Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/152 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L3-9640 Naslov projekta Bolnišnična raba protimikrobnih učinkovin v Sloveniji 2007-2009 Vodja projekta 10981 Milan Čižman Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 6.075 Cenovni razred A Trajanje projekta 01.2007 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 312 Univerzitetni klinični center Ljubljana Raziskovalne organizacije - soizvajalke Družbeno- ekonomski cilj 07. Zdravje 2. Sofinancerji1 1. Naziv Ministrstvo za zdravje RS Naslov Bolnišnična raba protimikrobnih učinkovin v Sloveniji 2007-2009 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Raziskovalni projekt z naslovom Bolnišnična raba protimikrobnih učinkovin v Sloveniji 2007-2009, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje poteka po zastavljenih ciljih. Namen projekta je spremljati bolnišnično porabo protimikrobnih učinkovin in sicer protibakterijskih (antibiotikov), protivirusnih in protiglivičnih zdravil v vseh 29 bolnišnicah. Podatke smo sedaj zbrali za leto 2007 in 2008, za leto 2009 pa jih še zbiramo. Podatke izražamo v skladu z anatomsko terapevtsko klasifikacijo Svetovne zdravstvene organizacije v obliki definiranih dnevnih odmerkov (DDD/100 oskrbnih dni), na 100 sprejemov in na 1000 prebivalcev /dan za posamezne bolnišnice, pa še na 100 odpustov in mesečno (UKC Ljubljana). Podatke za leto 2007 smo obdelali in so v sklopu ESAC projekta (European Surveillance of Antibiotic Consumption) objavljeni v letnem poročilu (ESAC Year book 2007) (http://app.esac.ua.ac.be/public). Poročilo za 2008 bo objavljeno predvidoma v maju 2010. Za razliko od ESAC projekta v Sloveniji še dodatno spremljamo porabo po tipu bolnišnic in kliničnih oddelkov in sicer intenzivne enote (kirurška, internistična in mešana), kirurgija, interna medicina, ginekologija, pediatrija. Izčrpno smo podatke objavili v izvirnem članku z naslovom "Poraba antibiotikov v slovenskih bolnišnicah v obdobju 2004-2008 od nacionalne ravni do ravni oddelkov". Prispevek je bil objavljen v Zdravniškem vestniku (glej literaturo). V omenjenem obdobju smo ugotovili srednje visoko in stabilno porabo. Poraba je bila 1,69 DDD/1000 prebivalcev/dan v letu 2007 in 2008. Poraba izražena v DDD/100 BOD je bila v letu 2007 50,4 in v letu 2008 48,7 DDD/100 BOD.Povprečna poraba v slovenskih bolnišnicah izražena v DDD/100 sprejetih bolnikov je bila v letu 2007 in 2008 324,2 in 317,5. Med tipi bolnišnic je bila poraba najvišja v bolnišnicah za bolezni pljuč, sledi UKC Ljubljana in splošne bolnišnice. Poraba v splošnih bolnišnicah se med posameznimi bolnišnicami razlikuje do 1,5-krat. Visoka poraba je tudi v nekaterih zasebnih bolnišnicah. Največja je bila poraba antibiotikov v enotah kirurške in internistične intenzivne terapije, sledijo mešana intenzivna terapija, internistični, kirurški, pediatrični in ginekološki oddelki. Opažamo velike razlike v porabi med istovrstnimi oddelki. Obdelujemo tudi rabo antibiotikov po načinu dajanja in sicer parenteralno in oralno. Za večino bolnišnic smo dobili tudi podatke o stroških, ki jih potem preračunamo na sprejetega bolnika.Izračunali smo tudi rabo antibiotikov glede na klinično diagnozo in priporočila: Cižman M, Beovič B. "Kako predpisujemo protimikrobna zdravila v bolnišnicah". Ljubljana 2007. V sklopu ESAC projekta smo naredili v letu 2008 točkovno prevalenčno raziskavo v UKC Ljubljana in v letu 2009 v UKC Ljubljana, SB Brežice in SB Jesenice z namenom, da ugotovimo kako pogosto in zakaj bolniki prejemajo protimikrobna zdravila (antibiotike in protiglivična zdravila). Rezultati so bili objavljeni na nedavnem kongresu ESCMID (Dunaj 10 - 14. 4. 2010). Ocenjevali smo tudi kvaliteto predpisovanja. Skupaj z IVZ (T. Pokrajac) smo ugotovili, da ni povezave med porabo antibiotikov (DDD/100 BOD in DDD/100 sprejemov) in številnimi diagnozami in višino SPP-jev (neobjavljeni podatki). 