A ^ KATOLJŠK CERKVEN LIST. »Danic«« izhaja vsak petek na celi poli in velji po pošti za celo leto 7 kron. za pol leta kicre TO vinarjev, za četrt leta 2 kioni. V tiskarni sprejemana za celo letoB kron, za '/, leta 3 kione, za V4 leta 1 krono 50 vin., ako li bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LIH. V Ljubljani, 20. aprilja 1900 List 16. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. v. Šentjurij. (Dalje.) Podružnice. 4. Frebačevo. Skozi samotno ravnino, katero obdajajo zaraščeni gozdi, prideš iz Šentjurija v eni uri do podružnice sv. Križa na Prebačevem. Ne daleč proč Šum! Sava v globoki strugi. Župnijski arhiv hrani staro pismo na koži iz dne f>. julija 1517. To nam pove, da je omenjenega leta in dne kaprulanski škof Daniel de Iiubeis v imenu oglejskega očaka vnovič posvetil (reeon-ciliavimus) veliki oltar sv. Križa prebačevske cerkve. Beseda „reconeiliavimusu pomenja, da je bil oltar razsvečen. kar se lahko zgodi vsled požara, vsled kake pregrehe ali v slučaju, če bi se krivoverci polastili cerkve. Vendar zadnjega ne moremo misliti, ker so se začeli luterani v naši deželi oglašati še le okoli leta 1525. Ob priliki posvečevanja je vložil de Kubeis v stranski oltar Matere božje svetinje sv. mučenoev Hrizo-gona in sedmero bratov. Sedanja cerkev je bila zgrajena na prostoru stare leta 1855. Da so dobili pripomočke za zidavo, prodali so župnijski cerkvi velik travnik ž njivami vred, ležeč med Šentjurijem in Preba-čevim, z imenom „Selau. Veliki oltarje izgotovil 1^57 Aleš Janežič iz Zaloga v crkljanski župniji. Oltarja v ladiji žalostne Matere božje in sv. Martina je postavil kipar Marko Petrnel iz Selic, blagoslovil pa župnik Martin Povše (lxlS). Po potresu poškodovano eerkev so trdno zvezali in prenovili leta 18115. Stolp stoji na onem mestu, kakor v starih Časih. Ob zidanju nove cerkve so ga nekoliko zvikšali m mu cerkev tako prizidali, da se hodi pod stolp« m vanjo. Trije zvonovi pojo v mol trizvoku f-as— c = 1. 3, 5. Premer 112:94:76 cm. Veliki iz Iv. Jak. Samassove livarne. Križ. Marijino vnebovzetje, svetnica s križem, s svetilnico in z dvema ključema na predpasniku. Akoravno nad sto let star (vlit 1799), poje še vedno tako lepo, kakor bi bil danes nov. Srednji s podobami: Križ, sv. Ivan evangelist z orlom. sv. Anton Padov*n Teža 705 funtov. Zvonar Anton Samassa 1830. Mali je star zvon, ki sicer nima zvonarjevega imena, pa se i/, znamenj lahko sklepa na ljubljanskega mojstra Gašparja Francbi. Marija z Jezusom v naročju in s krono na glavi, av. Josip. sv. Floriian, sv Anton Padovan. Napis ob klobuku: KH K < R1 n:.M MIMIKI. FUiITK PAltTKS AhVKHS.f! \NXO 1717. (Glejte križ Gospodov, bežite sovražne meči. 1717). 5. Sv. Radegunda v Srednji Vasi. Med Sentjurijem in Viševknm stojite sredi polja, nI »senčeni z drevjem, kar dve cerkvi skujiaj. Ostanimo pri prvi, posvečeni sv. Radcglindi. Sv. Radegunda je bila frankovska kraljica, živeča v (i. stoletju. Ko je umrl leta 511 „rf x cbristi^niss-mus — najbolj krščanski kralj" K I od o vi k, ustanovnik velike frunkovske države, podedovali so jo njegovi štirje sinovi. V začetku se vladali složno, toda kmalu se vseli med nje razpor in prično se hude dumače vojske Radegunda zapusti kraljevi preste! zamenja posvetno čast s pripresto samostansko obleko in umrje kot pobožna redovnica leta .087 Njeno češčenie seje razširilo tudi po Kranjskem, kjer so jei postavljene tri cerkve, namreč: Breg v župniji Breznica, Strma Njiva v žunr.iji Kol »vrat in tukajšnja v Srednji Vasi. Oltar ima tudi na Možanici crkljanske žuonije ia kapelico pri sv. Lavrenciju (župnija Preddvor). Med sv. Lav-rencijem >20.