DOLENJSKE NOVICE
l){jionjHke Novice izliajajo vsjiU dolrtek; ako : ; jo ta <ian piiiziiik, dait poprej. : :
Ceim jim je za celo leto (od a[)rila do aprila) Ï K, za pol leta 1'50 K, Níiroí:iiiiin za Nciii<~;ijo, Bosno in (iru|çe evropske tlržave znaša ;i-â() K, Ameriko +*i>0 IÎ. List ill ogliiKi He iiliièujojo iiiipi-«j.
; Vho	iiiLiuřiiíiio iti oxiiiuiila
s[ifejňiMíi tiskarna ,1, Krajec nasi.
Potrebščina na galici in drugih
sredstvih za škropljenje trt.
Kiikor vidimo v/, lazpisa v „Kmeto-viilcu", o(l(Uija CCS. ki. knietijska lii'iižba kianjska državno galico za škropljenje vinogradov in .'iicer po i'aztncionia nizki ccni, to jo 1)0 ři K T)!) h za kg na mestu oddaje.
Vendar vsak ne dobi galice jioljnbno množino, teiMvcř največ kg na lieklar (1(1.000 m^) vinograda.
Po izkiišnjali je znano, da se ral)Í •Mi eden lia vinograda za prvo ski'ojiljeiije kakili 400 litrov, za drngo 80o litrov in Kil ďetjtí 1200 litrov Škroi)ihic fcckoCine.
Čo napravimo to škropilno tekočino liri pi'vem škropljenjti enodslotno (eden kg galice na 100 litrov vode), pri di iigciii in tretjem pa eninpolodstotno (eden in pol kg galice na 100 liti'ov vode), potem porabimo lui liektar vinograda pri ti'ikratnem škropljenju ;34 kg galiec.
Iz tega razvidîino, da z ono nniožino državne galice, ki jo dobimo od kmetijske družbe, lahko izbajanio. To izknšnjab zadnjih let pa prihiaiiimo lahko polovico galice, ako jo nadomeslimo na i>ol z galniioin.
V tem slučaju vzamemo tia sto litrov vode za prvo škro|)ljeiije samo pol kg galice in pol kg galuna, za di ngo in tretje škropljenje pa triČetrt kg galice in tl'iieti't kg galiina. To Škropilno ztnes, ki jej seveda moramo pridejati ttidi apna, imenujemo Martinijevo Škropilno zmes.
Ker se jo gahin podražil, ga je težje dobiti in se precej težko topi, se je lani v državnih trtiiicah preskusilo dvoje nadomestil za galun in sicer ž vep len o-k i si a glina in b odoli ta t.
Žvepleno-kisla glina vsebuje Čisto glino, ki učinkujoči del pluna, to se pi'avi, to kar v galnnii učinkuje, oziroma podpira učinek galico, se nahaja tudi v žvepleiio-kisli glini- Žvepleno-kisla glina je bela.
Imdo kisla snov, ki se v vodi jak» hitro topi in je cenejša kol galun. jo rabimo mesto galuna, moramo pridejati nekaj več apna, koliko, to doženeiiio najbolj zanesljivo s koščkom belega preskusnega (feiiolftalci-novega} pajdrja, ki pordeči. Če ga pomočimo v zme.s, ki smo ji prîdejali zadostno množino apna. Tak pre.skusiii (ťetiolftaleinov) ))apir ne bi smel t.edaj nohenenni vinogiad-nikii manjkati.
i\lesto čiste Žvepleiio-kisie gline vzamemo tudi lahko bodolitat. Bodolitat je neka glina, ki se dobiva na otoku Krkn v Istri.
Pj'ipravlja ga kemična tvornica na Reki. liodoiitat vsebuje več gline, nego žvepleno-kisla glina sama, ni pa tako iist. Kei' ima primešanih nekaj železnih soli, je ]'javkaste barve. Topi se pa raviiotako hitro, kot čista žve})leno-kisla glina.
Toskušnje, ki so se s temi sredstvi napravile lani v državnih trtnicali, so i)o-kazale, da se galun Martinijove zmesi lahko nadomesti s čisto žvepleno-kislo glino, ali pa z bodolitatom, ne da bi trpela učinkovitost le škiopilne zmesi.
Podpisani je dal tej zmesi radi okraj-Sanja ime vojna zmes. Vojno škropilno zmes zoper peronosporo (palež) pripravimo tedaj tako-le:
Za prvo .škropljenje vzamemo na 1001 vode pol Ug galice in pol kg žvepleno-kisle gline, ali pa mesto gline pol kg bodolilata. Kadar se oboje stopi, primešamo toliko apna (približno eden do eden in pol kg), da izgubi zmes vso kislobo. To poznamo po leni, če v zmes pomočen bel, preskusni (ťenolftaleinov) pa|)ir pordeči.
Za drugo in tretje škropljenje vzamemo vsake snovi za polovico več, toraj tri Četrtine kg galice in tri četiline kg žveple]io-kisle gline, ali pa mesto zadnje tri četrtine kg bodolitata. Apna je treba seveda vzeti polovieo več, zopet toliko, da v zmes pomočen fenolftaleinov pa|)ir pordeči.
Če imamo galice zadosti, vzamemo lahko galice nekaj več, to je za prvo škropljenje do tri Četrtine kg, za drugo
in tretje pa do eden kg na 100 jitrov. To se priporoča zlasti tedaj. Če je vreme mokrotno.
liodolitata ali žvepleno-kisle gline pa ni treba vzeti veČ kot eno polovico kg za prvo in tri četitine za drugo in tretje škropljenje.
iîolje pa je, da ne naredimo galico bolj močno, kot je bilo prvotno tiavedeno, če pa je vreme mokro, da pa raje enkrat več škroi)imo, toraj mesto trikrat, raje štirikrat na leto.
Tri- do štirikratno škropljenje je pa izvesti od konca majnika do konca julija. Poznejše ški'opljenje nima pomena in je ven vržen denar. Kdor ni znal ubraniti trto pred peronosporo do konca julija, ta jo tudi pozneje ne bo in če Se tolikokrat ški'opi !
Preskrbimo se tedaj pravočasno s potrebno galico in z drugiitn' ponjožnimi sredstvi, to je z galunom, oziroma žve-pleno-kislo glino ali bodolitatom. Vse to dobimo pri kmetijski družbi v Ljubljani, ki je prvo pošiljatev galice Že prejela. Pa tudi na apno ne smemo pozabiti. Sveže vgašeno, mastno apno je veliko boljše, kot staro peščeno, katero učinek galice samo slabša. Če ne moremo dobiti apna, si lahko pomagamo s sodo, ki je enako dobra, Čeprav malo dražja kot apno.
Konečno i)a ne smemo pozabiti so na eno sredstvo, to je iia že zadnjič v tem listu opisan saloidin. Tega sredstva primešamo pri vsakem škropljenju galični (ozii'oma Hartinijevi ali vojni) škroinlni zmesi pol kilograma na 100 litrov in sicer še-le za apnom. Apna moramo radi tega dodati malo vcČ kot sicer, toliko namreč, da v škropilno tekočino pomočen bel preskusni papir močno pordeči. Potem še-le raztopimo notri še eno polovico kilograma saloidina in sieer na ta način, da ga stre-semo v košek, ki ga diiimo nad Čebrom in nalivamo nanj že pripravljeno škropilno zmes. Kadar se jc ves saloidin raztopil, vso zmes še enkrat dobro premešamo, pre-
vidoma .Še enkrat preskusimo s fenoftalei-novim papirčkom in gremo škropiti.
Saloidin je nadomestilo za žveplo proti plesnobi na grozdju. Za trikratno škiopljenje ga rabimo na hektar vinograda 12 kg, če škropimo štirikrat, pa 18 kg, (Cena je 1 K 20 h za kg.) B. Skalický.
Gospodarstvo.
Spomladansko delo. Ministrstvo je 2(). februarja izdalo naredbo, da je vsak poljedelec dolžan spomladi- obdelati vsa svoja za kmetijstvo pripravna zemljišča. Obdelati se mora tudi ona zemljišča, kjer zimska setev ni uspela. Žetvene komisije morajo poskrbeti, da se to delo izvrši piavo-časno in popolnonni. Zemljišča, ki jih vsled vojne ne more obdelati lastnik, mora obdelati občina, ki sme zahtevati plačilo dejanskih stroškov. Zemljiščii, ki ne bi bila obdelana iz drugih, kakor zgorajšnjega vzroka, navzlic dolžnosti, sme obdelati občina, če upravičeni do določenega roka ne opravi pripravljavnih del. Će se občina ne posluži te pravice najkasneje do aprila, sme okrajno glavarstvo zemljišče oddati sosednji občini ali kaki tretji osebi. V tem slučaju gre ves pridelek obdelovalcu. Zemljišča pa se ne sme nakazati kaki tretji osebi. Če posestnik do 81. marca verjetno izkaže, da bo zemljišče tekom leta porabil kot stavbišče ali pa v tak namen, ki ob-delanje izključuje sploh ali od gotovega roka dalje. Da se zabrani spekulacije, je prepovedano dajati v podnájem zemljišča, ki jih je tretjim osebam nakazalo okrajno glavai'stvo.
