svetu za šolstvo, pro-sveto in kulturo ObLO Piran razpisuje mesto [a za slovenski jezik profesorja-slavista na osnovni šoli Piran Stanovanje na razpolago -rJ.Vi. , • -1 ' EMHEITVEžr RAZPIS ABONMAJA Cenjeno občinstvo obveščamo, da razpisujemo abonma za prireditve v letu 1958-59. Predvideno: 6 dramskih predstav 1 operna 2 koncerta (zabavni in simfonični) 1 prireditev rezervirana za izredno gostovanje Izvedba: 10 gostujočih kvalitetnih umetniških ansamblov Vpis abonmaja: od 3. do 6. novembra za prejšnje abonente od 7. do 11. novembra za nove abonente vedno od 10.—13. v gledališču Cene: za vse prireditve v dveh večernih abonmajih (A, B) 1.000, 1.200, 1.500, 2.000 din za mladinski (popoldanski) pa 500, 800, 1.000 din, plačljivo v štirih zaporednih obrokih. Zavod naproša abonente, da se udeleže skupnega razgovora, ki bo v ponedeljek, 3. novembra, ob 20. uri v gledališču. Zavod PRIMORSKE PRIREDITVE Komisija za razpis službenih mest pri Okrajnem sodišču v Sežani razpisuje mesto PISARNIŠKEGA USLUŽBENCA. Pogoji; 4 razredi gimnazije, prednost imajo kandidati z znanjem strojepisja. Prošnje s potrebnimi dokumenti je vložiti pri tem sodišču v 15 dneh od dneva objave. Kmetijska zadruga Koper in okolica proda naslednja osnovna sredstva: EN KLAVIR (v neuporabnem stanju), cena 60 tisoč din, EN GOSTINSKI PULT (star), cena 10,000 din. — Navedena sredstva si lahko ogledate pri Kmetijski zadrugi vsak dan med delovnim časom. Interesenti naj se javijo v 10 dneh po objavi. Po tem roku bomo navedena sredstva prodali privatnim interesentom. Kupimo PEČ, po možnosti znamke LUTZ, Ponudbe javite upravi lista. VELIKO STANOVANJE v zasebni hiši z vrtom in dvoriščem na Škofijah I. zamenjam za dvosobno v Kopru ali neposredni bližini. Naslov v upravi lista. Državna uslužbenka IŠČE SOBICO. Za uslugo bi šivala. Ponudbe poslati na upravo lista, Sprejmemo honorarnega KNJIGOVODJO, tudi upokojenca ali 'upokojenko, za dve uri dela na dan (dopoldne) v Kopru. Informacije v uredništvu lista. DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000.— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove in rabljene Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. BOGATO IZBIRO NAOČNIKOV za odrasle in otroke, precizna šestila, logaritmična računala dobite v največji izbiri pri tvrdki »VI STA«, Optika — foto, Trst, ulica Carducci 15,. telefon 29-656. OBRTNIŠKIH IN INSTALACIJSKIH DEL NA STANOVANJSKIH BLOKIH V POSTOJNI Zavod za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo v Kopru kot zastopnik investitorja pri gradnji treh devetstanovanjskih blokov ObLO Postojna razpisuje oddajo obrtniških in Instalacijskih del na treh blokih. Vrsta del: Predračunska vsota za vse tri bloke (v din) Termin izdelave oziroma montaže Krovska dela (salonit) 953.490.— 15. 1. 1959 Mizarska dela 8,727.255.— 15. 3. 1959 Kleparska dela 350.247.— 25. 2. 1953 Ključavničarska dela 1,302.480.— 20. 5. 1959 Teracerska dela 1,534.290.— 30. 5. 1959 Steklarska dela 408.470,— 30. 5. 1959 Pleskarska dela 1,122.210.— 30. 7. 1959 Slikarska dela 252,312,— 30. 6. 1959 Pečarska dela 3,177.711,— 30. 7. 1959 Parketarska dela 2,027.250 — 25. 7. 1959 Ksilolitni tlak 352.800 — 30. 7. 1959 Roletarska dela (platno) 396.450.— 30. 7. 1959 Električna instalacija in strelovod 5,072.205.— 20. 7. •1959 Vodovodna instalacija 4,995.000.— 20. 7. 