*) Ljudje pra vijo. da letajo po noči o gtrjiije tudi svetnica, kateri je izročena cerkev v varstvo. Radegunda je živela — kakor prej omenjeno — dalj časa v samostanu, in ve-lesalske dominikanke so imele poseljen vzrok častiti jo zato. ker jim je bila vzor bogljubnega življenja. Zahajale so gotovo večkrat tu-sem, saj je Srednja Vas komaj tri četrt ure oddaljena od Velesala. I >a jim klavzura ni zabranjevala izpre-hodov, vemo iz starih pravic, ki so jim dovoljevale bol j j>rosto gibanje. Med ljudstvom živi celo govorica, daje stal nekedaj samostan poleg cerkve. Ko so leta l^o.I pri popravljanju cerkve kopali jame za gašenje apna, prišli so na sled močnemu temeljnemu zidovju. na katerem je moralo biti v starih časih veliko pohištvo. Tudi na bližnji Rozmanovi njivi se je večkrat zemlja jjosedala. ko so orali. Splošno se je sodilo, da so kake kleti sj)odaj. Zgodovina sicer ničesar ne ve o kakem samostanu, utegnilo je pač stati tu kako drugo jH»slopje. Stopimo sedaj skozi gotska vrata v sve-tišee. >ko<1a. da so vratni obok zakrili s prenizko lojK>. ki st«»ji pred vhodom. Prostorna ladija je imela do leta 1 lesen strop, takrat so jo I're?koda je bilo te znamenite cerkvice. V precejšnji vi-Sim sU-ječo so jo namreč od vseli strani popolnoma obdajale skale. Kar sem do stdaj videl sveta, oj a/ml nisem nikjer enake cerkvene Ie_e Staia mati. ki so tudi obžalovali meno podretije to mi pripovedovali — da je cerkovnik prav nerad deijpurt hodil zvonit « »ri v te >ka e ineoili so. da je bil to tuji vzrok njenega pogina. N*-kaj ziduvija >e stoji dandanes; a vender izginja obokali. Gotsko svetišče razsvetljujejo čvetera okna enakega sloga. Xa steni visita dva lesena reliefa, ki predstavljata sv. Jurija in sv. Ahacija. Veščaki sodijo, da sta morda toliko stara, kakor cerkev sama. (Sv. Jurij župnijski patron in sv. Aliacij krstno ime župnika Isenhausen!) Gotski veliki oltar je delo poljanskega kiparja Valentina Subic < 188G), sv. Radegundo je naslikal njegov brat Jurij. (Vna halja in beli zastor okoli glave delata podobo resnobno, na obrazu se vidi nekaj vzvišenega; zdi se, kakor bi odsevala raz njega duša. ki je popolno združena z Bogom, kratko: umetnik je dobro pogodil redovničin značaj. Ljudje imajo zaupanje do svetnice in jo prosijo pomoči posebno pri glavobolu. Na evangeljski strani oltar Matere božje, na listni sv. Štefana. — Pri cerkvi je še nekaj grobov, ki nas spominjajo, da so ob času kolere leta 1836 tukaj pokopavali mrliče. — Nekdaj se je vršila vsako leto šesto nedeljo po veliki noči procesija s sv. rešnjim Telesom okoli cerkve. Pripravljene so bile štiri kamenite mize, kamor se je postavljala monštranica pri branju štirih evangelijev. Ob tej slovesnosti so streljali z možnarji, in v Srednji Vasi še sedaj ne morejo pozabiti, da so ti možnarji ostali Viševčanom. Viševčani so je dobili na jjosodbo, toda vrnili jih niso več. Sedaj jih ne morejo več tir jati nazaj, ker je reč zastarana. Tudi priče ni mogoče dobiti nobene, kajti pomrli so tisti, ki ^o je posodili in oni, ki so je vzeli na posodbo. Stolp je za obe cerkvi skupen, stoječ sam za se sredi med njima. Trije majhni zvonovi s premerom 85 : 74 : 61 cm in z ghsovi a—h—e = 1, 2. 