Oranje z motornimi plugi. r». armadno poveljstvo je kupilo za Kranjsko dva motorna pluga, a katei-imi se bo interesentom preoralo za pomladansko setev potrebna zemljišča. Opozarja se, da vojaških konj letos kmetovalci ne dobé na posodo. Kot odškodnino se zahteva za vsak preoran oral K 28. Priglasiti se je takoj pri žetvenem častniku, naporočniku R. Steinei' v Ljubljani, Miklošičeva cesta h (tia dvorišču).
LISTEK.
Parlamenterji.
Poiwiiik .ÍDÍko M.
(Koner.)
Zastavonoša se je začel bližati, za njim drugi štirje. Hitro poiščeni pripraven prostor, da bi jili sprejel v jarek 1er jih počakam. Sovražniki prekoi'ačijo naše žične ovire in se pomikajo naravnost proti meni. Tresoč se, kakor šiba na vodi, stopijo v naš jarek. Rute smo imeli že pripravljene ter smo jim brzo zavezali oči. Vprašamo jih, kaj hočejo in oni korporal, ki je znal edini nemško in, kakor se je pozneje ska-zalo, tinli hrovaSko, je i)onovil prejšnje.
Med tem se je teiefoiiičiio obvestil bataljonski poveljnik, a kompanijski poveljnik je bil že zraven. Na povelje bataljona odpeljemo olicii'ja, vojnega kurata in kor-poi-ala na naše višje poveljstvo, inl'antei'ista smo pa obdržali v rojili črti.
Kako se je godilo italijanskemu nad-])oročniku, vojnemu duhovniku in korporahi Idi naši komandi, mi ni natančno znano; baje so bili aihio zadovoljni, Zaninn've stvari sta rni pa pravila iniantertsia v strelnem jarku.
liden je bil po postavi velik, kakor naši Bošnjaki ali italijanski beneški Slovenci; drugi je bil nizek in Čokat, pravi italijanski zidai'. Prvi je bil silno zgovoren in zgledal precej olikan mož; pi'avil je, da ima v civilu veliko drogerijo v Genui in sedaj pa je prideljen saniteti tei' si je že veliko zaslug iztekel za domovino. Drugi ni veliko govoril, pač je pa pritrjeval, da je resnic*, kar njegov tovariš izpoveduje. Poslušajte, kaj nam ta polentar govori:
„Danes zjutraj, pri štni'mu, sem bil tu gori na hribčku ski)raj med prvimi. Tam sem obvezal našega poiočnlka, ki je bil težko 1'anjen in je najbrže tam gori tudi zdihnil; dal sem enemu vaŠenni vojaku kave piti ter se mi je zahvalil. Nato sem hotel dalje, kai' začujem desno vase 1'jovenje „hiira" ter sem jo polirisal nazaj. Kajti vi ste z vraga! Tedaj smo mi bili zopet tepeni, pa kaj si hočemo. Se bodo naši olicirji že naveličali!"
„Kateri vaš regiment je bil danes tu jiri napadu V" ga prekim-nt.
„Prvi alpinski j'egîment iz mesta N. l)ri Oenui."
„Kakšno i'azpoloženje vlada med vašimi vojaki, ker nikdai' ne zmagatii, a ste vedno poraženi
„tJo zmagamo mi, smo mi gospodje, če vi, ste vi gospodje!"
„Toraj smo vedno mi gospodje!"
Mož se je zamislil.
„Kakšen namen ste imeli danes V Kaj ste hoteli pravzaprav?"
„To mi pa ni znano, gospod. Morali smo vas napasti, ker smo dobili tako po-v(;lje. Neradi smo šli, zato šo infanteriste šarži s spletenimi biči naprej podili. Za-vkazano nam je bilo, da moramo te vaše postojanke na hribčku zavzet in vsacega oboroženega Avstiijca zaklat, predvsem vaše Častnike."
„Kaj sovam še pravili vaši poveljniki?"
„So dejali. Če Avstrijci kakega našega vojaka živega v roke dobe, da ga živega pokopljejo ali.ga pa takoj v/, kože slečejo, — večjih barbarov da ni, kot ste Avstrijci."
„Tako! Kot vidite, to ni resnica! Pač bi pa mi vam kaj tacoga lahko očitali, ker smo že sami kaj podobnega doživeli."
„Našenm regimentu ne! 1'ri nas so najdostojnejši Ijinlje. Nekateri pešpolki iz Kalabrije so res barbarski, a pri luis se ne spomnim, da bi kedo storil kako neumnost."
„Kakšno razjioloženje vlada med civilnim prebivalstvom v llaliji'?''
„Silno slabo je! Ljudstvo jo jako nezadovoljno. Več vasi v Zgorni Italiji je popolnoma praznih, ker je prebivalce vojaštvo postřelilo radi upora."
„Ali bi že radi videli, da bi bil mir?"
„O jej! To bi bili mi veseli! Vsak dan, kolikor časa bi tukaj ostali, bi vas k nam povabili na — polento. Će bi pa mir skoraj prišel, vas povabimo v Benetke in po bratovsko bi se imeli. Radi bi videli, da bi bili zopet prijatelji."
„Ali ste kaj jezin' na Oadorno?"
„Gadoma je norec!"
„Ali ste danes kaj ujetnikov dobili?"
„Samo enega! Pa ta je znal dobro italijansko; dali smo mu jesti in je bil jako vesel 1er je mai'sikaj pravil. Koliko ste pa vi naših ujeli ?"
„Oez petdeset !"
„Kedo pa ste to? Katere avstrijske narodnosti ste?"
„Mi smo Slovenci ! AH so vam Slovenci že kaj znani?"
„Slovenci V Da! IzPodgoro in Oslavja! O, ztn\ni so inim ! Naši častniki so večki'at pravili, da so Slovenci najboljši avsdijski vojaki. To smo danes videli."
boste nazaj spuščeni, le povejte častnikom, da s Slovenci se ni za bost.
Tolažba v času trpljenja.
Katlar je ti'elia x deli pokazati moř, ])oteii) propaiio nevera. V bojili ne lioristijo le lepe moderne fraze in besede, tejiivcC zaupnost v zmago in nadčloveški napor. K temu nas pa vspodbiija le sv. vera. ]Caj bi nii dosegli 8 pomočjo nevere, hrezverstva V Ničesar! Da smo sledili klicu cesarja in domovine, to se itiiamo edino /.aiivaliti veri, Kajti ona je tista moč, ki nas je slabe in uboge jirerodila tako, da smo s čilimi iiiočnii odkorakali na polja grozot in siiirti, na širna bojišča. Kaj ti jiomaga nevera, kadar zapustiš udobno domačo liišo, kadar .se po.sloviš od ljubih doiiiačib, od starišev, sestei', bratov y Kaj ti torej stori nevera dobrega, kadar zapustiš domaČo vas in nioiaš v im-az in noč? O, nevera, kje je tvoja močV Kam so šle tiste visokodoneče besede? Ko so bili milijoni poklicani na bi'ambo domovine, tedaj sc je dosti jasno pokazalo, da je brczverstvo ničevo, iio-dobno gnilemu sadu. Vci'a pa je moč in Ui>anje in ljubezen. Preje so brezverci vpili: „Proč od Boga! Mi satni smo Bog, mi sami si dajemo zakone in zapovedi!" Tako so klicali in niso pomislili, kaj jili (:aka v bližnji pribodnjosti. Ko ))a je izbruhnila svetovna vojska, so ktiialu utihnile njihove babarije in večina je sprevidela," kolike moči daline katoliška vera in zato so se vrnili k njej in se kesali svoje bi'ez-brižnosti. Drugi pa so v obupu končali svoje pregrešno življenje na tVonti. Spoznali so, da je njihov nazor nićev, da jim tie prinese tolažbe v smrtni uri. Vojska satna je dokazala, da stoji nevera na majavih nogah in da se ji ziblje temelj. Tisoči so pustili prejšnje bogokletno življenje in se vrgli v naročje edino pravi katoliški vert. Neki socialni demokrat, ki je veliko let, smrtno sovražil sveto cerkev, in ki je Uidi svoji ženi prepovedal ju'estopiti pragcerkve, je, predno je odšel na fronto, spoznal, da je njegovo dosedanje naziranje nepravo in zato je naročil neki sosednji ženi, naj ona zanj moli. Ko ga je ta vin'ašala; „Kako to, da me prosite, naj molitn za vas, saj vi tako ne verujete v Boga?" — ji je imenovani mož odgovoi'il skesano in ponižno: „Zopet verujem in kadar se — ako Bog da — vrnem iz vojske, hočeni pobožno živeti."