1959 Oddaja del bo na osnovi zbiranja ponudb, ki jih sprejema Zavod za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo v Kopru (Gramscijevo nabrežje) do vključno 14. novembra 1958. Prav tam so na razpolago tudi razpisni pogoji, načrti in popis del Naj pustim danes, dragi prijatelji, trgovce in druge prijatelje trgovinske inšpekcije malo pri miru — toliko bolj, ker inšpektorji že tarnajo, da so zadnji ukrepi dokaj pomagali do pameti nespametnim glavam, tako da zdaj zdaj ne bo treba nič več ukrepati. Pekla me le ena — na nedeljskih volitvah se mi je pripetila v Sežani. Ko sem pokukal k volilni komisiji na občini, so me veselo sprejeli. V tp veselje pa sem odkrito podvomil, ko so mi postregli s pokvarjeno ogrsko salamo v sendviču. Hitro pa so me potolažili, da niso tega oni krivi, ker ne držijo hišnega buffeta, marveč je kriv tega sosed pri Triglavu, ki jim za vsake volitve postreže s podobnimi »kvalitetnimi« kruhki. Sosedje pač niso turisti in ne Tržačani, pa niso »tako akleh kokr na kmetih«, skratka — zanje je vse dobro. Šaljivo zgodbo z nešaljivim zaključkom so mi ondan pravili v Dutovljah. Je neki Dutovec navezal preveč ozek stik s prijateljem iz Trsta in mu je ta nekako pripravil od tam lep bicikel. Mož je mislil, da lahko menda celo zastonj pride do njega in se je Tr-žačana poslej nekako ogibal. Pa se je zgodilo, da sta le padla vkup. Prišlo je še do tesnejšega stika —- tako tesnega, da ga je ločila šele sekira, ki je »padla« vmes ter nesrečnemu Tržačanu odbila palec na roki. Pobrisal jo je z avtom na blok, palec pa pustil Dutovcu za spomin. Ta ga seveda ni maral — če bi bil bicikel, že mogoče — tako pa ga je spoštljivo prijel in ga nesel na postajo Ljudske milice kot najdeni predmet. Seveda bo verjetno zgodba imela kaj neprijetne posledice za oba prizadeta junaka. V Portorožu imam znanca-pisa-telja. Raztresen kot je, je pozabil ljudem povedati, da še pride nazaj, ko je šel za nekaj dni v Ljubljano. To je imelo zanj in še posebej za njegovega vrtnarja kaj hude posledice. Nesrečnež je namreč mislil, da se gospodar ne bo več vrnil in mu je kot njegov samolastni dedič popolnoma izpraznil hišo. Sreča za znanca, se z našo kriminalistično službo ni šaliti — uro po prijavi so »dediču« že pretipali obisti in kosmato dušo, prezgodaj pograblje-no »dediščino« pa vrnili pravemu, lastniku. Manjkal je le par novih hlač in čevljev, ki jih je »dedič« že pretopil... Hudo razburjenje bo šlo prihodnjič po Postojni, ko bo prišel Jadran k Lausu. Nekdo je namreč hotel postati majski heroj, pa ga je Zveza borcev tako obdelala, da mu bo verjetno še zelo žal, ker je vtaknil prste v žerjavico. Sicer pa se boste lahko sami prepričali, zato le glejte, da vam ■Laus rezervira naslednjo številko lista, v kateri bo dokiimentirano obrazloženo, po čem so bili v> Postojni pisalni stroji za pdrtizane med. zadnjo vojno. Škoda,^da zadeva ne sodi v mojo branžo — je namreč čisto zaresna in prav nu. šaljiva. Do tedaj prav lepo pozdravljeni! Vaš Vane RAZVESELJIVE VESTI IZ MÜNCIIENA V Miinclienu v Zahodni Nemčiji se je pretekli teden zaključila 13. šahovska olimpiada, na kateri so jugoslovanski šahisti dosegli izreden uspeh. Končni vrstni red, ki so ga dosegla moštva v borbi z najboljšimi velemojstri 31 držav, je naslednji: 1. Sovjetska zveza 34,5 točk, 2. JUGOSLAVIJA 29 točk, 3. Argentina 25,5; sledijo Združene države Amerike 24, Češkoslovaška 22, Vzhodna Nemčija 22, Zahodna Nemčija 22, Švica 19, Španija 17,5, Bolgarija 17 točk itd. Najuspešnejši igralec na šahovski olimpiadi je bil naš Sveto-zar Gligorič, ki je imel 80-odstot-ni uspeh, namreč 12 točk iz 15 partij. Tudi ostali jugoslovanski tekmovalci so pokazali izredno lepo in uspešno igro. Jugoslovanska ekipa je beležila celo več zmag kot sovjetska. Za Slovensko Primorje pa je še posebno zanimiva druga vest iz Munchena: Zadnji dan olimpiade se je namreč sestal tudi ožji od-hor Mednarodne šahovske zveze FIDE in razpravljal o tem, kje NOGOMET V torek sta se srečali v Postojni nogometni enajstorici postojnske gimnazije in Industrijske kovinarske šole iz Kopra. To je bila finalna tekma zahodne skupine republiškega srednješolskega prvenstva za leto 1958. Zmagali so Postojneani z rezultatom 2:1 (2:1) in se s tem uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Gimnazijci so imeli v obeh polčasih premoč in samo nevigrano-sti njihovega napada se imajo Koprčani zahvaliti, da ni