JUGOSLOVENSKO NOVINARSKO UDRUŽENJE SEKCIJA LJUBLJANA
Narodni praznik 1. decembra ob 8. uri zv.
KONCERT
v „Unionu“ na korist novinarskega pokojninskega fonda
Na koncertu nastopijo violinska virtuozinja gospa Fanika Brandlova iz Maribora, Orkestralno društvo in pevski zbor Glasbene Matice ter pevska zbora Ljubljanskega Zvona in Slavca
SPORED
1. a) Adamič: Turkesfanske ljubavne pesmi, za flavto, oboo, klarinet in godalni orkester
b) Grainger: Mook Morris, za godalni orkester
c) Dvorak: Valček št. 2, za godalni orkester Orkestr. društvo Glasbene Matice. Dirigent g. prof. E. Adamič
2. a) Adamič: Zrelo žito	3. a) Schubert-ElmanUspavanka
b) Dr. B. Ipavic: Ej tedaj ...	b) Dvorak-Kreisler: Slovanski ples
c) Andih Češi me, češi... (hrvatska v E~mo!u
narodna)	c) Wieniawski: Capriccio-valse op. 7
Mešani zbori. Pevsko društvo Slavec. Pevo- Solo-ročke za gosli s klavirjem, ga. Fanika vodja g. prof. Josip Brnobič	Brandlova; na klavirju g. prof. J. Ravnik
4. a) Pavčič: Dekle, poglej me prav . . .
b) Adamič: Ciganska posmehulja
c) Lajovic: Zeleni Jurij . . .
Mešani zbori. Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Pevovodja g. Zorko Prelovec
5. Mokranjac: Pesmi iz Bosne (XIV. rukovet)
Mešani zbor. Pevski zbor Glasbene Matice
Sedeži po 35, 30, 23, 20, 15, 12, 10 in 8 Din. Stojišča po 7,
dijaška po 5 Din
S4V	1
Orkestralne točke.
Emila Adamiča „Turkestanske ljübavne pesmi“ so nova skladba, ki se danes prvič izvaja. Skladatelj je živel kor voini ujetnik v Turkestanu in je nabral t^m bogat zaklad narodnih pesmi. Iz njega je zajel tudi melodijozne „Turkes'lanske jubaVne pesmi“, ki imajo v^-Vebi-tudi mnogo slovanskega.
Graingerji-v „Mock Morris“ je moderna, med svetovno vojno nastala orkestralna kompozicija. Percy Älaridge Grainger je Avstralec, ki pa živi že m logo let v SeveroamtT ških Zedinjenih državah in spada tam med naipopularne še skladatelje. Oduševlja se za melodije ameriških črncev in poskuša moderni „jazz“ dvigniti na umetniško, koncertno višino. V Jugoslaviji njegovih del' doslej še niso izvajali.
A. Dvorakov „Valček št. 2“ je mojstrska skladba, ki jo običajno igrajo godalni kvarteti. Valček Je ljubeznivo živahen in poln slovanske melodike.
Vijolinska virtuozinja Fanika Brandlova je rodom Mar oorčanka, hčerka slovitega izdelovätelia orgel in klavirjev Josipu Brandla v Mariboru. Šti.dirala je vijolino na Dunaju in Zagrebu ter koncertirala že po vseh večjih mestih Jugoslavije in bližnjega inozemstva.
Zrelo žito.
Emil Adamič.
Polja nobena niso plodnejša, Srpu pozvanja;
Žita nobena niso zrelejša,	Pridi, požanji v zlatem me stanju.
Kakor je dvakrat deset	Pojdi mi škodo zabranit,
Z upi napolnjenih let.	Fantič oklice naznanit.
Klasje se klanja,	Pridi — fantič — pridi!
Silvin Saraenko.
Ej tedaj . . .
Dr. Beni am in Ipavic.
Na platani slavček plaka v tihi mrak,
»	Na	gredicah noči čaka koprneči mrak;
Ko pa vtihne bolni slavec in zaspi,
In ko mrak se v nočno temo potopi:
Ej tedaj pa fantič pride k meni v vas,
Da poljubi mi očesi, ustni in obraz,
Da mi pravi o ljubezni lepših dneh,
Da privabi mi na ustni spet brezskrben smeh.