Vojska je konec uapi aviia brezverstvu, samopovišanju in zaničevanju Boga. Kako bi naj vskliknil vojak na fronti, obdan od tisočih iievai'nostij: „Jaz zaupam le v samega sebe, lioga ni. Moja tiioč je, ki kaj velja ...!?" To bi bila blaznost, ue bi kdo si>ričo smrti govoiil tako bogokletje.
Naši bi'abfi borilci pišejf) iz bojnega polja vse drugačno p ti'priča nje. Oni pravijo: „Le lïog je tisli, ki me je obvaroval stnrti! Bog tni je jtomagal, hvaljen tisočkrat! Verujem v Boga in zaupam vanj!" To je vcroizjjoved bojnega polja. In ta vojna-izpoved je resnična, je iiaslala iz tisociii bolesti iti izkušenj. Da, líog je in njegove titoiire roke slojć nad vesoljstvom laz-pi'ostrte. To mora sjioznati vsak nevernik v strelskem jaiku jasno in odliiitosrčno. Zato ni Čuilno, Če naši vojaki tako hrepene po sv. zakratiientih : po sveti sj)Ovedi in svetem obhajilu. Sila kola lomi, ali: vsili se uCis moliti. V trenutku osatnelosti in obupa tnoraš vsklikniti: „Bog je!"
(Dalje Mlodi.)
Cenjenim naročnlHom.
ňc live številki izideta 32. letnika „Dol. Novic". Kdor ne pošlje do zadnjega marca naj'oČnino naprej za celo leto ]t)I7, mu bodemo z aprilotii list ustavili. Razume se, da bližnjim nai očnikotn in NovomeŠčanom nismo poslali položnic, ker ti plačujejo navadno osebno v upravtiiŠtvu. Prositno toiaj danes šc posebno Novotiieščane in okoličane, da se odzovejo in prinesó takoj naiočnino za nazaj iit za naprej.
Drugo proštijo pa poŠljetno danes v 1'ibniSko ilolino. Pi'lmeroma zavednitn in imovitiui Hibničanotn in prebivalcem on-dotnili velikih krajev in okrajev iinatno boi'e malo naročnikov na „Dol, Novice". Znano je, da so pa naročeni na vsakovrstne druge liste. — Prav vljudno prosimo naše drage tamošnje naročnike: Zavzetnite se za naš list in pitporočujte ga vsepovsod! Naj se naročuje tmii edini dolenjski in domaČ list! —
Ko so se „Dol. Novice" leta 1885 ustanovile, smo imeli ravno v prijazni ribniški dolini največ naročnikov. Hcdaj pa izgleda zelo žalostno za nas ravno tam, , kakor kažejo naslednje številke; PoŠta Ribnica ittia samo i) naročnikov, Doletija vas 2, 0itnck 2, Sodražica I, Viilem pri Dobiépolju 4, Kočevje 5, Stara Loka 2, toi'aj skupaj 25 naročnikov ! Velike Lašče, Vel. Poljane, Loški Potok, l^odgoj'a. Rob, Sv. Gregor, Gora, Jurjevica, Struga itd. pa nobenega naročnika! Ko bi vsaka vas omenjenih krajev dala le enega naročnika in večji okraji 10 do 20 naročnikov, koliko bi se že to jioztialo pri našem listu na dobro!
Dolenjci! Agitirajmo z združenimi silatni za obstoj svojega edinega dolenjskega časnika!
Uredništvo in Upravniâtvo.
Mi smo sicer krotki kot ovce, a v boju snio divji kot levi."
„Če pi'idem nazaj, bom dal v časnike, kako so Slovenci prijazni in dobri ljudje, Kar smo se nocoj menili, vse bo v italijanskih časopisih, da si ovekovečim današtiji pohod k vatli. Jaz si nisem predstavljal od vas kaj tacega."
Nato nam je zaČid jionujati čokolado, tabak in eigare. Tudi cvibaka je še imel po že])ili. Pravil je, da največ dobe, — fašejo cvibaka, sicer je inenažc že bolj malo. Mi smo tiiu dali pa najboljših cigaret in ni jili mogel prebvaliti.
Nastala-je že trdna, a mesečna noč. Italijana je začelo skrbeti, kako da ni njihovih olicii'jev Se nazaj. Njihova švai'in linija da bo začela streljat, kei' si bo tni-slila, da smo parlamenterje obilržaii brez odgovora.
Razodcli smo mu, da j« še nemogoče ])nti nazaj, ker jc daleč do naših višjih komand, 'JVeba jia, da se je pošteno pomeniti, za kai' prosijo.
Vendar mi nista dala mii'u; posebno mlajši je bil silno nervozen, Prosil me je, čc bi smel nazaj ter povedal tam doli, da
Av.strijci nič slabega ne nameravajo. Prihodnji dan, da se vsi vi'nejo.
Ivakor je hotel, tako se tiiu je ustreglo. V noči mož odide in se brzo vrne s po-1'očilom, da je vse v redu. Nato pride povelje, da moramo tudi ta ittfanterista odpeljat na bataljonsko poveljstvo. Povemo jima in bila sta vesela, ZaveŽemo jima oči in na: „Andiamo, amliamo" sta jiii dva Janeza oilpeljala.
Noč se je nagnila pioti jutru. Na sovražni strani je vladal popolni mtr. Celo rožno jutio in nastopni dan je bil poln praznične tihote. i'olentaiji so Čakali na odgovoi' in odgovor je sledil popoldne.
„Feldpatra" in korpoi'ala so naši spustili nazaj, da pi'ineseta pismemo jiotrdilo od italijanske višje komande zato, kar prosijo in nato. Če bo odgovor ugoden, spuste zopet vse nazaj.
Čakali smo, da -se zop(d. vi'iieta, a čakali smo zastonj. „Feldpatra" in koi'porala ni bilo nazaj in začeli smo zopet svoj dnevni red. Primotenente in infatiterista so se pa veselili, da so tako poceni jirišli v ujetništvo.
V trajen spomin dijakov - junakov novom, gimnazije.
v dveh številkah „Dolenjskih Novic', smo pojasnili potrebo in važnost vojno-spominske ustanove za dijake novomeške gitiinazije. Naj še pridenemo eno novo misel. Poglejmo nekoliko po svetit! Za kaj se vse izdaja danes toliko denaijaV Ali se ne o[»azujc tudi velika razkošnost, vkljnb toliki draginji, v mestih iti tta deželi, če ne pri vstdi, vsaj pri tnnogib? Ali bi ne bilo bolje, da bi se pi'eostali denar, ki ima itak malo vi'cdnosti, poi'abil v boljše in splošne natuetie, kakor je ravno vojno-spominska ustanova za dijake? Ali titorete boljše porabiti <lenar, kakoi' iiripomoči po preostalih svotah nadarjenim do boljšega kinlia, ki vam bodo celo življenje bvalcŽtii? Ali morete v bolj splošne namene dati svoj dettar, kakor ravno po takih ustanovah, po katerih ai bomo vzgojili dobro in navdušeno izobraženstvo, ki bo vse svoje moči napelo v koi'ist tako zatiranemu slovenskemu narodu. Zato si pritrgajnio v eni ali v drugi stvari, kakor smo se, zdaj, v čas» svetovne vojske privadili, ter darujtno vsak po svoji moči za natneravano dijaško ustanovo. — Tetnu pfijaznettiu vabilu so se že odzvali nekateri velikodušni darovalci, ka-teiim bodo gotovo sledili premnogi, osobito, ko prejmejo naše položnice in oklice,
i>o sedaj so darovali; CJospod dr. Leopold Picigas, župnik, Stet.ten pri Korneuburg-u, 100K; g. Evgen Jarc, c. kr. profesor, dižavni poslanec itd., 100 ki'on; g. Jožef Barle, c. in kr. po]'očnik v rezervi, Feldpost 632, 30 ki'on; gospod dr, Josip Marinko, e. kr. profesor v pokoju, Mavčiče, 25 kron; gospod Janko Barle, kanonik, Zagreb, 20 K ; g, Janez Kramar, župnik, Ribno pri liledu, 20 K; g. Ivan Řašelj, župnik v Adlešičili, 20 K; g. Urban Horvat, ui'edjùk, 20 ki'on; gos]). Davoriti VnkšiniČ, o-skrbtiik, Metlika, (40 K) poslal 15 K 6 h; gosp. Franc Breznik, c. kr. gimn. i'avnatelj, Rudolfovo, 10 K; g. di'. Ciril Ažtnatt, c. kr. gimtiazijski profesor, Rudolfovo, 10 kron; g. dr. Viktor Tiller, o. kr. gimti. profesor, Rudolfovo,. 1.0 K; g. Ivan Mevželj, kaplan, Trnovo, Notranjsko, 10 K 6 h; g, Franc Flm-jančič, c. kr. poštar. Št. Peter, 5 K 10 h. Skupaj 395 K 22 It. Bog plačaj stotero-krat! Prosimo vljudno nadaljnih darov.