bil rezultat precej višji. Strelec obeh golov za Postojno je bil četrtošo-lec Smrdelj, dobro igro pa sta pokazala tudi Baraga in Babuder. Tekmo je sodil Konči iz Postojne. Ta zmaga je rezultat požrtvovalnega dela novoustanovljene komisije za športno življenje na gimnaziji in pomoči prof. Likarja. IZOLA SE DRZl V SREDINI V nedeljo je primorski zastopnik v republiški nogometni ligi igral na domačem igrišču neodločeno z ljubljanskim Grafičarjem (1:1). Občinstvo je bilo nekoliko razočarano, ker je pričakovalo obe točki, toda moramo poudariti, da je Grafičar letos močnejši kot lani in da je že marsikateremu moštvu prekrižal račune. Tako neodločenega rezultata nikakor ne smemo smatrati za neuspeh Izole. Razen tega je treba povedati, da je bila Izola v rahli premoči in da je imela precej smole pri streljanju na gol. Tekma je bila ves čas fair in je potekala v pravem športnem vzdušju, Izola se torei kar dobro drži v družbi najboliših slovenskih nogometnih enaistoric in zavzema trdno mesto v sredini lestvice. Rudar 7 6 1 0 21:6 13 Branik 7 5 1 1 28:9 11 Maribor 7 4 3 0 13:7 11 Krim 7 4 1 2 15:7 9 Grafičar 7 3 3 1 11:12 9 Ljublj. 7 3 2 2 14:13 8 Izola 7 2 3 2 10:10 7 Kladivar 7 2 2 3 12:15 6 Triglav 7 2 1 4 12:13 5 Sobota 7 1 1 5 24:28 3 Slovan 7 0 2 5 5:17 2 Jesenice 7 0 0 7 3:31 0 DELAVSKA MLADINA TEKMUJE V nedeljo je imela delavska mladina Kopra tradicionalna tekmovanja v šahu, odbojki in stre-Ijanj u. Kakor spomladi, je tudi zdaj osvojil prvo mesto Tomos. Mladinci Tomosa so zbrali trideset točk, drugo mesto pa je zasedla ekipa Vodne skuonošti z 29 točkami. Tekmovalo je šest ekip za prehodni pokal občinskega komiteja LMS in v počastitev občinske mladinske konference ter bližnjega kongresa telesne kulture v Beogradu. naj bo turnir kandidatov, torej nadaljevanje letošnjega portoroškega Medconskega šahovskega turnirja. Po pretresu vseh različnih predlogov in po upoštevanju želja igralcev hi tehničnega mnenja Šahovskih organizatorjev se je odbor odločil, da bo tudi turnir kandidatov v Jugoslaviji, in sicer prideta v poštev v glav- M A L I ROKOMET NEZASLUZEN PORAZ KOPRA NA REKI V nedeljo se je začelo tekmovanje v istrski rokometni ligi, v katerem sodeluje tudi koprski Partizan. V prvi tekmi so se Koprčani pomerili na Reki z Orien-tom in izgubili srečanje z 21:11. Po rezultatu sodeč bi sklepali, da so Koprčani imeli podrejeno vlogo. Dogodki na igrišču pa so potekali drugače. Koprčani so bili povsem enakovredni svojemu izkušenemu nasprotniku, imeli pa so precej smole pri streljanju na gol. Visok .poraz pa je zakrivil predvsem pristranski sodnik, ki je dosodil kar šest problematičnih penalov v škodo gostov ter priznal več golov, ko so Rečani streljali iz kazenskega prostora. Koprsko moštvo je vložilo protest in opozorilo vodstvo tekmovanja, naj v prihodnje preskrbi nepristranske sodnike. Naj omenimo še to, da je sodnik srečanja Orient—Koper sodil tako pristransko, da ga je celo domače občinstvo izžvižgalo. V nedeljo bo Koper igral prvo tekmo doma, in sicer z reškim Primorjem. nem :Bled in PORTOROŽ. Posebno središče našega morskega turizma ima vse pogoje, da bo prizorišče velikih borb med Smislo-vim, Keresom, Taljem, Gligori-čem, Petrosjanom, Fisherjem, Olafssonom in Benkojem za čast-no pravico izzvati prihodnjo jesen svetovnega šahovskega prva-ka Botvinika na dvoboj za ta naslov. Za Portorož govori predvsem termin (turnir bo predvidoma marca, ko je na Bledu običajno deževno vreme), dalje dvorana, ki je bila nalašč adaptirana za potrebe šahovskih turnirjev in končno tekmovalci sami: vseh 6 igralcev, ki so se za turnir kandidatov plasirali v Portorožu, se je na vprašanje odbora FIDE izreklo za Portorož. Zdaj je odvisno od Šahovske zveze Jugoslavije, katerega od obeh letovišč bo določila, ali pa se iz neznanih vzrokov odločila presenetljivo sploh za kakšno drugo letovišče v naši državi. Jule