5. Veliki s podobami: Križ. Marija z Jezusom v naročju, svetnik z opatsko palico in knjigo, svetnica z molekom in križem v roki. Ob klobuku: FTCtlTE PARTES ADVERS E, VH IT ENIM LEO DE TRlBliJl])\9 RADIX hA VII). ALLELI J V. (Bežite sovražne sile, zmagal je namreč lev iz Judovega rodu, korenina Davidova aleluja). Ob spodnjem robu beremo: 11.E( CYMP\X\ KI SA R IT EXISTENTE ADMODOI RE VER ENIM) DOMINO JACOBO KERTSt H PAROt HO IN CAMPESTRIBIS. (Ta zvon je bil vlit, ko je župnikoval v Sentjuriju na polju Jakob Krč). Zvonar Gašpar Franchi v Ljubljani 1700. Srednji iz livarne Ivan Jakob Samassove leta 1782. Križ, Marija z mrtvim sinom v naročju sv. Se-bastijan privezan k kolu, sv Florijan z zastavo v roki. Mali zvon ima slab, na pol ubit glas in nosi oh zgornjem robu napis: S. .MARIA ORA PRO NOBIS. (Sv Marija prosi za nas) Marija z Jezusom v naročju, s krono na glavi in z žezlom v roki, sv. Rid^gunda z opatsko palico. Vlil ljubljanski zvonar Luka Dimic leta 1733. Župnik Josip Lnvtizar. »Dalje prihodnjič.; Papeža Leona XIII. življenje in delovanje. (Dalje.) V E. Leon XIII. vedi prijatelj in pospešitelj. Leon XIII so imenuje „lumen de coelo — luč iz neba". On je reprezentant vede Leon sam si je v svojih mladih letih pridobil vsestransko znanost, pro-učevaje razne literature si je prisvojil gladek jezik, in z modro8lovjem in z bogoslovjem mu je bil um logično didaktično naobražen. Torej se njegove okrož-niče odlikujejo vsebino resnice, katero podaje kot nezmotljivi učenik cerkve božje narodom; pa tudi globoko izrazitostjo, izborno dialektiko in finim krasnim jezikom. Leon čisla visoko pravo vedo. napačno pa zametuje, lik cerkvi, ki je bila vedno prijateljica pristni znanosti, sovražnica pa napačni. Kot Škcf v Perugiji piše v pastirskem listu z dne 7. februarija 1877 doslovno: „Obre ko v alci pred-bacivajo cerkvi, da ie ona nasprotnica umetnostim in vedam, proučavanju narave in njenih sil . . . Taka natolcevanja so jalova in niso druzega, kakor izraz sovraštva do cerkve želeč jo ugonobiti." Z rezko dialektiko je nadalje v tem pismu označil vse puhlice revolucijoname na-pubnjene vede, ter z vzneseno zgovornostjo pojasnil zasluge cerkve za pravo kulturo duha, za pristno vedo. Dne 3. marcija 1886. na obletnico kronanja, je v svojem nagovoru do kardinalskega zbora svojo nalogo proti vedi tako označil: „Mi si štejemo v dolžnost, da porabimo vse svoje moči noter do zadnjega izdihljeja — v blagor cerkve in njenega poslanstva, ki je za svet tako blagodejno. Ko se bavimo z ukom in in vzgojo mladine, ko smo narode bodrili k učenju modroslovja, zgodovine in slovesnosti, posnemali smo le svoje prednike ter delali v soglasju s cerkvenim značajem. Da, dobrote in zasluge cerkve tudi na tem polju so v mnogih in neminljivih spomenikih zabe ležene in ovekovečene, ki jih nihče ne more niti prezreti niti tajiti. Vsem oddelkom vede, literature in umetnije bili so rimski papeži bodisi izvrstni zastop niki, bodisi veliki dušni pokrovitelji ali pa skrbni čuvaji. In to je bilo še za tiste dobe, ko se je veda zanemarjala, ko so bili dobri nauki pozabljeni in ko so narodi v svoji nevednosti in surovosti uničili zaklade starodavne modrosti do zadnjih sledov. Leon XIII je v svoji okrožnici „Iiiscrutabili", v kateri je bil označen prrgram njegovi pontifikalni delalnosti, povdarjal, da naj bode ne le način poučevanja