Dopisi.
Iz Novega mesta. V visoki starosti H7 let je utnrl v Novem mestu Radeeky-jev veteran g. Mihael Zega, c. kr. sodnijski sluga v p., dne 2. marca. Kdo ni poznal v novomeškem okraju in daleč na okrog po Dolenjsketu moža visoke, močne rasti z izredno dolgimi brkami? To je bil rajni Miha, ki se je rodil leta 1830 in se je udeležil z očetom Radeeky-jetii vojsk v Galiciji in na Laškem leta 1859. Kaj rad je pripovedoval zanimivosti iz Časov vojske in svoje vojaške službe. Služil je kot Ceto-vodja pri takrattiem tržaškem polku giof Wimven, št. 22. Sedaj je ta polk večinoma sestavljen iz hrabrih Dahiiatincev in Slovencev. Po končani 12 letni vojaški službi je bil orožnik v Ti'stu pri 7. orožniškem poveljstvu. Na to je stopil kot i)aznik v C. kr. kaznilnico na Ijubljatiskem gradu. Od tukaj se je |)reselil zaradi boleiuiosti v lalikejšo službo v Novo_ ttiesto za tnitui-skcga pazttika. ICttialu potem ga poklice takratni pi'edsednik okrožnega sodišča g. GerdešiČ v službo sodnijskih slug, katero je po lajnem v bogupočivajočim g. E'eiliču upi'avljal vestno okroglih 30 let, nakar je bil upokojen zaradi bolelinosti 1. 1904.— Rajtti je bil odlikovan z vojno svetinjo iz 1, J 859., s tremi jubilejnimi svetinjatni in z za-<!užtiim križcem za cesarske zasluge.— Priženil seje v stai'o odlično rodbino ZurČevo, })o domače Potokarjevo v Kandiji.
Zanitnivo je slišati, da je stal tijegov polk [iri poroki bliigo)>okojne cesarske dv<t-
jice Franca .ložcfa L in Elizabete v paradnem špalii'jti. Naš iliba pa je ostal t.ndi vojak z dušo in telesom vse dolgo življetije. Pokazal je svoj vojaški zttačaj in poginu ob vsaki priliki. Nekoč je zapazil, da gii zasleduje v gozdu v Kačji ri<ii neki človek. Rajni je nosil namreč večkrat sodnijski denar seboj, ki ga je nabral ))ri dostavljanju, a iiikdai" pa ni nosil orožja; vso moč je imel v svoji palici, ki mu je bila spremljevalka na vseh potih. Ko jo tedaj čutil zasledovalca je obstal, čakal in zakričal, da so jtlice preplašene vzletele: „Pojdi sem, da se vidimo v obraz!" Seveda je dotičnik s koiajžo vred izginil v temi.
Rajtii Miha je imel še več starih tovarišev, ki so ga ljubili in še živé, kakoi': gg. Schmidt in Schweizer; posebno še gg. Zorko in Kcuidrič, kt sta ž njim služila očeta Radecky-ja, 1'oznali so ga vsi starejši kmetje; mai'sikatei'i se je zjokal, ko gaje prišel kropit. Sedanja navadna bolezen ]»ljučnica mu je skrajšala življenje, — Kratko pied smrtjo se je sklonil še iio konci, zahteval svojo zvesto palico in je sam podpisal pismonoši nakaznico za zadnjo prejeto pokojnino ; čez dober dan je izdihnil svojo blago dušo.
Da je bil pokojni g. Zega vseskozi dober, ki'ščanski očo iu mož, sjiričuje, da so trije njegovi sinovi duhovni, dve hčerki .ste redovnici, eden sin nadoftcial; ena ličer pa živi v Noveiti tnestu, katero je odločila božja previdnost, da je zatisnila trudne oči svojemu ■ dragemu očetu.
Pokojnetiui Mihi se je pa izpolnila tudi njegova zadnja želja, da je bil položen k počitku na pokopališče sv. Mihaela, svojega patrona, katerega je vedno častil iti ga klical na pomoč še v zadnjih trenutkih. Pogreb je bil lep, a bil bi še, četudi ob zelo neugodni poti, veliko lepši, da bi me-šČanje iu okoličani vedeli, kako je skrbno povpraševal zadnje dni: „Kako rad bi vedel, ali bo šel kedo in koliko jih bo šlo za mojim pogrebom V
Blagi Miha, vživaj pri svojem patronu večni raj !
iz Skopic, župnija Cerklje pi i Krškem, dne 4, marca: Danes zjutraj so naŠii pred pragom g. Zevnika na Gorenjih Skopicali v cekarju novorojeno dete ženskega spola, z list,om sledeče vsebine; „Draga prijateljica! Sprejmi to moje dete, kakor za svoje, ne srdi se nanj, bodi mu mati in botra, ker ni še krščeno. Jaz ga ne morem preživljati, ker se sama od mladosti po svetu l)otikam, ti pa nimaš otrok in ga bodeŠ že preživljala, Z Bogom! Iz daljnega kraja." — Gospa M. Zeviiik je takoj pidjala oti'oka h krstu v Cerklje. Pri krstu so dali oti'oku ime Marija. Čigavo je, se bo že poizvedelo. Iz Bele cerkve. Slovo in narofJlo. še zadnjič zvoni zvon iz lin. V slovo in prejšnjih dni spomin. Kaj ste bili tiam. Čutimo sedaj, ko je tudi vas poklicala dolžnost za dom v bojni grom. Radostna so bila naša srca, ko stii skupno zailoneli in nam oznanjali I'ojstvo ZveliČarja. Širila so se naša srca, ko ste oznanjali vstajenje Gospodovo, Plakali ste z nami, ko nas je žalni sprevod -popeljal na pokopališče. In danes, tudi za vas je došio slovo. Za vami se nam solzi oko. Klicani ste na bianik domovine; idite. smo dali brate, sinove in može, damo tudi vas. Dvoglavi avstiijski orel naj plove z vami. Varujte in ščitite ga. Če vas popelje pot na jug ali sever, vzhod ali zahod, ])ovsod so naši bratje; nesite jim pozdrave iz dottiovine. Četudi krije marsikoga črna prst tuje zemlje, kateri živijo, jih varujte. Mrtve ]}& maščujte, Iu naj skoraj bi pnpiul na tužno zemljo angel miru.
iz St Ruperta. V naši župniji so 19. m, m. zvonove vzeli, kar je iiatn bilo iíclo hudo za njimi. No, pa kaj hočenio, država potrebuje, da sc doseže zmaga in mil-, Vse se bo iiozabilo in di'ugi zvonovi se bodo še [>0 vojni dobili, samo da se naši dragi iz vojne še zdravi vrnejo. —-Na pustni dan zvečer ob pol jiolnoči jo začelo goret i gos])odarsko poslopje v Kro-
liarjcb; zgoreli so tndi štirjťí praŠiĚi. Do sc(]aj šc ni ziiîino, kako da je jiožar nastal. — Smrt ni res samo rjii vojski, Muti po šent-rtiptirSki ži![»riiji na vso inoň dela; prvo postno iHicltilj') so bili v žiiptiiji kar štiije mrliCi, tri ži^nc in eden inoŽ. Zveier je i»a še pograbila nagloma ivrsto, zdi'avo dekle, Amalijo l'jiiik z Vesele gore, staTa 28 let; lio si je [lostiljala postelj, sc je kar zgiu-dila mrtva na tla. — Na Hrastiieni jtrav dobro napreduje rudokop ; rudo koplje 25 vojakov. Žal, da sta samo dva iz naše nbćine in eden iz inokrotioške, Želeti bi bilo, da bi vec vojakov doniačinov dali, da bi Še doma vsak na svojem domu laliko kaj deial.