Mimdo nedeljo so bila športna tekmovanja v košarki v Ilirski Bistrici, od koder je naš posnetek Primorsko nogometno prvenstvo Šesto kolo primorskega nogometnega prvenstva je prineslo nekaj presenetljivih rezultatov, kar velja zlasti za poraz Postojne v Kopru in Sidra v Piranu. Točke sta torej izgubila dva glavna konkurenta Nove Gorice in tako je le malo verjetno, da bi naslov jesenskega nogometnega prvaka zapustil območje Nove Gorice. Posamezni izidi nedeljskih srečanj so bili naslednji: Koper—■ Postojna 1:0, Branik—Primorje 1:2, Sidro—Tabor 0:2, Rudar— Nova Gorica 0:3, Tolmin—Adria 5:0 in Anhovo—II. Bistrica 3:1. Predvsem je treba omeniti presenetljivo zmago Kopra nad Postojno. V prejšnji številki smo napisali, da je koprsko moštvo Kvalifikacija za vstop v republiško ligo Odbojkarji Kopra so se slabo odrezali V soboto in nedeljo je bil v Kopru kvalifikacijski turnir v odbojki za vstop v prvo republiško ligo. Sodelovali so prvak mariborske podzveze Mežica, prvak ljubljanske podzveze Elektra, prvak gorenjske podzveze Žirovnica in zastopnik Primorske koprski Partizan. Ob lepem sončnem vremenu je oba dneva prisostvovalo tekmam okrog 800 gledalcev, ki so bili zadovoljni z lepo in borbeno igro. Prvo mesto in vstop v republiško ligo si je zagotovila ljubljanska Elektra, ki je premagala vse KOŠARKA POSTOJNA IZGUBLJA POZICIJE Zadnji dve nedelji pa je prišlo kar do dveh presenečenj. Najprej je Ilirska Bistrica premagala li-gaško moštvo Postojne in si za letos priborila naslov primorskega prvaka, preteklo nedeljo pa so še mladinci Tolmina premagali mladince Postojne in si osvojili naslov mladinskega prvaka Primorske, Zanimivo je, da je na mladinskem prvenstvu tekmovalo šest moštev ali 100 odstotkov več kot na članskem! Mladina je pokazala tudi dobro kvaliteto, kar pomeni, da imamo v košarki še lepe perspektive, Najbolj pa je seveda razveseljiva ugotovitev, da se košarka uspešno razvija v številnih primorskih središčih in da Postojna nima več tako dominantnega položaja, kakor ga je imela pred leti. Za nagel razvoj košarke v primorskih središčih pa se imamo zahvaliti prav požrtvovalnemu postojnskemu košarkarskemu centru! V finalnih tekmah mladincev so bili doseženi naslednji rezultati: Tolmin—Postojna 27:22, Koper—Ilirska Bistrica 20:1.4, Sežana—Izola 20:0, Končna razvrstitev mladinskih košarkarskih moštev je: 1. Tolmin, 2. Postojna, 3. Koper (izven konkurence), 4. Ilirska Bistrica, 5, Sežana in 6. Izola. Najboljša igralca prvenstva sta bila Pella-schier, Postojna, z 41 in De Costa, Tolmin, z 42 koši. svoje nasprotnike. Ljubljančani sicer niso prikazali kvalitetnejše igre kot Žirovnica in Mežica, zato pa so bili glede rutine daleč pred vsemi in v kritičnih trenutkih ohranili mirne živce. Koprski odbojkarji so povsem razočarali občinstvo. Kljub prizadevanjem je uspelo Odbojkarski podzvezi za zdaj doseči uspeh le v množičnosti, medtem ko se kvaliteta ne premakne z mrtve točke. Res je, da Primorska glede odbojke nima tradicij in da primanjkuje izkušenih igralcev, ki bi svoje znanje prenašali na mlajše, vendar bi si lahko pomagali z absolventi višjih teles-novzgojnih šol, ki bi verjetno za zmerne honorarje sistematično vežbali ekipe. Samo borbenost, ki jo je pokazal Koper, je premalo, če ni zraven tudi tehničnega znanja. Posamezni rezultati kvalifikacijskih srečanj so bili naslednji: Elektra—Mežica 3:2 (15:7, 9:15, 15:11, 11:15, 15:4); Žirovnica—Koper 3:0 (15:7, 15:9, 15:10); Mežica—Koper 3:0 (15:5, 15:7, 15:7); Elektra—Žirovnica 3:1 (7:15,15:11, 15:13, 15:11); Mežica—Žirovnica 3:2 (12:15, 15:6, 15:5, 10:15, 16:14), Elektra—Koper 3:0 (15:2, 15:6, 15:7). povsem na tleh, ker je izgubilo nekaj svojih najboljših igralcev, z njimi vred pa tudi moralo. Mogoče se je Postojna na to preveč zanašala in stvar prelahko vzela. Dejstvo je vsekakor, da so se Koprčani izredno borili, dosegli zasluženo vodstvo