popolnoma primeren in temeljit, ampak da naj je tudi pouk v raznih vednostnih predmetih v popolnem soglasju s katoliško vero. Zlasti velja to o modroslovji. Od modroslovja je zavisen pravi za-umen drugih ved, njemu je namen, pot graditi božjemu razudenju, ter je braniti proti napadalcem. Kot prvo svojo nalogo naglašal je Leon XIII. skrb za pouk in vzgojo mladine. Pouk in vzgoja sta najprva pomočka za pospešitev narodne naobrazbe. Često je izrazil svoje prepričanje o važnosti šolskega vprašanja Tako je omenil proti nekemu ameriškemu škofu: „Šolska sobana je isto bojno polje, na katerem se mora odloČiti, bode li imela družba krščanski značaj Šolsko vprašanje je za krščanstvo vprašanje za življenje in smrt." Vsled tega je Leon XIII z velikimi strcški v Rimu. ki je pa zdaj v oblasti nasprotnikov, ustanovil mnogo katoliških šel v katerih poučujejo izvrstni učitelji otroke. Poleg tega je pa tudi vpeljal obrtniške (rokodelske) in nadaljevalne šole in zavode za vzgojo deklic. Posebno se je Leon zanimal za učečo se mladino, za katero je osnoval več izvrstnih zavodov. Ze v svoji prvi okrožnici z dne 21. aprilja 1. 1878 je povdarjal. kako potreben je temeljit pouk in veda mladini. Par mesecev pozneje se je izrazil v nagovoru do gojencev rimskega seminarja doslovno: .Dandanes treba služabnikom svetišča velike znanstvene izobraženosti in globokih vednosti na bogoslovskem in svetnem polju, in važno je ter gledati je na to. da mladi ljudje v bogoslovišči s proučavanjem vzornih pisateljev um bistrijo in bogate, ter si veliko izurjenost pridobe v ustmeni in pismeni izrazitosti. Dne 4 avgusta 1879 je izdal Leon okrožnico o modroslovji sv. Toma Akvinčana. katero smatra za najvspešnejši pripomoček in naigotovejšo podlago temeljiti znanstveni naobrazbi. Ta okrožnica je veliko dejstvo: od nje se datira nova doba oživljene krščanske filozofije med katoličani V potrjenje svojih navodov je odločil z brevom dne 4 avgusta lb80 sv. Tema za ^posebni ščit in kinč sv katoliške cerkve." za patrona katoliškim univerzam fakultetam in licejem. Ustanovil je v R«mu akademijo sv. Toma. katere vodstvo je poveril svojemu bratu učenemu kardinalu Josipu Pecci in kardinalu Tomu Zigliara, ki je bd najbolj sloveč poznavatelj del sv. Toma. Leon XIII. je tudi preskrbel novo kritično izdaji spisov svetega Toma in je dal povod mnogim spisom v prospeh razširjanja teh naukov. Ustanovljenih je bilo mnogo akademij sv. Toma, mnogo izdaj njegovih d*d, in v bogoslovskih seminarjih se je vpe-jalo proučavanje filozofije sv. Toma.*) — Leon XIII se je 1. 1880 vpričo 4000 učiteljev in učencev izrazil doslovno: „Nauk sv. Toma zamore itak odstraniti zmote, ki izvirajo iz norčastega modroslovja sedanje dobe, kakor more vtrditi temelj redu, pravu in pravičnosti, ki zagotavljajo mir državam, blagor narodom in pravo civilizacijo človeškemu redu". Leon XIII. je vesel, ko gleda, kako se njegove nade izpol-nujejo, ker se tomistična filozofija tako skrbno goji v katoliški cerkvi, in pošilja svoje žarke tudi čez meje sv. cerkve. V tesni zvezi z reformo modroslovskih in bogoslovskih ukov je pa izdaja mnogih bogoslovskih spisov, katere je podpiral papež Leon XIII. Tako je obelodanila komisija učenih frančiškanov, kateri je na čelu sloveči bogoslovec o. Ignacij Jeiler, rodom Vestfalec. spise sv. Bonaventure. V Ouaracbi-ju pri Florenci ima ta komisija svoj sedež Redemptoristi pa so