Iz Adlešič, 2G. febr. Danes zjutraj ob triřetrt na 3. uro ëiitili smo pri nas v vsi fari precej močan, valovit potresni sunek, ki je jirišel od zahoda. — Včeraj, v nedeljo, so vidili v naši župniji prve znanilce spomladi, škorce, in sicer v Ti'ibniah štiri skupaj. — Moliorjeva družba šteje letos pri nas 74 udov, tii vei od lani. — Take strašne zime, kakoi' jo imam» letos v tem mesecu, ni bilo pri nas že 'M let, t. j. od letu 1893, ko je kazal topUimcr 14. januai'jii 24 C zime, a letos 10. febi'. zjuti'aj ob 7. uri — 20 C, popolndne ob 2. uri pa -- 10 0. Snega pa smo imeli do enega metra in čez.
Iz Radovice. Padel je na tirolsko-laškem bojišču 21.ft;bi'uarja korporal Mariin lležek iz Hojanje vasi Štev. G, župnije liadovica, nečak preč. g, kanonika i^Ilogarja. Istega dne je pisal še svojim starišem, da je še živ in /idrav, iti da imajo tam lepo spo-udadansko vreme, kakor pri nas o svetem Juriju, Ob Božiču je bil doma na dva-dnevnem di>pustu in kakor bi slutil, da nc bo več videl svoje domačije, sc je izi'edno težko poslavljal od doma.
O tem junaku so „Novice" že dvakrat poročale, prvič že z dne 14. oktobra 1914, kako se je hrabi'o boril pri Preniyslaniju v Galiciji, kjer je bil tudi ranjen in je tudi ozcbel, da se je moi'a! tednov zdraviti jio bolnišnicah. Potem je bil premeščen na laško bojišňe ob tirolski meji. Za svoje junaške čine — vjel je 7, veliko nevai'iiostjo za svoje čete večji oddelek Italijanov — je bil odlikovati s hrabrosttio svetinjo I. i'azreda, pozneje pa je dobi! še srebrno hrabrostno kolajno 11. razreda. Bil je dober mladenič, korajžen in precej nadarjen. Tovaiiš njegov, ki je starišem sporočil stnrt, piše, da so ga vsi /-elo spoštovali in radi imeli.
Njegov mlajši brat Anton, je kot prostovoljni strelec smrtno ponesrečil nekje pri Ljubljani. Ko je zvedel to Martin, je pisal med drugim svojemu Župniku: „Pro.sim Vas, da opravite etu) sv. mašo za veličanje njegove duše, da malo poplačani, če sem nui mogoče prej naredil kaj Žalega; ker jest vedno mislim na njega in njegov spomin mi prihaja vedno pred oči in upam, da Če se iialiaja v nebesih, bode i on gotovo prosil za-nie, da se srečno povrnem nazaj k starišem, da jim olajšaiu Ij'pljenje, ali pa, če jc božja volja, da nie sovražtia kroglja zadene, da pridem i jest gor k njemu, kjer tie bo več tolikega zemeljskega trpljenja. — Kot vaš tiekdanji šolski učenec bi vam imel veliko svojih doživljajev popisati iz bojnega polja, ali je preobširno, le toliko, da se iiahajani pri zdravju."
Nenadna nezgoda mlajšega je stariše tako potrla, da sta oba zbolela in bila ob jednem previđena. Zdaj sta popoltioiiia osamljena, vendar junaško prenašata težke udarce, v živi vei'i pokrepčana. Dal Bog kmalu zmago našemu orožju in mir, za kar iirosimo v skui)ni molitvi vsako nedeljo in praznik.
Vojni pregled.
Italijansko bojišče. Po poročilu „Posti Naplo" 5. r. UK, iz ataaa ariiiado Boroevića, so v goriškotn odseka zbira izvanredno veliko italijanskega topništva. Vse kaže, da je začetek desete soške bitke le se vprašair^e nekaj dni. — Dne 5. t. in. so uradno porofa, da sc je na
primorski bojni črti, ko se je zjasnilo, topniški in ogenj metalcev min zopet poživel. Na večer so Italijani posebno Kostanjevico jjuto obstreljevali. V bližini Dolo pri Toiniinu vpadlo so patrulje pešpolka št. 37 v od /.adaj ležeč sovražni zvezni jarek, premagale so posadko ter privedlo, ne da bi same imele kako izgabo, deset ujetih sovražnikov. Na tirolski vzhodni bojni črti napadajo Italijani severno San Pellegrino doJiiie proti Cinia di Costabella. Po spremiiýajoéem se boju se jim je posrečilo, neko iiaSo prednjo postojanko zasesti, Boj še ni zaključen.
lînsko I>oJišče. Na vzhodu ae pripravljajo na nem.ški bojni ćrti mej Rigo in v jezerskem ozemtju jugozahodno Diinaburga Rusi na nov napad, katerega smoter je zopctna osvojitev v predpotju mostišča Rige nedavno izgubljenih postojank in znabiti tudi prebitje bojne črte v smeri proti Mitavi. — V Galiciji so našo poizvedovalne čete ugotovile jako važne podatke, o razvrščeiyu sovražnih moči, kateri svojih moči za »pomladno ofenzivo tu še ni popolnoma zbral in ima sprednje črte jako slabo zasedeno. Toda mi poznamo ta način iz predčasa iJrusilove ofenzive, in vemo, da ima rusko vodstvo za bojno črto in v etapnih prostorih znatno moči zbrane, da jih za bodoči napad temeijito izvežba; pri tem se ne vpostevajo manjši nedostatki ob bojni črti, kakor se je zgodilo pri Mesticanesti, da le ne povzročijo taktične škode. —■ Ob Seretu omejuje had mraz vsako bojevanje in se vsled tega vršé le boji s patniljami in streljanje s topovi.
/atiodno bojišče. Kakor poroča nemško uradno poročilo 5. t. m., poživelo je na več mestih bojne črte bojevanje. Severno Somme napadli so Angleži po močnem ogi^a južno gozda Si. Pierre-Vaast, Po hudem boja ostal jo kos jarka ob cesti Boiichavesnes-Moslains v njih rokah; v ostalem bo bili odbiti. Na vříhodnem bregu Može vzele so nemške čete z napadom francosko postojanko ob gozdu (Jaurieres v približni širini 1500 metrov ter odbili vso nočne protinapade Francozov. Tudi ob jugovzhodnem vogal« gozda Fosses odvzeli so Nemci Francozom neko važno točko. Poleg krvavih izgub, katere so <Íogiiali nemški preko pridobljenih črt napredujoči poizvedovale!, jo bilo Šest častnikov ia bl'l mož ujetih ter Iti strojnih pušk in 25 brzostrelnih pušk zaplenjenih. V mnogoštevilnih zračnih bojih zgubil je sovražnik 4. t. m, 18 letal, eden je bil sestreljen s zemlje. Nemci so izgutiili štiri letala.
Na tnorjn. Kako delujejo podmorski čolni in kakšno ogromno škodo povzročajo našim sovražnikom, kaže jasno poročilo „Nene Ziiricher Ztg," iz Haaga 5. t. m., po katerem je bilo v mesecu februarju, to jo v dneh, uničenega najmanj 700.000 ton ladijinega prostora.
Spomin na vojne zvonove.
II,
Omenili smo zadnjič, da bode za poznejše rodove važnega zgodovinskega pometia izkaz zvonov, ki so odšli v letih 1916 in 1917 v vojsko, ter smo prosili vse dolenjske prcč. župne urade za tozadevne podatke.
Zvonovi za vojne namene iz tiovo-meške dekanije.
Župnija Prečna, l) Na podružnici M. B. v Dol. Straži sta šla dva zvonova na vojsko, in sicer: Veliki s težo 598 kg. 'l'a zvon je zgorel 1. 1841, kakor nam pove napis v latinskem jeziku: „Leta 1841. sem umrl v ognju in leta 1842. sem zopet vstal po Atitonit Samassa v čast Matere Božje." (A. 1841. in igne mortua et per Antoniům Samassa Labaci a. 1842 ad hoiiorcm B. M. V. resurrexi.) Z njim se je odpeljal četrti (najmanjši), ki je zagledal isto leto luč sveta (1842. Poslovila sta se od cerkve B. 26. februarja. — 2) Na podružnici na Gor. Kamilicah sta se zglasila „ta" velika dva; največji tehta 2:^5 kg, vlil ga je Ant. Samassa 1. 1861., drugi pa 1 24 kg, a je starejši; vlit jc bil po Ant. Samassa leta 1847. Sneta 27. febr.— .3) Na Dol. Kamilicah je samo „ta" veliki „ajnrukav", ker sta manjša dva preokorna. Telila pa 185 kg; vlil ga je Ant. Samassa leta 1840. Snet 27. febr. — 4) V Zalogu so pa 28. februarja vsi trije zapusrili sv. Martina, ker so še v najboljših Ictili; vlil jih je Albert Samassa leta 1891. Po velikosti tehtajo: 291 kg, 159 kg in 85 kg. Da bodo pa vendar ljudje vedeli, kdaj bo treba opoldne iti k mizi, jim ho zanaprej klica! majhen, a častitljiv zvon, ki se je doslej čntil za paslorka; svoj čas
jo bil v grajski kapeli na Breitenaii. Koliko tehla, tega zvonar ni zapisal nanj; visok je pa ta mož 37 cm, Širok pa 27T)cm. — 5) Od župne cerkve Prečna so tiije vpoklicani; menda so sc čutili preveč zapostavljene v stari cerkvi sv. Klija. Največji tehta K2Skg; vlil ga jo Ant. Sam;issa 1. 1833. Tretji po velikosti nosi 23(1 kg brona; je pa istega lota, kakor prejšnji. Óetrti (najmanjši) ima le Ni kg, a star prav toliko, kakor prejšnja dva. Sneti 28, februarja.