ter ga obdržali do konca. Vsi poznejši napori Postojne so bili zaman in tako se je spet enkrat uresničil pregovor, da je žoga okrogla. Postojna je s tem porazom izgubila skoraj vse izglede, da bi jeseni ogrozila prvo mesto Novi Gorici, s čimer pa seveda nočemo reči, da je treba že po prvem porazu vreči puško v koruzo. Za drugo presenečenje so poskrbeli Sežančani, ki so sredi^ Pirana prepričljivo in zasluženo premagali Sidro. Vsekakor jim je treba k uspehu čestitati. Nič manjši uspeh ni doseglo ajdovsko Primorje v Novi Gorici, medtem ko so se druga srečanja končala z bolj ali manj pričakovanimi izidi. Med tednom je tekmovalna komisija ugodila protestom Postojne in Adrie ter tekmi Postojna—Branik in Branik—Adria registrirala 3:0 p. f. v korist nasprotnikov Branika. Ta sklep komisije je popolnoma pravilen, saj je šlo v obeh primerih za kršenje materialnih pravil. Branik je treba obsoditi zlasti za odhod z igrišča sredi tekme Postojna— Eranik. Do prihodnje nedelje bo lestvica .prifnorskega prvenstva tale: Nova Gorica 6 6 0 0 26:8 12 Tabor 6 4 1 1 20:12 9 Postojna 5 4 0 1 16:2 8 Primorje 6 3 1 2 11:12 7 Anhovo 6 3 0 3 13:12 6 Sidro 5 2 1 2 13:6 5 Koper 6 2 1 3 12:20 5 Tolmin 5 1 2 2 13:13 4 Adria 6 2 0 4 8:19 4 Rudar 6 1 1 4 16:20 3 Branik 6 1 0 5 6:18 2 11, Bistrica 3 0 1 2 4:17 1 »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorjal z nedavnega občnega zbora taborniške organizacije rodu »Kraških viharnikov« iz Postojne v hotelu Javornik dl® sasp®ßi(s] (Nadaljevanje s 7. strani) Dosedanje izkušnje kažejo potrebo po posebni razpravlja vlogi in mestu zadružnih poslovnih zvez. Gre za pomembno vlogo pri usposabljanju kmetijskih zadrug v organizacijo proizvodnje v privatnem sektorju. Priporočljivo je, da bi Vodna skupnost^ Koper _v sporazumu z občinskimi ljudskimi odbori in občinskimi političnimi organizacijami v Postojni, Pivki, Sežani, Divači in Hrpeljah razširila svoje delovno področje tudi na njihova območja. Ko bo Vodna skupnost Koper tako razširila svoj delokrog, ko bo prevzela izvajanje vseh hidrotehničnih del v okraju, obstaja nevarnost prevelike centralizacije, ki se ji lahko izognemo z ustanovitvijo posebnega koordinacijskega odbora, ki bi ga sestavljala razna podjetja in ustanove, katerih skrb je, izvajanje hidrotehničnih del. Ta koordinacijski odbor bi lahko delal samostojno ali pa bi se predstavniki omenjenih organizacij obvezno vključili v upravni odbor Vodne skupnosti. Z izvajanjem melioracij, regulacij in z gradnjo namakalnih sistemov naj ne bi začeli, dokler niso temeljito izvedene vse predpriprave, razčiščeni lastninski odnosi zemljišč, izdelana rajoni-zacija kultur, komasacija in arondacija, dokler niso izdelani ureditveni načrti in odobreni glavni projekti. Melioracije in regulacije tei gradnjo namakalnih sistemov je treba izvajati zlasti tam, kjer z manjšimi finančnimi sredstvi dosežemo velike in takojšnje ekonomske uspehe. Zato naj sekcija Uprave za vodno gospodarstvo LRS in Vodna skupnost do marca prihodnjega leta izdelata načrt izvajanja melioracij, regulacij in gradnje namakalnih sistemov, ureditve hudournikov ter prioritetni red njegovega izvajanja. Vodna skupnost Koper naj v sodelovanju z Zadružno poslovno zvezo, z okrajno zadružno zvezo in s kmetijskimi zadrugami Koper, Dekani, Bertoki, Škofije ter Zavodom za pospeševanje kmetijstva in združenjem kmetijskih posestev ter s posestvom Škoc-jan—Ankaran do prihodnjega leta izdela pravilnik za namakanje in organiziranje celotnega namakalnega sistema za področje Ri-žana, Ankaran, Semedela in Badaševica. Mimo teh zaključkov in poročil pa bo treba upoštevati tudi zaključke in priporočila, ki so v kakršnikoli zvezi z uvajanjem sodobne kmetijske proizvodnje in s povečanjem donosov v našem kmetijstvu. Komunisti in člani Socialistične zveze pa morajo zlasti sodelovati pri prepričevanju in dokazovanju koristnosti