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Realizirali smo zastavljene cilje. Zbrali smo podatke o porabi protimikrobnih zdravil za bolnišnice za vso državo. V Sloveniji je 29 bolnišnic. Za vse splošne bolnišnice (10) in univerzitetni bolnišnici (2) smo zbrali tudi podatke o rabi protimikrobnih zdravil na različnih oddelkih. Porabo smo izrazili v DDD/100 BOD, DDD/100 sprejemov. V UKC-ju Ljubljana pa spremljamo tudi mesečno porabo. Predstavljena je parenteralna, in oralna poraba. Poraba je izražena tudi v EUR. V času projekta je bil izdelan posebej informacijski program, ki je na spletni strani in dosegljiv vsem bolnišnicam. Za spletno stran https//:anbico.si-map.org je potrebno uporabniško ime in geslo. Podatki so v tabelah in tudi grafično. Za oceno kvalitete predpisovanja smo poskušali iskati povezave med porabo antibiotikov in najpogostejšimi hospitaliziranimi infekcijskimi boleznimi. Po podatkih baze podatkov IVZ so v Sloveniji najpogosteje hospitalizirani bolniki z okužbami spodnjih dihal (33%), trebušnimi in črevesnimi okužbami (20%), sepso (11%), okužbo seči (10%), okužbami kože in podkožja (8%) in ostalimi okužbami (18%). Iskali smo povezave med porabo antibiotikov (DDD/100 BOD) in pogostnostjo določenih okužb v splošnih in univerzitetnih bolnišnicah. Nismo ugotovili povezave med porabo ciprofloksacina in okužb sečil, moksifloksacina, amoksiklavulanske kisline, azitromicina in okužbami spodnjih dihal, metronidazola in trebušnih okužb, cefotaksima in sepse, protistafilokoknih penicilinov in celulitisa in aminoglikozidov z okužbami sečil in okužbami trebuha. Prav tako nismo ugotovili povezave med porabo (DDD/100 sprejemov) in vrednostjo SPP. Ti rezultati kažejo, da za oceno kvalitete predpisovanja potrebujemo oceno individualnega predpisovanja in ne skupnih podatkov. Izračunali smo porabo zdravil pri hospitaliziranih in ambulantnih bolnikih glede na diagnozo in naša priporočila. Doktorska disertacija z naslovom "Dejavniki tveganja za pojav odpornih bakterij v bolnišnici" je v delu. Drugo delo z naslovom "Kakšna naj bi bila optimalna celokupna in struktura porabe antibiotikov v Sloveniji " pa je v toku in bo v letu 2010 poslano za Prešernovo nalogo. V literaturi ni jasno kolikšna je optimalna celokupna in struktura porabe antibiotikov na nacionalnem nivoju, pri določenih tipih bolnišnic in oddelkov. Slovenija ima glede na nacionalne podatke srednjo porabo antibiotikov v Evropi in primerljivo z drugimi oddelki v Evropskih državah. Potrebno je povdariti zelo malo držav ima podatke s katerimi lahko primerjamo slovenske podatke. Ti podatki so potrebni še posebno v sedanjem času ker nimamo novih učinkovin in jih tudi ne pričakujemo v naslednjih petih letih, odpornost številnih bakterij pa narašča. V letu 2008 smo določili indikatorje kvalitete predpisovanja pri bolnikih s Staphylococcus aureus bakteriemijo. Poraba v ambulantah in bolnišnicah v Sloveniji je dosegljiva za javnost na spletni strani www.si.map.org 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 Ni sprememb. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Čižman M, Bajec T, et al. Poraba antibiotikov v Slovenskih bolnišnicah v obdobju 2004-2008 od nacionalne ravni do ravni oddelkov. ANG Čižman M, Bajec T, et al. Nationwide use of antibiotics in slovenian hospitals in the period 2004-2008 - From national to department level. Opis SLO Prispevek obravnava porabo protibakterijskih učinkovin v Sloveniji na ravni vseh bolnišnic v državi, posameznih vrst bolnišnic v letu 2004-2008 in oddelkov v obdobju 2006-2008. ANG The paper presents the data on antibiotic consumption at national level as well as at the level of different hospital types in the period 2004 to 2008 and departments in the period 2006 to 2008. Objavljeno v Zdrav Vestn 2009. 78: 717-25. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 26493913 2. Naslov SLO Čižman M in sod. Poraba antibiotikov na internističnih oddelkih in internističnih intenzivnih enotah v Sloveniji. ANG Čižman M, et al. Use of antibiotics in medicine department and intensive care units in Sovenian hospitals. Opis SLO Prispevek obravnava porabo in strukturo porabe na internističnih in v internističnih intenzivnih enotah v slovenskih bolnišnicah v obdobju 2004- 2008. Posebej je analiziran trend porabe v obdobju 2006-2008 ko smo vključili v analizo vse internistične in internistične intenzivne enote. Posebej smo predstavili še rezultate prevalenčne raziskave v letu 2009. ANG The article presents the data about antibacterials consumption at nationwide medical intensive care units (MICUs) and medical department level in Slovenia in the period 2004-2008. The results of point prevalence study in the year 2009 is shown as well. Objavljeno v Zbornik 51. Tavčarjevi dnevi. Portorož, november 2009. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 26465241 3. Naslov SLO Čižman M, et al. Poraba antibiotikov v slovenskih bolnišnicah v letu 2006- 2007. ANG Čižman M, et al. Use of antibiotics in Slovenian hospitals, 2006-2007. Opis SLO Avtorji predstavijo porabo protibakterijskih učinkovin v Sloveniji na ravni države, bolnišnic in posameznih oddelkov v letu 2006 in 2007. Predstavljeni so tudi stroški za protibakterijske učinkovine v letu 2007 v splošnih bolnišnicah in dveh učnih bolnišnicah v Sloveniji. ANG The article presents the data about antibacterial consumption at national, hospital and ward level in Slovenia in 2006 and 2007. The data of expenses for antibiotics in University and General hospitals are presented as well. Objavljeno v Zbornik predavanj. Infektološki simpozij 2009; 27-34. Ljubljana 2009. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 3247935 4. Naslov SLO Čižman M, et al. Nationwide consumption of antibiotics by type of hospital and department level for whole country, Slovenia 2004-2007. ANG Čižman M, et al. Nationwide consumption of antibiotics by type of hospital and department level for whole country, Slovenia 2004-2007. Opis SLO Predstavljena je poraba antibiotikov v letu 2007 v vseh slovenskih bolnišnicah in oddelkih. Predstavljena je celokupna raba in struktura porabe. ANG Consumption of antibiotics at nationwide, type of hospital and department level in Slovenia in the year 2007 was presented. The total consumption and 1 pattern of consumption was shown. Objavljeno v In Programme Book 19th International Congress for Chemotherapy, Toronto. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 0000000 5. Naslov SLO Beović B, Kreft S, Seme K, Cizman M. Does use of ertapenem influence carbapenem resistance in Pseudomonas aeruginosa? ANG Beović B, Kreft S, Seme K, Cizman M. Does use of ertapenem influence carbapenem resistance in Pseudomonas aeruginosa? Opis SLO Poraba karbapenemov in občutljivost P. aeruginosa na karbapeneme je bila spremljana na treh oddelkih. Avtorji so ugotovili, da je ertapenem morda v povezavi z razvojem P. aeruginosa odpornih sevov na karbapeneme. ANG Consumption of carbapenem antibiotics in Defined Daily Doses per patient- days and susceptibility of P. aeruginosa to carbapenems were recorded on monthly basis in three departments. Authors concluded that ertapenem may be related to the development of P. aeruginosa strains resistant to carbapenems. Objavljeno v Abstracts book of 48th Annual ICAAC/IDSA 56th Annual Meeting, Washington, DC-October 25-28, 2008. Abstract C2-210. Tipologija 1.03 Kratki znanstveni prispevek COBISS.SI-ID 0000000 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Čižman M. Implementation of EU Recommendation on the prudent use of antimicrobial agents in human medicine - Slovenian Experiences. ANG Čižman M. Implementation of EU Recommendation on the prudent use of antimicrobial agents in human medicine - Slovenian Experiences. Opis SLO Avtor predstavi slovenske izkušnje z izvajanjem smiselne rabe protimikrobnih zdravil v humani medicini kot ga priporoča priporočilo Evropskega sveta o smiselni rabi protimikrobnih zdravil v humani medicini. ANG Slovenian experiences on implementation of EU recommendation on the prudent use of antimicobial agents in human medicine were presented. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Program and abstract book. Microbiologia Balkanica 2009, Ohrid, 28. 10. - 31. 10. 2009. Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 0000000 2. Naslov SLO Čižman M. Antibiotic policies in Central and Eastern Europe. Postgraduate Education Course. ANG Čižman M. Antibiotic policies in Central and Eastern Europe. Postgraduate Education Course. Opis SLO Predstavljena je strategija predpisovanja protimikrobnih učinkovin v državah srednje in vzhodne Evrope. Širše so predstavljeni ukrepi in rezultati ambulantne in bolnišnične rabe protimikrobnih učinkovin v Sloveniji. ANG Antibiotic policy in central and eastern Europe (CEE) was presented. Interventions and surveillance of antibiotic consumption in ambulatory and in hospital care in Slovenia were presented widely. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Program book Postgraduate course ESCMD, ESCMID Study Group for antibiotic policies (ESGAP). Barcelona, 19 April, Spain. Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 0000000 3. Naslov SLO Čižman M. Antimicrobial consumption surveillance principles and practice. ANG Čižman M. Antimicrobial consumption surveillance principles and practice. SLO Avtor bo predstavil metode zbiranja podatkov za porabo protimikrobnih učinkovin v bolnišnicah in ambulantno, kar priporoča WHO. Predstavil bo še druge metode zbiranja podatkov in predstavil v podrobnostih slovenske Opis večletne izkušnje v zbiranju podatkov porabe antibiotikov na nacionalnem, regijskem in bolnišničnem nivoju. ANG The principles of methods of consumption of antimicrobials consumption recommended by WHO will be presented. The author will present alternative methods and Slovenian experiences regarding surveillance of antibiotic consumption at national, regional and hospital level. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Program book of 1st Southeast European Conference of Chemotherapy and Infection, Varna, Bulgaria 6-9 May 2010. www.seecch2010.org Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 0000000 4. Naslov SLO Čižman M. ICM. Recommendation on prudent use of antimicrobial agents in human medicine - Slovenian experiences. ANG Čižman M. ICM. Recommendation on prudent use of antimicrobial agents in human medicine - Slovenian experiences. Opis SLO Avtor je predstavil na mednarodni konferenci predstavnikov držav EU (National focal points) in ministrov za zdravje (Medical Chief Officiers) slovenske izkušnje o smiselni rabi protimikrobnih zdravil. Povdaril je ukrepe za smiselno rabo protimikrobnih zdravil in ukrepe za izboljšanje bolnišnične higiene. Predavanje je bilo na konferenci na Brdu v času predsedovanja Slovenije, v prvi polovici leta 2008. ANG During the EU Slovenian presidency (first half of 2008) Slovenia organized the meeting for National Focal Points and Chief Medical Officers. Slovenian experiences on implementation of EU recommendation on the prudent use of antimicobial agents in human medicine were presented. Recommendations on appropriate use of antimicrobials and improved infection control were emphasized. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Prispevki niso bili objavljeni. Tipologija 1.03 Kratki znanstveni prispevek COBISS.SI-ID 0000000 5. Naslov SLO Koželj M. Uporabnost kazalcev kakovosti za oceno obravnave bolnikov z zunajbolnišnično pljučnico. ANG Koželj M. Quality indicatiors for hospitalized patients with community- acquired pneumonia. Opis SLO Avtor je pod mentorstvom doc. dr. Tatjane Lejko Zupanc, naredil retrospektivno raziskavo o ustreznosti predpisanih antibiotikov in indikatorjev kakovosti na podlagi smernic za obravnavo zunajbolnišnične pljučnice pri bolnikih, ki so bili hospitalizirani v 4-mesečnem obdobju 1. 11. 2008 in 28. 2. 2009 na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Ugotovil je, da je prišlo do največjih odklonov pri zdravljenju pri izbiri ustrezne empirične terapije. ANG The medical student, tutor asist. prof. Tatjana Lejko Zupanc, member of the research project investigated in retrospective study the antibiotic treatment adherence and quality indicators to the national guidelines for CAP in Slovenia. He concluded that the largest deviations from the guidelines were in empiric antibiotic therapy for the CAP. Šifra E.01 Domače nagrade Objavljeno v Delo je bilo napravljeno v skladu s Pravilnikom o podeljevanju Prešernovih nagrad. Avtor je dobil priznanje Medicinske fakultete za opravljeno delo. Delo je bilo predstavljeno tudi na študentskem medicinskem raziskovalnem kongresu v Ljubljani, 8. december 2009 in je bilo objavljeno v Med Razgl 2009; 48: Suppl. 6: 23. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 0000000 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Rezultati projektne skupine so bili predstavljeni v številnih vabljenih predavanjih v tujini in doma. V tujini so bili predstavljeni na Evropskem kongresu za klinično mikrobiologijo in infekcijske bolezni (ESCMID), Balkanskem kongresu, kongresu jugovzodne Evrope za kemoterapijo in infekcije in na izobraževanju v sklopu študijske skupine za smiselno rabo antibiotikov ESCMID, ESGAP (v letu 2007 in 2008 je bil član izvršilnega odbora omenjene skupine nosilec projekta, v letu 2009 pa ga je nadomestila članica projekta Beović Bojana) http://www.escmid.org/research_projects/study_groups/esgap/executive_committee/ V Sloveniji so bili rezultati predstavljeni na Infektološkem simpoziju 2007, 2008 in 2009, Tavčarjevih dnevih 2009, Združenju za infektologijo 2009, Drčevih dnevih. Redno izvajata