Vsi zvonovi so bili okrašeni z venci, cvetlicami in smerekicanii ; zakaj dekleta so rekle! Óe gredo fantje in možje „okrati-eani", zakaj se tudi zvonovi ne bi postavili !"
PriporoČujemo se za točne nadaljne dopise in podatke od drugih župnij, da hode statistika popolnejša.
DomaČe in tuje novice.
Deželni predsednik g. grof Atteins je obiskal 1. marca občino ZatiČino, si ogledal samostan in obiskal šolo.
Mestna hranilnica v Novem mestu.
V mesecu februarju l;H7 je 176 strank vložilo 143.666 kron h; 141 strank vzdignilo 131.780 kron 75 b; torej več vložilo 11.885 K 38 h; eni stranki seje izplačalo hipotečnili posojil 2280 K; stanje vlog 4,745.783 K 52 h; denarni promet 508.591 K 59 h; vseh strank bilo je 621.
Razglas. Vsled odloka c. kr. deželnega predsedniŠtva v Ljubljani se mora osebni promet po železnicali na vsak način na najnujnejšo |)otreho omejiti. Vsled tega se nastopno ukrene: 1) Dovoljenje za potovanje si mora vsaka oseba tukaj osebno izprositi. — 2) Nujnost potovanja mora Županstvo pod lastno odgovornostjo župana na potrdilu istovetnosti potl'diti.— 3) Ilazven v dokazano nujnih slučajih se bodo potne legitimacijo tukaj izdajale le ob pondeljkih, četrtkih in sobotah, in sicer od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne. V tem časn posluje tudi štacijsko vojaško jiovelj-stvo, katero mora vsako polno legitimacijo vidirati in podpisati, Predstoječi razglas stopi v veljavo dne 10. marca t. 1. in sc bo najstrožje izvrševal.
C. kr. okrajno glavarstvo RudoUovo, dce ÍJ8. fcliriinrja JBlT,
Imenovan je g. c, kr. tlnančni konceptni praktikant dr. Fran, K rŽ a ti v Ljubljani, za C. kr. finančnega koncipista in referenta v Črnomlju in je prišel 5. t. m, na svoje novo mesto.
Nesreče. Jože Simončič, hlajiec v Fle-terjah, si je zlomil levo roko v podlehtjn. — Danijel Nemec, bcgttnec iz Št. Petra pri Gorici, si je zlomil levo nogo v goleni. — Alojzij Mihelin, ključavničarski vajenec iz Novega mesta, si je zlomil levo nogo v stegtni. — Alojzij Muhič, posestnika sin iz Jurne vasi, §e jo obstrelil z dinamitno toko. Odtrgalo in raztrgalo mu je štiri prste desne roke. Označeni ponesrečenci se zdravijo v bolnici Usmiljenih bratov v Kamliji.
Kruta smrt je zopet posegla s svojo koščeno roko 3. t. m. v Novem mestu med mlade vrste in ugrabila gpdčno Alojzijo Krenz, bivšo nčenko samostanske meščanske šole v Šmihelu. Pokojna je bilo tiho, marljivo in vzorno dekle. Stara neusmiljena znanka mladine jetika jo je položila iz šolskih klopij na bolniško postelj. Bolehala je nad eno leto, trpela mirno in Bogu vdano, d'okler se ni preselila v boljši svet, stara komaj 16 let. Naj ji sveti večna luč!
Umrl je te dni v bolnišnici na Dunaju Janez Novak s Ti'ške gore. Star je bil okrog 50 let. Nakopal si je pri vojakih hudo bolezen, ki ga je v nekaj tednih uničila.
Umrl je v Ljubljani dne 1. marca g. Anton Geba, bivši hišni posestnik. Pokojnik je bil vnet član Marijanske kongregacije gospodov in več let prav delaven sotrndnik Vincencijeve družbe v stolnici. Naj mu bodeta Bog in Marija večno jdačilo za njegovo vzorno krščansko življenje!
Iz ruskega ujetništva piše z dne 25. junija 1016 iz Izvjekova neki svak svoji svakinji v Novo me.sto sledeče vrstice. Ki nam dovolj jasno naslikajo obžalovanja vredno življenje naših ujetnikov im Unskeni : „Dtaga Minka! — Naliajam sc na starem mestu, kjer sem bil. Hvala liogn, zdrav sem, kar tudi Tebi iz srca želim. PoČntim se no-ja nič dobro. Lahko si misliš, da mi je dolg čas, ko je že leto minulo, odkar sem bil ujet. Ne vem sicer, bom lišekedaj srečen na svetu ali ne, a vendar ujiam za trdno, da takrat gotovo, kadar se zopet snidemo. Minka, ako vidiš ujetnike, ko jih žene stražnik, misli si in itnej jih za srečne, ker vsaki izmed njih vć, kdaj bo prost; jaz pa ne vem. Njih pleča niso lisasta od gajžlo, ker njih paznik ni zverinski človek. Moja dosedaj tudi niso, ali videl som jih. Kakor vidiš, sem pri dobrih ljudeh. Ljubijo nas, kakor je Ijnbil Kaiti Abelna, Imel bi Ti veliko povedati, ko bi Ti mogel ustmeno. Pozdravljam Te . .
Prebiranje črnovojnikov po pozivnem razglasu „S" letnikov 1872. do 1891. za politični okraj Rudolfovo vrši se v času od 12, do 15, marca, in sicer pridejo na vi-sto 12. marca občine: Hiidolfovo, Šmihel-Stoiiiče, Tîriisnice. Dne 13. marca občine: Bela cerkev, èt. Peter, Toplice, Poljane, Úermošnjice, Mirna peč. Prečna, Gor, Polje, Orehovica, v gostilni Ivana Ferliča v Ru-dolfovem. 14. marca občine: Žužemberk, Dvor, Ajdovec, Smuka, Zagradec, Ambrus, v šolskem poslopju v Žužemberku. Dne 15. marca občine: Trebnje, DoberniČe. Vel. Loka, Mirna, Selo pri Šumberkn, v občinski pisarni v Trebnjem. — Pri tem se posebno opozarja na to, da se prične prebiranje vsak dan vže ob sedmi uri zjutraj. Gospod župan ali njegov namestnik naj toraj svoje črnovojnike pravočasno na lice mesta pripelje. Prebiranje se vrši po občinah in v vsaki občini po rojstnih letnikih. Vsak črnovojnik mora biti po celem životu čisto umit in popolnoma trezen. V bližini kraja prebiranja in v pregledovalnih sobah mora biti popolen mir. Prestopki se bodo ostro kaznovali.
Kazen privezovanja odpravljena. Cesar je izdal naslednje artuadno in mornariško povelje: V zaupanju na vedno izkazano disciplino in v težkem vojnem Času sijajno preizkušeni duh moje hrabre obrambne sile ukazujem, da se odpravi kazen privezovanja. Badeii, 2. marca 1917. Karol 1. r.
Nerazumljiva tatvina. V župni cerkvi v Skalah pri Velenju so neznani zlikovci zvon ukradli naravnost iz zvonika. Ko je prišel cerkovnik jutranjico zvonit, mu je ostala vrv v roki. Takoj gre gledat v zvonik in je začudeno videl — da je zvon izginil. Morda ga jo bilo strah pred vojno. Zares čudna tatvina.
Frančiškanski samostan v Brežicah jo popolnoma uničen; po izjavi komisije se bo moral do tal podreti; bivanje v njem je prepovedano. Cerkev je hudo poškodovana, stranska kapela se bo sama porušila, zvonik bodo morali podreti.