kooperacije med zadrugo in privatnimi kmetijskimi proizvajalci in pri uvajanju napredne agrotehnike. Iz biltena OK ZKS Koper Preplah v Hamburgu. V pomorskih gospodarskih krogih Zahodne Nemčije je nastala velika zaskrbljenost zaradi pospešene izgradnje velikanskega obmorskega pristanišča Rostoeka v Vzhodni Nemčiji, ki bo odtegnilo Hamburgu ves promet iz vzhodnih držav, predvsem Vzhodne Nemčije in Češkoslovaške. Na sliki: izgradnja velikanskega pristanišča v Rostocku, kjer bodo lahko pristajale ladje do 12.000 ton Neumorna ladja „Vifjas" Neki trgovec' z gramofonskimi ploščami v Diissel-dorfu v Zahodni Nemčiji je prišel na svojstveno zamisel: na pločniku pred svojo trgovino je dal postaviti stebriče s telefonskimi aparaturami. Mimoidoči lahko brezplačno zavrtijo poljubno številko telefona in že lahko s pomočjo slušalke poslušajo predvajanje ustrezne gramofonske plošče BAR V SAMOSTANU Tudi menihi se ponekod že prilagajajo novim 2'vljenjskim zahtevam. Ljudstvo nt vet tako radodarno in samostanske skupnosti so navezane na sa-movzdrževanje. Ponekod so se vrgli v nego bolnikov, drugod v industrijsko proizvodnjo, v mestu Osnki na Japonskem pa menda na najsodobnejši in najdonosneja posel-, v nekem tamošnjem samostanu so odprli bar. Posel jim gre odlično in v bližnji bodočnosti se bo baru pridružila še samostanska klet ter z njo v zvez1:, hotel z restavracijo. V Ameriki imajo spet svojo senzacijo z nekakšnimi velikani. Sicer jih še ni nihče videl, trdijo pa, da so našli njihove sledi. Za dokaz je neki Kalifornijec od-lil takšno stopinjo v mavec in se je dal za primerjavo slikati z njo. Le kam se skrivajo »palčki«, ki puščajo za seboj takšne sledove, da jih ni iše nihče videl sredi do kraja civiliziranih ZDA? — A tako! Nista me še videla. Mislim pa, da me bosta kmalu spoznala! Francoska pisateljica »čez noč slavna« Françoise Sagan se je lani zaradi divje avtomobilske vožnje skoraj na smrt ponesrečila. To pa je ni izučilo, da ne bi še naprej izkušala usode, ki pa verjetno večno ne bo tako potrpežljiva. Med tem pa je morala Saganova tudi na sodišče v Parizu, ki bo te dni odločilo, če je kriva prometne nesreče ali ne. V trdilnem primeru bo šla Saganova za nekaj časa za zapahe pariške Justične palače IZ SOVJETSKE ZVEZE Ob ljudskem štetju leta 1897 so v vsej carski Rus:ji našteli 79.000 učiteljev, 14.000 zdravnikov in 4000 diplomiranih inže-m'rjev. Danes deluje v SZ nad milijon osem sto tisoč učiteljev. 350.000 zdravnikov in 800.000 diplomiranih 'inženirjev. Mladinslch gledališč ima SZ danes nad sto. Najstarejše je Osrednje otroško gledališče v Moskvi, ki obstaja že 35 let. V Beloruski sovjetski republik'', je prebilo letošnje počitnice okrog 70 t:soč šolskrh otrok v 150 novih okrevališčih in otroških sanatorijih. Mladnska kriminalnost v SZ pada, kar pripisujejo bolj-šanju socialnega stanja prebivalstva. Leta 1955 je bila mladina pod 16 leti med vsemi £loč';ni udeležena še z 1.2%, leto kasneje pa je mladinski zlo.činsk' delež padel že na en sam odstotek. MILIJON! OTROK BREZ ŠOL UNESCO, ustanova Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo, je po svojem oddelku za šolstvo zbrala malo razveseljive podatke, da je na svetu še okrog četrt m ii-jarde otrok, ki niso deležni ni'ti najosnovnejše zobrazbe, ki ne vedo. kaj je šola. Pa niso to zgolj »divjaki«. Tudi v državah, ki imajo šolsko obveznost uzakonjeno, podeželska mladina ni povsod všolana, pač pa imajo celo vi-sokokulturne države za svoje deželane še danes večidel eno-razredn.ee, k.ier se utepa 7. mladno od najmlajših do najstarejših šolarjev ena sama učna oseba, Mlini no veter? Ne, marveč električna centrala v kazak-stanski vasi Nova Išimka. Dvanajst vetrnjač poganja ustrezne turbine in agregate — pravijo, da ima vas vedno dovolj elektrike zase in za vso sosešči7to OD KOD IME NOVEMBER? Po starem časovnem štetju je bil deveti