izdali vsa dela sv. A'fonza Ligvorijana Tudi pri drugih redih in pri svetnih duhovnikih se je vsl^d krepkega nagiba Leonovega razvilo novo znanstveno življenje, katero že pričenja roditi sadove. Mecen *) Bogoslovcem je jako potreb:n in koristen temeljiti pouk o logiki, ki je podlaga apologetiki. na papeževem prestolu pa odlikuje naj-znamenitnejše učenjake z visokimi častmi, da tudi s škrlatora. Omenjamo le kardinalskih imen ll"rgenr<>ther. Newman, Z gliara Jansenu je tuli hotel podeliti škrlat. pa je odklonil to čast, debma radi ponižnosti, deloma tuli zato. ker je hotel izgo-toviti epohalno znanstveno delo: „Die Gesch;chte des deutscben Volkes". Leona XIII delovanje je dokaz, da se cerkvi ne inore očitati enostranstvo, dokaz je, daje cerkev prijateljica in pos Dešitel j ica svetnih ved R-*s je sicer, da papež po svojem pokhcu posebno ljubi modroslovje in bogoslovje, a je sani u*enj»k vseskozi, zlasti za svojega pontifikata, velik prijatelj svetni naobražoi in vednosti, ter velikodušen podpornik raznim po lietjem na znanstvenem polju Gmotno je podpiral starega nujstra de Rmi in njegove u<*enoe ki se pečajo s starinskimi raziskavanji. Oi skrbi za slovečo zvezdarno v Rimu, katero vodi kak jezuit. Na njegov nagib napravlja|o misijonarji dragocene zbirke etnografičnih in naravoznanskih predmetov. Ustanovil je posebno šolo za negovanje klasičnih študij v rimskem seminarju Izjavil se je. da proste vede, bodisi da so strogo znanstvenega obsega, bodisi da so praktične vrednosti, tvorijo vebk del učeusti. Rekel je, da si p j vadbi v teh znanosrih pridobivamo bujen slog ter blago in mikalno pisavo, ki je po spričevanju sv. Bizilija in sv. Avguštini vsepovsod v veliko plodu-nosno korist. Z ozirom na plitev, površni značaj sedanje dobe smatra papež za koristno in potrebno, da se med olikanimi katoliškimi krogi oživi večje zanimanje za resno z n h n o s t ter veselje za temeljito vednostno delovanje. Kdor se požrtvovalno peča z vedo. ta more veliko koristiti sv cerkvi. Kultura sejanje dobe. more biti izvrstni kažio^t krščanskemu apostolatu. Prav posebno pa more kritično proučavanje zgodovine in literature, zlas'i one iz srednjega veka. sedanji dobi biti v neizmeren prospeh. Znana je namreč Leonova posebna ljubezen do zgodovinske vede, ki rod' cerkveno mišljenje. Ker so nasprotniki krščanstvo, sv. cerkev in njene naprave napadali z orožjem obrekovanja, laži. natolcevanja, krive sodbe in sumničenja, naj bi pa po Leonovih nazorih negovanje zg>dovinske vede in z'asti temel|ito proučivanje starinskih spomenikov podalo olikanim katoličanom v roko orožje v obrambo sv. cerkve in njene veličastne zgodjvine. V brevu do kar Jinalov de Luca Pitra in HergenrOther, z dne 15 avgusta 1^83 je Leon razvijal svoje nazore o bistvu. nalogi in koristi pravega zgodovinopisja ter je pozval in bodril vse zmožne ori-jattlje resnice k delovanju na tem važnem polju. Ob enem je odprl vatikanski arhiv, do katerega ima (»dsiliiiial prost vstop vsak resen učenjak. Vnlstvo tega arhiva je Leon pjveril dvema N -mo-mt. ka-dinalu INrgenr-.therju in dominikaucu n iJen tle z Tirolskega Ta dva sta po navoJu pape-ž-vem vse potrebno ure lila. pripravila potrebne sobe. ter bila ob roki mnogim zgodovinarjem raznih na-rjdov in vere. ki so iz virov izpisovali in tako dvigovali bogate zaklade. Prijatelji in neprijatelji papeževi. katoličani in drugoverci s) prestavljali ta