obiske bolnišnic kjer predstavljata porabo protimikrobnih zdravil in predlagata specifične ukrepe za izboljšanje rabe protimikrobnih zdravil. Informatik, ki je član raziskovalne skupine je pripravil skupaj z nosilcem projekta bazo protimikrobnih zdravil za sistemsko uporabo in naredil program preko katerega lahko vse bolnišnice v Sloveniji preverijo lastne podatke v obliki, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Ti podatki so osnova za izboljšanje rabe zdravil v bolnišnicah. Program je tudi model za spremljanje porabe drugih skupin zdravil. Slovenija nima posodobljene baze zdravil in informacijskega sistema, ki bi hitro in zanesljivo spremljal porabo zdravil v bolnišnicah. Nosilec projekta je organiziral v letu 2009 obisk predstavnikov ECDC v Sloveniji kjer so spremljali v enotedenskem obisku izvrševanje priporočil Evropskega sveta o smiselni rabi protimikrobnihi zdravil v humani medicini. Na osnovi tega obiska je sestavljeno poročilo, ki bo poslano na Ministrstvo za zdravje. V tem poročilu so tudi sugestije za izboljšanje organizacije in izvrševanje omenjenih priporočil. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Podatkov o porabi protimikrobnih zdravil v bolnišnicah celotne države vseh tipov bolnišnic in vseh oddelkov ni zaslediti v literaturi. Slovenija sodeluje v Evropskem projektu za spremljanje porabe protimikrobnih zdravil (ESAC) kamor tudi redno posreduje podatke. Podatki so objavljeni v strokovni literaturi. Trenutno zbiramo podatke o porabi protivirusnih zdravil tako ambulantno kot v bolnišnicah ANG In the literature we did not found the data on the consumption of antimicrobials in hospital care at nationwide, type of hospital and department level. Slovenia is participating country in EU project - European Surveillance on antibiotic consumption (ESAC). The results of the ESAC project are published in peer reviewed journals including the results of Slovenia. At the moment we collect the data on the use of antiviral drugs in ambulatory and hospital care. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Podatki so neprecenljivi za Slovenijo. So osnova za ukrepe za izboljšanje rabe protimikrobnih zdravil v bolnišnicah. Ti podatki se redno uporabljaljo za pedagoške namene. Poleg tega so ti podatki tudi osnova za računanje povezave med rabo antibiotikov in razvojem odpornosti bakterij. Država mora zbirati te podatke in po letu 2010 jih bo dolžna redno pošiljati ECDC-ju. Posodobili smo način zbiranja in obveščanja bolnišnic o dobljenih rezultatih. Ker zbiramo tudi podatke o stroških redno sodelujejo pri obiskih bolnišnic tudi strokovni direktorji saj jim ti podatki dajejo osnovo za ukrepanje. Naš informacijski sistem je tudi model za spremljanje porabe drugih skupin zdravil v bolnišnicah. ANG The data of this project are very important for Slovenia. They provide the base for improvement of antibiotic use in hospitals. The data are regularly used in education of hospital physicians. Beside these data are used to study the relathionship between antibiotic use and development of antibiotic resistance. It is recommended by European Council to monitor such data and they will be submited to ECDC after the year to 2010. We updated the collection and reporting the data to every hospital. We evaluated also the costs of antimicrobials at hospital level. Medical directors are very interested in these data. Our monitoring system of antimicrobial use is the model for colecting the consumption of other drugs used in hospitals. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj ©DA NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj €:DA J NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov 1 Uporabljen bo v naslednjih 3 letih 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj ©DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj ©da One Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj ;©DA NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih 6 Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj ©DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Ü DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj da One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov V celoti 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov V celoti 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj oJ da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA O NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj da One Rezultat i 6 Uporaba rezultatov i 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O da One Rezultat i 6 Uporaba rezultatov i 6 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj da One Rezultat i 6 Uporaba rezultatov 6 F.35 Drugo Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 Komentar Narejena je baza zdravil za protimikrobna zdravila za sistemsko uporabo, ki jo sproti posodabljamo. Vključene so nove vrednosti definiranih dnevnih doz, ki nam jih posreduje SZO ali skupina, ki vodi Evropski projekt za spremljanje porabe protimikrobnih zdravil (ESAC). Narejen je informacijski sistem, ki ima vključene števline podatke, ki jih lahko dopolnjujemo. Rezultati so dosegljivi v tabelarni in grafični obliki. Informacijski sistem je dobro zavarovan. Informacijska baza zdravil je narejena po priporočilih ESAC in je primerljiva z drugimi državami v EU. Informacijski sistem smo razvijali vsaj 10 let. 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o © G.01.03. Drugo: Pomembno za visokošolsko izobraževanje O O O © G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu © O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov © o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje © o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije © O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti © o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost © o o o G.02.07. Večji delež izvoza © o o o G.02.08. Povečanje dobička © o o o G.02.09. Nova delovna mesta © o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih © O O O G.02.11. Nov investicijski zagon © o o o G.02.12. Drugo: © o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O © G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O © G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o © G.03.04. Drugo: Spremljanje rabe zdravil v bolnišnici O O O © G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o © G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o © G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave © O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti © o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe © o o o G.04.06. Drugo: © o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete © O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj © O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura © O O O G.07.02. Prometna infrastruktura © o o o G.07.03. Energetska infrastruktura © o o o G.07.04. Drugo: o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O ® G.09. Drugo: Zaradi zmanjšanja odpornosti bakterij O O O e Komentar Raba antibiotikov je glavni dejavnik v razvoju odpornosti bakterij. Države, bolnišnice, manjše enote z visoko rabo antibiotikov imajo večjo pogostnost odpornih mikrobov na antibiotike. Na razvoj odpornosti vpliva tudi struktura rabe antibiotikov. Nekateri antibiotiki so bolj selektivni kot drugi. Okužbe z odpornimi bakterijami ogrožajo kvaliteto življenja, saj so okužbe z odpornimi bakterijami povezane z večjo smrtnostjo, podaljšano hospitalizacijo, pogostejšimi zapleti in večjimi stroški zdravljenja. 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer Ministrstvo za zdravje RS Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 37.554,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. Članek v Zdravniškem vestniku, 2009; 78:717-25: Poraba antibiotikov v slovenskih bolnišnicah v obdobju 2004-2008 A.01 2. https://anbico.si-map.org Podatki so dosegljivi z geslom in uporabniškim imenom. F.16 3. 4. 5. Komentar Naš model zbiranja podatkov v bolnišnicah je bil predstavljen na Svetu za zdravila. Pričakoval bi večji interes odgovornih na MZ za tovrstne podatke. Brez podatkov je težko načrtovati racionalizacijo na področju porabe zdravil. Informacijska podpora mora biti po tehnični in strokovni strani Ocena Ministrstvo za zdravje je dobil podatke o rabi protimikrobnih zdravil v slovenskih bolnišnicah in možnosti za ukrepanje oziroma intervencije, ki bi izboljšale kvaliteto predpisovanja. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 5 2 3 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Milan Čižman in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana, 28.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/152 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00a FF-F1-19-A0-2D-01-1C-A9-19-A5-69-98-E8-46-16-DD-57-E3-51-D3