Ključ izdajalec morilk. V Osjeku so našli nmovjencga 76 let starega Antona I/uižila. V sobi so našli hišni ključ, ki ga je morilec pozabil. Policija je šla od vežnih vrat do vežnih vrat in poskušala, katera vrata bo ključ odklenil. Ko je dognala, katera vrata so prava, je tudi izvedela, da je neka služkinja Marija MlinariČ dala napraviti nov kljttii. Mlinaričeva, 19 let staro dekle iz Rogaške Slatine, je bila aretirana ter je priznala, da je pohotnega starca večkrat obiskovala. Starec ji je dajal denar. Pri starcu je opazila, da ima mnogo denarja ter se ji jc vzbinlil pohlep jio denarju. Nagovorila je svoji znanki Marijo Halužan in Marijo Bildo, da slarca umore in si denar razdele. Dekleta so prišle k starcu v sobo in ga napadle. Ifalnžan ga je udarila s sekiro po glavi. Po izvršenem umoril so si denar razdelile. Vse (ri morilke so že pod ključem.
Naročajte „Dolenjske Novice"!
Kakšne letine smo imeli v adleški župniji v zadnjih 30. letih.
J. ŠBŠclj.
iDňljo.)
L. 19()S. lAitiiia je l)ila kljub silni vroiiini in suši tega leta Še dosti dobra, kaki^sne ni iiikdo pričakoval. Le Ka kniio je bila iii'av slaba. Prav dobi'o je obrodilo sadje, posebno se slivo, ki so imele prav nizko ceiio. Pi'odajali so jih mernik po 80 il do 1 K, po itieUiski okolici pu neki celo samo po 4(t h mernik. Vslcd silne suše so bile prav drobne. Tita pa je nenavadno obilo obrodila Trgati smo zaicli v sredi septenibi'a. Toda grozdje ni bilo Ktlravo in je močno gnilo in se osipalo. Oiiil je posebno javor, osipala pa se je liosebno kraljevina, ki so je pi'ecej posušila. To J(i bilo tudi vzrok, da smo začeli preje ti'gati. Natrgali so ljudje sploh prav veliko, da Kopet marsikdo ni imel zadosti posodja. Nekateri so pustili most kar v kadeb, ker niso imeli kam ž njim. Mošt pa je bil precej kisel, ker ve« vrst trt še ni bilo dozorelo, ko smo trgali. Zato tudi ui imel cene. Prodajali so ga na debelo po íio do 40 h liter.
L. 190Í), Letina je bila dobra, za nekatere pridelke celo prav dobra, kakor sadje, jabolka, hruške, orelie, kakor tudi za zelje in repo. Prve krme pa je bilo većiiioma malo, otave pa prav obilno, nekateri so jo kosili cclo dvakrat. Tudi strni so dohro obrodile, kakoi- tudi proso. Prav slabo pa je obrodil ki'oni])ir, kakor že već let ne, ker ga je napadla stj'Ujiena rosa, vsled katei'e se je posušila cima že meseca junija in julija. Dobili so ga ljudje malo in je hil prav neokusen. Ni se dal skuiiati iti je ostal vedno trd. Po slirambali je že v jeseni odganjal. Vinska letina pa je bila pi'av dobra, kakor tudi po drugi Beli Krajini. Ljudem je zopet primanjkovalo posodja. Grozdje pa je močno gnilo, vsled česar je bilo vino tudi nestalno in se ni čistilo. Cena moštu je bila pri nas 20 do 24 h liter, po drugib krajih pa celo izpod ^0 h, kakor v črnomaljski, semiški in metliški župniji, kjer jim je bilo ostalo Še precej vina iz leta 1908. Ker je bila po teh župnijah leta 1908 prav dobra vinska letina, zato so ga pa tudi še poletu ponujali liter celo po 10 do 18 h, ker so se bali, da ne bodo imeli posodja za vinski pridelek v jeseni. — Naj ometiim tu še, da je bilo v teui letu l)ii nas tudi veliko bi'itija, za katerega so dobili naši ljudje lepe novce. En sam ti'govec iz Starega Trga ga je odpeljal od nas osem voz, to je okrog 700 mernikov, in je plačal mernik po 2 K (JO h. — K sklepu naj še dodani, da se je že v jeseni, kakor tudi po zimi in proti spomladi 1, 1910 mnogo v^na ljudem spridilo, nekaterim po več hektolitrov, posebno še tistim, ki ob trgatvi niso odbiiali gnilobe, ali pa niso ])ravočasno pretakali in sodov pred pretakanjem zažvepljali. Vino je kar počrnelo in je postalo gosto in grdo, kakor ing. Pa tudi drugi sadeži sploh se po zimi niso di'žali in so močno gnili, kakor korenje, koleraba, pesa in sadje.	ti'filje «ledi.
Vojna pesem.
Odšli so v boj junaki mladi napeli svoje so moči. A polja, travniki so tu ostali in pesem kmeta več se ne glasi in gozdi v boli vsi so zaječali nebo ki'vavo pa žari. ■—
Kedaj pač pride tisti si'ečni čas, ko laiino bode veter nov zavel, ko se ne bo razlegal topov strel, ko bo vesela zopet vsaka vas.
Nad vsem, kai' zdaj je pusta poki'ajina bo krožil ptiček in o miru pel si)et rasla bode nova domovina.
Radko.
Razvedrilo.
čuden rodovnik. Aleksandei' numas je bil že po zunanjem videti, da se po njem pretaka zamoriika kri. Nek plemič, ki je bil posebno ponosen na svoje plemst vo, seje delal nevednega t.ei' vi)rašal pesnika: „Ali je res, kar se govoii, da je bil vaš oče mešanec (miilatj'?" — l.)uiiias odgovori cisto mirno: „To ve ves Pariz." — Oni ]iadatjuje: „Torej je bil vaš stari oÊe" — „zamorec — hočete reči; tudi to je znano tako, da iiiliče o tem ne govori," odvrne Dumas. — „Ce smem še vprašati, kaj pa vaš pi'aded — Dumas je resnobno odgovoril: „Moj praded je bil pa opica; kajti moj rodovnik se tam začne, kjer se vaš konča!"
Pri urarju. Kupec: „Ui'a, ki sem jo ])ri vas kupil, je šla le tri dni, jia je obstala — in vi ste rekli, da dobro gre!" — Urar: „Ja, lepo vas prosin), Če bi vi ti'i diii hodili, menin, da bi se tudi radi ustavili!"
Slaba vest, iSodnik zatožencu, ki je zaradi navijanja cen dobil mesec dni zapora in petsto kron denarne kazni : „Ali se bote pritožili?" — Zatoženec: „Bi se, če bi le vedel, da ne bi še več dobil !"
Besedica „če": Kdor ima vero, goré prestavlja —
če slabo zemljepisje zna. Vino stori človeka veselega —
če ni kiselca. Poiuisli na konec —
če hočeš gorečo smodko v usta djati. Lasje na giavi so prešteti —
Če je kdo čisto plešast. Kdor trka, se mu odpre — če ne iiriile dolgá tei'jat. Ni boljšega, kakor dobra juha —
če je dober kos niesil notri. Mačka v žaklji kupiti ne kaže —
Če ima žakelj ljuknjo. Stara ljubezen ne rjavi —
čc je dobro pozlačena, Oevljar ima ,smolo' — če smole nima.
Raznotero.
Pretužna usoda kazryenca v Sibiriji.
S smrtjo grofa Kazimova, glavai-ja stare 1'iiske plemenitaške družine, ki je te dni v stai'osti 80 let tniirl v Petrogradu, je končana žaloigi'a, ki jc svoj č^s v Rusiji povzročila veliko pozornosti. Leia 18()2. je bil takrat 2.") letni grof Ka/imov obsojen na dosmrtno delo v Hibii'iji, češ, da Je iz ljubosumnosti zahibtno ustrelil svojega piijatelja kneza Dimitiija Dolgorukega. Kazimov, ki je bil častnik petrograjske garde in posestnik največjega premoženja Rusije, je bil izobčen i/, armade in je petdeset let živel kot kaznjenec v Tomsku, dokler ni pred petimi leti nek pctrograjski delavec na smrtni postelji piiznal, da je umoril kneza Dolgorukega, da maščuje svojo sestro, kateio je knez zapeljal. Grof Kazimov se je vrnil v Petrograd, ni pa hotel zahtevati nazaj svojega družabnega stališča in svojega premoženja, živel je ločen od vseh ljudi kot pravi samotar.
Največje skladišče municije na svetu Je zletelo v zrak v Arliangelsku, due 27. januai'ja. Katastrofa je imela popolnoma značaj potresa in je zahtevala na tisoče človeških življenj. Zaloge municije in vojnega materijala so poki'ivale pi'ostoi', dolg dva kilometra in širok eden kilometer, liksplozije so se vršile druga za drugo. Prt |)rvi eksploziji se je zrušil dva km oddaljeni kolodvoi'. ňkodo cenijo na vcČ milijonov riibljev. Splošno se sodi, da se gre ne za pi'cmajlino pazljivost, marveč da se je kljub močni straži posrečilo gotovim osebam vtiliotapiti peklenski stroj v skladišče. Doslej so zaprli 1 1 Fincev, ki 30 osumljeni, da so povzročili eksplozijo.