velikodušni čin Leonov, ter S3 mu vsi izražali hvalo in priznanje. List .Allgemeine Zeitung', organ učenjakov in diplomatov se je tako izrazil: .Odprtje vatikanskih arhivov je £:lno velike važnosti; to priznavajo zlasti oni. katerim je mar ponovljenje in ojačenje zgodovinskih ukov. Ko je pred nekaj leti hotel pro-testantsk gimnazijski učitelj, opirajoč se na neko Dollingerjevo izjavo, izmanjšati zislu^e Leonove, zavrnila sta ga krepko načelnik pruskega historičnega zavoda v Rimu in uradni list .Norddeutsche allgem. Ze-tunga. Ta list piše doslovno: „Papež je že pred šestimi leti vatikanski arhiv odprl učenjakom vseh držav in ver. Takedvorlji-vosti in postrežbe, kakor v Rimu ne nahajaš v nobenem drugem evropskem arhivu. Rivno radi tega ia vsled dobrohotnega vedenja papeževega vzdržuje pruska vlada v Rimu historični institut; in zdaj biva v Rimu mnog) nem ških učenjakov, kjer pridno izvršujejo izpise iz bogatih zakladov vatikanskega arhiva. Vse to le vsled liberalitete papeža Leona XIII Po tem papeževem zapričetku je napočila nova doba zgodovinskim stvorom zlasti na katol ški strani. Omenjamo le po Benediktincih izdane knjige v sedmih zvezkih: .Regestura Papae (Jlementis V B; .Regestura Leonis X." kardinala HergenrOther; obsežne knjige „Chronicjn Siculum"; knjiga .Regesta Honorii Papae III.4 spisal Presentis; dotičnih publikacij Goressove družbe in francoske šole, spisov mnogozaslužnih pisateljev: Balana, o. Denitle, o Ehrle. Pastor, Ditrich, Finke i. dr. Tem se pridružujejo mnogi spisi in znanstvena dela. ki so je izdali učenjaki drugih ver ali pa državni zavodi iz zakladov vatikanskega arhiva. In vse te knjige so v uslugo resnici, tedaj tudi sv. cerkvi in papeževi stolici. — Tako je sv 03e bodril k proučavanju rimske, grške, ter drugih izvrstnih literatur poznejše dobe, ter je leta 1884 kardinala Parochi postavil protektorja tem študijam. Leon XIII. je pozdravil in pospeševal na vso meč vstanovitev katoliške švicarske univerze v Freiburgu in katoliškega vseučilišča v \Va shing ton u. ki je bilo odprto 3. novembra in kojega nalogo je v apostolskem pismu z dne 7. marcija 1881) označil ameriškim škofom. V častnem vencu, ki ga izplete kedaj zgodovina okrog slave Leonove, blestil se bode naslov učenega papeža, innogoza-služnega reprezentauta in mecena človeške vede. Leon spoznava in ljubi resnične pridobitve sedanje dobe. Opravičenim zahtevam in razmeram njenim prihaja naproti ter se zelo zanima za pereča vprašanja, in potrebe tega veka. Od tega vzvišenega vzornika se učimo ljubezni in veselja dovede N i p r a v ta le n te zakopavati, od katerih bo treba odgovor dajati na božji sodbi. Ni dobro učenjakom počivati na lavorikah ter pridobljenih naslovih, ampak treba je vedo s poučevanjem, pisateljevanjem in plemenitim delovanjem širiti v daljne kroge v blaginjo človeškega rodu Razumniki in odličnjaki naj zlasti negujejo strokovr - odo svojega stanu ter naj se v nji izpDpolnuje;- . ..r^ zastajajo ker znanosti vsake vrste močnr -j • orcdujejo — zakaj z vedo. v šoli pridobljeno. r - je malokter more izhajati v poznejih svojih U Tu nam je omeniti nekega nelostatka glede negovanja vede in stanovskih dolžnosti. Dogaja se čest j. da se marsikateri poskuša v večjih strokah ved in znanosti, n pr. zdravnik se bavi z narodnim gospodarstvom ali kak notar z lepoznanstvom. Pa tu je treba razločiti: „qui bene distinguit. bene docet" in