Češi me, češi.
Änfon Andel.
Češi me, češi, majkica!	Ljubi me, ljubi,	majkica 1
Ne buš me više česala;	Ne buš	me više	ljubila;
Kam si pojdem zajdem,	Kam si	pojdem	zajdem,
Tam si dobro najdem.	Tam si	dobro najdem.
Hrvafska narodna.
Dekle, poglej me p rov . .
Josip Pavčič.
„Dekle, poglej me prov,	„Ljub’ca poglej me prov,
da t’ ne bo jutri žov,	da t’ ne bo potlej žov,
da ne boš rekla, da sem te goljfov!“ da t’ ne potečejo drobne solze!“
„Kaj te bom gledala,	„Če mi potečejo,
saj sem te videla,	naj le potečejo,
tavžentkrat boljš’ bi b’lo, ko b’ te saj mi potečejo zavolj’ tebe!“
ne b’lal“
: ■ /	Narodna.
■om o it (ir 'm	*T •	t..	.i
Ciganska posmehulja.
Emil Adamič.
Cigani se oženido; ajme cendu, mendu zeleno.
Drevi so jo poprosili; ajme cendu, mendu zeleno.
V torek so jo poročili; ajme cendu, mendu zeleno.
V sredo sina je povila; ajme cendu, mendu zeleno.
V četrtek so ga krstili; ajme cendu, mendu zeleno.
V petek so mu svete dali; ajme cendu, mendu zeleno. „Ako neče krasti, Bog mu ne daj rasti!“
Ala brate, na zelene trate!
Narodna.
Zeleni Jurij.
Anfon Lajovic.
Jurij Zeleni se z mavrico paše; srečno, veselo selo bo naše: že za vodo čez travnike jaše,
Z glavo namigne, trava se vzdigne, obraz okrene, veje odene, z okom obrne, cvetje se strne.
Jurij zeleni, ne hodi drugam, vinca in pesmi poln je naš hram, drago bo tebi, milo bo nam.
Dobri ljudje vi, jasno vam lice!
Rad bi popeval z vami zdravice, ali gole so Slovenske gorice.
Jasno vam lice, misel najbolja!
Z vami ostati bilo bi me volja, a na Koroškem še pusta so polja. Pusta so polja, slana in mraz, treba hiteti, kliče me čas, ali ob leti spet bom pri vas.
Konja vspodbode, v daljo izginja, cvetje, zelenje za njim se razgrinja, da nas Zelenega Jurja spominja.
Oton Zupančič.
Pesme iz Bosne. (XIV. rukovet.)
St. Mokranjac.
Kara majka Aliju, ej, i nevjestu Ajriju.
Ej, neče Ajra da radi, ej, več se s majkom inadi. Kad to čuo Alija, ej, on počera Ajriju.
Ej, pa poteže on svoj nož, ej, da ubije Ajriju.
Moli mu se Ajrija, ej, ne ubi me Alija.
Ej, naj ti majko jabuku, ej, nema više Ajrije.
Svaka tiča u šumici, ej, pjeva pjesmu veselo. A ja tužan u tavnici,
ej, pjevam pjesmu žalosno. Devojka viče iz tanka grla, aman. s visoka brda.
Može li biti što bit nemore, aman, riba bez vode, aman, tiča bez gore, aman, a ja devojka bez mlada momka.
Što no mi se travnik zamaglio,
ej, dali gori
dal’ ga kuga mori.
Devojka ga okom zapalila, ej, čarnim okom kroz srčali pendžer.
Uzrasto je zelen visok bor. Ajde mi, ajde vaj.
Uzrasto je zelen bor uz Alagin bjeli dvor, šibaj de var.
Tu je kmetstvo i divor. Ajde mi, ajde vaj, i u kmetstvu Niko moj, šibaj de var.
Milji mi je Niko moj.
Ajde mi, ajde vaj,
Milji mi je Niko moj no sve selo i sav rod, šibaj de var.
Orkestralno društvo Glasbene Matice
priredi svoj
L redni koncert
v ponedeljek dne 13. decembra 1926
Na sporedu so znamenita orkestralna dela Borodina, Honeggerja in Stravinskega
2816 26