mesec. Pri starih Rimljanih je »novem« pomenilo rdevet«. ime je november obdržal tudi v reformiranem koledarju. »Novum« je v sorodu z latinskim glagolom »novo«, obnovim, in pridevnikom »novus«, nov. V mesecu novembru se namreč prično naravne a.le spet obnavljati. skih tokovih. Svojo zadnjo vožnjo jc morala VITJAS predčasno prekiniti, ker je zašla v cono radioaktivnega dežja po ameriških Jedrskih poskusih na Maršalskem otočju. V začetku avgusta je odplula iz Vlad.vostoka na nova raziskovanja. NJUJORŠKI REKORD Enega in istega dne je zapustilo njujorško luko šest čezoceansln h parnikov v smeri proti Evropi in odpeljalo skupno 8024 potnikov. To je bil rekord svoje vrste, Tri ga tudii njujorška luka po vojni do letos ni doživela. Med ladjami je bla tudi 53.329 BRT velikanka UNITED STATES. Vlada ZDA je nedavno odobrila gradnjo njej povsem enake ladje za promet med ZDA in Evropo. Izročena bo isti plovni! družbi za 47 milijonov dolarjev, stala pa bo še več kot enkrat tol: ko. LONDONSKA MEGLA Londonska megla je res posebnost. Tudi skozi zaprta okna vdira v sobe in povzroča slabo voljo Jn zmedo. Neki angleški tednik je razpisal vel' ko nagradno tekmovanje v kratkem in jedrnatem opisu londonske megle. Najkrajše in najznačilnejše delo je čakala bogata nagrada. Iz vse Anglije so prihajali dopisi. Uredništvo je bilo z nji.mi skoraj zasuto. Med njimi ni manjkalo dobrih. Najboljšo pa je poslal neki Škot. Takole je napisal: »Kenneth je bil vesten uradnik, Nekega jutra pa ga ni bilo v službo. Pozvonil je svojemu predstojniku: »Tu Kenneth. Dobro jutro, Mr. Bruce! Oprostite, pros m, da še nisem v uradu! V gosti megli, ki vlada v sobi, namreč pri najboljši volji doslej n'isem mogel najti svoje obleke!« Tri dolge vožnje že ima za seboj svojevrstna raziskovalna ladja VITJAS, nad 80.000 km plovbe. V okviru mednarodnega 0 zikalnega leta je dosegla Izredne uspehe tako na polju oceanografije kakor v raziskovanju morskega živalstva. Ugotovila jc doslej največjo morsko globino 10.990 m v Ma-nianski kotlini 'in obstoj življenja v globnah nad lo.ooo m pod morsko gladino, njena dognanja o morskih tokovih pa bodo dala novo gradivo za pre-uč.tev dosedanjih teorij o mor- Doktor Amerigo Javarone iz Venezuele je velik ljubitelj podvodnega lova in ima pri tem tudi precej uspeha. Vendar pa takšne sreče še ne po-mni in tudi nihče drug ne, kakor ga je doletela pred nekaj dnevi v zrcalnem zalivčku pri Los Roquesu, kjer je ujel nad 200 kg težko morsko velikanko (na sliki). ]ack Jj&nctan: 21 »Slutnja!« je šepetal Čok. »Kaj še!« mu je odvrnil Dimač šepetaje. »Sostav je. Ali ni krasen?« »Prazne marnje!« mu je ugovarjal Čok. »Slutnje prihajajo po čudnih potih. Ti morda misliš, da je sostav, pa ni. Sostav je v tej igri nemogoč. Kaj takega še nikoli na svetu ni bilo. Na slutnje igraš, na pristne slutnje.« Dimač je zdaj spremenil igro. Stavil je pogosteje, toda samo posamezne koščice in izgubljal več kot dobival. »Nehaj,« mu je šepetal Čok. »Izmenjaj koščice. Trikrat si zadel v črno in si vtaknil tisočak. Naprej pa ne bo šlo tako gladko.« V tem trenutku je krogla zakrožila in Dimač je položil deset koščic na 20. Upravitelj mu je zopet izplačal tri sto petdeset dolarjev. »Če si popolnoma ponorel in imaš nesmrtno slutnjo, tedaj stavi najvišjo vsoto, ki je dovoljena. Prihodnjič položi petindvajset dolarjev,« mu je svetoval Čok. Zopet je preteklo kake pol ure. Dimač je le tu pa tam stavil manjše vsote in večinoma izgubljal. Potem pa je naglo in odločno •— kakor vedno pri velikih stavah — položil petindvajset koščic na 00. Upravitelj mu je nato plačal osem sto petinsedemdeset dolarjev. »Zbudi me, Dimač, sanjam,« je tožil Čok. • Dimač se je nasmehnil, odprl beležnico in se zamislil v svoje račune. Neprestano je jemal iz žepa to beležnico In pisal vanjo drobne številke. Okoli mize se je med tem časom nabrala velika družba gledalcev, igralci pa so sami poskušali staviti na iste številke kot Dimač. Ko je to videl, je igro spremenil. Desetkrat zaporedoma je položil po deset dolarjev na 18 in vsakikrat izgubil. Tudi najstanovitnejši so ga potem zapustili. Spremenil je številko in takoj dobil tri sto petdeset dolarjev. In že so bili igralci zopet pri njem. Ker je pa pri naslednjih stavah izgubil, so ga znova zapustili. »Nehaj, Dimač, nehaj,« je svetoval Čok. »Če je niz slutenj še tako dolg, vendar kdaj preneha. In tvoj niz je že končan. Ne boš več zadel v črno.