Best modus in rebus*. Že prav, da se razumniki bavij-> z raznimi vedami; veltko, veliko učini lahko ta ki je priden A treba je prvo, to kar je stanovskega potem šele drug), kar je koristnega. Zdravnik in notar najprvo izpolnujta svoje potrebne dolžnosti, zdravnik čuvaj bolnike, izpopolnuj se v medicinski vedi; notar dovršuj točno uradne posle, prebiraj nove pravne nareibe, potem se pa le oba pečajta in prav pridno se oba pečajta še z drug mi vedami A napačno pa bi bilo, ko bi kateri izmej teh tako negoval druge ved«, da bi opuščal svoja stanovska opravila, ter zastajal v svoji strokovni vedi. Sedaj pa še do tebe, učeča se nadepolna mladina! Pomni: mladost je čas setve, starost čas žet ve Porabi dobro zlati čas za svojo izobražbo. Srednja šola ti nudi splošnih ved. strokovna šola pa strokovne znanosti. Z veseljem se poprimi vede in neguj jo z vstrajno pridnostjo v šoli. V počitnicah se pa veseli počitka, ki ti ga je treba:- kakor se tudi napeta struna mora odviti. Vendar pa tudi počitnice prav lahko koristno in plodonosno porabiš. Iiainjivo je porabiš, če se ob tej lepi ti dobi vedeš po izreku: „utile dulci — k prijetnemu še dobro". Poznali smo učencev, ki so uprav ob počitniški dobi najraje sostavljali in tudi izvršili svojih najkrasnejših šolskih nalog; takih smo poznali, ki so ta čas prebrali vrsto klasičnih proizvodov; takih kojim so dobri stariši preskrbeli samosvojo sobico, da so si v njej ustanovili malo zatišje med knjigami, kjer st brali in tudi začenjali vežbati se v samostojnih sostavkih. namenjenih širjemu občinstvu; takih smo poznali, ki so hodili k pripove-dovalkam ali pevkam starih naših narodnih pesmic ter so je ob enem tam pri njih zapisovali. Pevke so pomrle; zapisana tvarina pa je ostala za vselej narodu v moralen in izobrazovalen prospeh. Napravi si, mladina, n. pr. knjigo „zaznamkov; repertorij; notes" — reci jej, kakor že ti ljubi. Tam si beroč zapisuj značilnih izrekov slavnih mož, zlasti svetnikov, slo-večih vzornih pisateljev ter vzglednih pesmic in zgodeb Na ta način si. vrla mladina, nabiraš b)gat'»h zakladov, iz katerih bodeš zamogla zajemati prej in slej ob vsaki priliki novo in staro, v veliko svojo in svojega bližnjika korist Tak repertorij ti še pozneje močno rabi kot duhovniku, učitelju, učiteljici, sploh kot razumniku ali razumnici. — Le veselo torej, srednješolska mladina, ob počitnicah med prosto naravo se okrepčat a tudi veselo med prosto izvoljeni si duševni pouk V cerkev; vun v naravo; v zatišje v senci ali v sobici! To bjdi tvoje počitniško: „Utile dulci!" Župnik Alojzij Ku>n-ntr. (Dalje prihodnjič.) Kraljica — mučenica. Bilo je v jutru 10. oktobra 1793. Po ulicah in cestah pariških je vladalo hrupno življenje: nepregledne množice so se pomikale sem« tertia ter z vidno težavo nekaj pričakovale. Fini go-spodiči v širokovejnih klobukih, z dolgimi skoraj čez rame segajočimi lasmi in mestne gospice v šumečih, po najnovejši modi prikrojenih oblačilih so se sprehajali po trdem tlaku, razmotrivajoč najnovejšo novico. To je bilo smejanja in hihetanja! — Mej njimi se je valila velika druhal. kot črna reka: sami su-ženski obrazi, iz kojih je odievala brezmejna srd po silnem maščevanju, živalski pohlep po rdeči krvi . .. ISj, to je bila tista v žami luči nezmotjivih peres-nikov in francoskih modercev — tista prosvitljena druhal. Vojaštvo dela mir in red. Množice so gledale in zijale skozi