Izobčenje izdajalca Venizelosa. Nedavno so v Atenah na svečan način iz-občjli iz gi-ške cerkve in zavrgli izdajalca
domovine znaiu^ga Venizelosa. O tem pišejo Časojjisi : Ves obred se je izvršil ob silno veliki množici ljudstva na Marsovem ti'gii v Atenah. Najprej so sežgali podoix) Vetii-zclosovo. tem je zaklical neki mož: „Smrt izdajalcu in vsem njegovim tovarišem !" tei' v]'gcl na kup pepela velik kamen, nakar jo jclo jiadati kamenje od vseh strani, da ga jc bilo cel kup. Nekateri so iirišli celo z marmornatimi ploščami, ki so imele razne zaničljive napise— v trajno svarilo vsem bodočim i'odovom. Nalo je juikoiakala gi'ška duhovščina s svojim piavoslavnim škofom, ki ga je množica hrupno iiozdravila. Škof sc i)oda h kupu kamenja na vzvišen prostor ter zaluča z zaničevanjem na obrazu kamen na kup, zraven pa zakliČe: „Bodi izobčen Elevterij Venizelos, izdajalec kralja in domovine!" Tudi diugi duhovniki so se približali in prav tako liaredili. Zdaj se dvigtie mlad duhovnik s Čino brado, stegne i'oki in zavpije: „Anatema (izobčen bodi!). Proč z izdajalcem! Hodi proklet v življenju in smrti!" — Holandski list Courant pripomni: „Zdelo se je, da no bo konca no kraja silnega ogoi'čenja in ostrih obsodb, ki so odmevale po ulicah. Razburjenje med množico se še dolgo po tem dogodku ni poleglo." — Venizelos je tako izbi'isan iz grške zgodovine.
V Času pomanjkatýa. V neko pariško prodajalno je prišel nedavno gospod, kupil pet žiimelj in jih začel drugo za di'iigo dajati svojemu psu. Iz šole so i'avno prihajali otroci in se kmalu vsuli krog zapeljivega prizora pied pekarno. „Kaj takega!" se zavzame eden dečkov. „Ali te kaj briga V ga osorno zavine gospodar psa. „Nič," odvrne deček; „1'eči sem hotel samo, da bi bil rad vaš pes."
Zakíy se gre? Zakaj se prav za prav gre v sedanji svetovni vojni? Casojiis „Die Klagge" Februar 1917, Kummer 'ž, pravi na strani 42.: „Nemčija mora postati svetovna velevlast. Za ta smoter se peha v j'csnici sedanja vojna: ali bode k dosedanjim svetovnim velevlastim, Angliji, Rusiji in Amej'iki, še kot Ceti'la prišla Nemčija, ali ne." Ker se vsako podjetje eeni po končnem izidu, nam bo izid vojne pokazal, ali bo Nemčija mogla postati svetovna velevlast, ali bo morala zadovoljna biti s svojo domačijo,
Solnčni in lunini mrki in potresi. Neki Krakovski list poroča o potresnih prerokovanjih gi'ofa dr. H. Krasinskega v Mszani Dolni v Galiciji. Dr. Krasinski Že mnogo let pi'oučuje zvezo med solnčnimi in luninimi mrki ter potresi. Temeljem svojih pi'eiskav je bil JCi'asinskl meseca julija 190H izjavil, da bodo koncem tega leta v Italiji katastrofalni potresi. In res je 29. decembra 1908 nastal gi'ozoviti jiotrcs, ki je porušil Mcaino. Pioti koncu miiuilega leta je grof K'rasinski naprej luipovedal poti'ese, ki so nastali meseca januarja t. 1. Sedaj prerokuje grof Ki'asinski katastrofalne potrese za Čas od dne 20. junija do HO, julija ter za december 1917, ki bodo istotako v vzročni zvezi z mrki ter jih bomo čutili posebno V Kvropi.
Babilonski most. Mesti San Francisko in Oklaiuniiii v Severni Ameriki, ki jih loči K km širok zaliv, sta sklenili, da zgradita čez zaliv most, ki bo največji na celejii svetu in bo stal 15n milijonov kron. Če se jim le ne bodo zraven zmešali jeziki in pamet.
Veliki cesap
je bogato ilustrovana in mičua knjižica, ki jc pred kratkim izšla, (.'ena 1 ki'ona, po pošti 20 vinarjev več. Prodaja se v Novem mestu pri J, Kiajec nasi, in ■Urb, Horvat, v Jjjubljani v Katol. liukvarni, v Klanju v „Iliiiji". — Šole pa lahko naročajo knjižico pri izdajatelju Fi'. PetriČu, mestnem učitelju v Ljubljani, Olince, vila „Mila". Knjižica zasluži vsled svoje lepe in domoIjubÈie vsebine vsestranskega priporočila.
Loterijske številke. Gradec, 28. febiuarja 72 20 48 KG
Zahvala.
Zli pnarčiio dokaze sočutja ob bolezni in siiirii tiašej^a ^jiibíjetic^^a oC;eta id dobrega starejša očeta. goS|ioda
MIHAELA ZEGA
C. kr. sodu. sln^e v p.
ki je (ine 2. marca ob 4, uri po-poliine, previden s sv. zakramenti, v S7, letu, mirno zaspal v Gospotlu in bil dne 4. inarca jiokopaii na pokopališču v Smiheln v družinski grobnici ob strani svoje soproge, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo, posebno 5o preč. gos]toiiu P. Atanaziju za večkratno tolaiilno obiske v času bolezni. Nadalje se prisrčno zahvatjujemo preč. gosp. kanoniku Erzarjn, preč. kaidtcljski duhovščini, oo. frančiškanom, gg. Usmiljenim bratom, g, ravnatelju Krajecu, gg. c, kr, sod. svetnikom, sodnikom, uradnikom, c. kr. aodn. slugom iu jctniškim paznikom, ki so ga nosili in sploh vsem, ki so spremili rajnika na i\jegovi zadnji zemeljski poti. —■ Bog plačaj I
Priporoûujemo pokojnika v blag spomin in molitev.
NOVO MESTO, 6, nidrm 1917.
^jalujoéa rodbina;
Zcga- Ludwiger.
Izjava.
Izvedel sem, da trosijo zlobni jeziki po Kandiji vedoina laž, da je podpisani kriv, da dobiva Kandija slaho moko, slabšo kot v mestu. Da je ta govorica bedastoča, je že iz tega razvidno, ker tudi podpisani sam dobiva moko v Kandiji,
Moko odkazuje občinam prav ji o svoji volji vojni žitni zavod v l.jub-Ijani in nima podpisani na to nikakega upliva. I'ač pa je pod|)isani pri zavodu že uradno prosil, da bi dobivala Kainlija boljšo moko kot doslej, ker je sedanja i"cs neužitna.
Okrajni žitni nadzornik: Skalický.
V	125-0-2
Čevlje
ur
i/r
Z lesenimi podplati

Najboljši sistem brez konicupence! št. 23-30 ;-il-3r) 36-39 40-48 K 18-— K 21-50 K 25-— K 28-— Razpošilja na drobno in debelo. 21*' Trgovcem velik popusti
Jos. KASTELIC,
NOVO MESTO, Kastelčeva ulica 112/b.
Komur ne ugajti, denar nazaj, toraj nobene rizike ! 1
Nahmetijslij šoti no Grmu se sprejme
vrtnarski pomoćnih
pod ugodnimi pogoji. PonutMic s spričali jc poslati na ravnateljstvo Šolo na Grmu, pošta Novo mesto,	i28-o-:i
Pozor, gospodinje!
OLJE
(Miidoiiiostek za pravo olje)
najfinejšo, namizno, yarantirano ofiščeno, zdravniško priporočeno za vsakovrstno solato, so dobi v praških: zavitek za 1 liter 1 K 3D h zavitek za Z litra 2 K 50 li 20 zavitkov po I Utor 24 K — ti 100 zavitkov po I Ittoť no K — Il
Ua/.pošilja: RUDOLF AHĆAN, trgovec s kolonialnim blagom v Zagorju ob Savi.
Gospodinjo se opoiarjajo na najnovejšo Iznajdbo finega namiznega olja, katoro jc v teh časlli nezdrave in slabe prehrane kot posebno pospešujoče, zdravniško priporočeno sredslvo.	l'^l-Uii