« »Še enkrat bom vrgel nekaj cvenka, potem bova pa zamenjala koščice za zlato,« je rekel. Nekoliko minut je raztresal po mizi majhne stave, dobival majhne vsote, toda še več izgubljal. Potem pa je položil zopet petindvajset dolarjev na 00. »Zdaj jo bom pa popihal,« je dejal upravitelju, ko je dobil. »Ni mi treba praviti, koliko si priigral,« mu je rekel Čok, ko sta šla k tehtničarju. »Dobro sem pazil. Za okrog tri tisoč šest sto si na dobrem. Ali sem pogodil?« »Tri tisoč šest sto petdeset. Zdaj pa odnesi zlati prah domov. Tako sva se zmenila.« _ »Nikar ne teptaj svoje sreče,« je prosil Čok naslednji večer, ko je videl, da se tovariš odpravlja proti »Uosjemu rogu«. »Cel niz slutenj si preigral sinoči, anpak rečem ti, da si ga tudi izigral. Ako pojdeš nazaj, boš gotovo izgubil vse, kar si priigral.« »Pravim ti, da ne igram na slutnje. Moja igra temelji na številkah. Je sostav, ki po njem ne morem izgubiti.« »Kakšen sostav, za zlodja vendar! Sostava snloh ni,« je menil Čok. »Nekoč sem dobil kar sedemna.istkrat zaporedoma. Ali misliš, da je bil to morda kak sostiv? Še malo ne. Sreča jc bila, ki je včasih tudi norcom mila Takrat sem dobil mrzle noge in nisem imel toliko poguma, da bi jo odri na meh. Ako bi bil imel več poguma in ne bi bil stisnil repa med noge že po tretjem dobitku, bi bil tisti večer priigral trideset tisoč dolarjev.« »Kljub temu, dragi moj Čok, je to, kar jaz igrani, pristen sostav.« »Hm! To bi moral šele dokazati.« »Saj sem ti že! Nocoj ti dokažem znova.« Ko sta vstopila v pivnico pri »Losjem rogu«, so se pogledi vseh uprli v Dimača, in tisti, ki so obdajali mizo, so se umaknili, da je zasedel svoje staro mesto pri upravitelju. Nocoj je bila njegova igra čisto drugačna. V poldrugi uri je stavil samo štirikrat, toda vsakikrat po petindvajset dolarjev in vsakikrat dobil. Izmenjal je priigrane koščice in Čok je odnesel domov zlatega prahu, ki je bil vreden tri tisoč pet sto dolarjev. »Zdaj je pa res skrajni čas, da nehaš,« je rekel Čok, ko si je, sedeč na robu postelje, sezuval mokasine. Za sedem tisočakov si na dobrem. Pravi norce bi bil, če bi še tvegal svojo srečo.« »Čok, samo norec in mesečnik ne bi hotel igrati po tako ¡zbornem sostavu kot je moj.« »Dimač, zares si bistroumen dečko. Pa saj imaš vseučilišče za seboj. Več spoznaš v eni minuti kot jaz v štirideset tisoč letih. A kljub temu se presneto motiš, če imaš svojo srečo za sostav. Precej sveta sem že videl, pa ti povem naravnost, zaupno in s prepričanjem, da je sostav. ki bi bil kos taki igri, nemogoč.« »Ampak mojega sem ti pokazal. Ta pa drži.« »Saj ni res, Dimač! Sanje so, sanje in jaz spim. Zdaj zdaj se bom zbudil, pa bom zakuril in začel kuhati zajtrk.« »Kaj pa tale zlati prah, ti, Tomaž neverni? Potiplji ga no!« Ko je to rekel, jc Dimač vrgel z zlatim prahom napolnjeno vrečo prijatelju na kolena. Tehtala je petintrideset funtov in Čok je jasno začutil, da mu je padlo nekaj težkega v naročje. »Ali je, ali ni?« je silil Dimač. »Hm!« je godrnjal Čok. »V svojem življenju sem videl že dokaj lepih sanj. V sanjah je vsaka stvar mogoča. V vsakdanjem življenju pa je sostav nemogoč. Sicer nikdar nisem bil na vseučilišču, toda mislim, da smem imeti najino igralsko orgijo za čisto navadne sanje.« »Tisto pa že ne. Vse to se godi po Ilamiltonovem zakonu varčnosti,« se je smejal Dimae. isSIPš