prozorna okna, gledale izza varnegi pristanišča visokih streh, opazovale pocestno gibanje in željno, s težkim srcem pričakovale, kedaj da se prikaže ona — kraljica francoska. Dolgo, dolgo je ni bilo, — dolgo je bilo treba čakati. Zamolklo je odbda ura dvanajst. Na trgu L ud o vika XIV. — dandanes trg pre-kucuhov nazvan — se je prikazal zlajci kratek sprevod: kraljičina ekvipaža — navaien umazan voz. V njej je sedela ona, na desnici kruti krvnik, na levici njen spovedaik, spredaj na kozlu je sedel kočijaž z dolgim bičem v roki in upil s korporalskim glasom nad suhim vrancem. „Živela republika! Živela!" je zavpila pocestna druhal gledajoč ta prizor kot iz jednega grla ter napenjala zenice radovednih očij.da bi jo videla še enkrat njo — bivšo kraljico francosko. A ona ni poslušala teh hripavih, divjih glasov; nemo je zrla pred se. Oblečena ni bila danes v kraljevem ornatu; oblečena je bila v priprostem belem, ohlapnem oblačilu. Na glavi ji je viselo staro, našemljeno vže obnošeno pokrivalo — če je smemo tako imenovati. — Izza tega pokrivala so se vsipali črni, a sedaj vže s tenkimi, sivimi nitmi prepreženi lasje. Te niti so na-tkale skrbi... današnje dolge dolge prečute noči. N|eno Čelo. s katerega je odseval nekdaj sijaj veličanstva, odseval je danes mrak — gost mrak turobnega premišljevanja. Njeno obličje, iz katerega je žarela nekdaj vsa krasota in milina, umedlelo je danes in upadlo v globoke gube Njene nekdaj tako rožnate ustnice, ki so se tako ljubeznivo smehljale francoskemu ljudstvu je obdajala danes poteza največjega razočaranja .. . najhujšega g)rja ... Uprla je svoj pogled kvišku ... plaval jej je proti nebu, odkoder je zajemala blaženo pijačo večne tolažbe ... Plaval ji je pogled na razpelo Krista, katerega je pred njo držal v rokah njen tolažnik, njen izpo-vednik — njene roke so bile zavezane s težko, debelo zavezo. Gledala je Križanega Kakor je bil On kralj, potom- o znamenitega Davidovega rodn, kakor so njega peljali zvezanega z debelo zavezo mej smehljajočo se množico, ki je vpila na ves glas: Križaj ga, križaj ga!--to kar je doživel in občutil takrat njen Izveličar, vse to je skusila in občutila tudi ona. Kakor je umrl On sramotno na lesu svetega Križa — nedolžen, tako bo izgubila ona sramotno a nedolžno glavo pod sekiro. Te misli, ta čuvstva so jo obhajale — na njenem zadnjem krvavem potu. Te misli so jej podrle v njeni duši velikanski naval brezupa in gorja, v njenem srcu se je nr selil večni Tolažnik. ..Odpuščam vam — sovražniki — odpuščam!" so tako skrivnostno njene ustnice šepetale. Sprevod se je pomikal dalje. Še dalje se je živalsko vpitje razlegalo po cestah in ulicah ... kruto ljudstvo se je pehalo in rinilo semtertja. Peljali so jo mimo tilerij — mimo kraljeve palače. Vreče solze so ji pcmcčile trudne obrvi, ko je vzrla zepet to palačo, saj ji je tu dihalo življenje vso pozemsko radost in blaženost Saj je tu preživela toliko lepih dnij na strani ljubljenega soproga. Saj se je tu razcvital njen ponos, njena dika. njen up. njena tolažba — sin jedinec. Tudi njega so ji ugrabili... iztrgali iz materinih rok . .. In samcata je ostala na tem zanikernem svetu, zapuščena od vseh, obsojena na smrt od ljudstva, ki ga je tako ljubila ... Le duhovnik jej je ostal zvest . . . tolažnik — ne, njen pravi tolažnik je Krist — In poljubila je sveto razpelo. — Pripeljali so jo na morilno klop. .Živ )a republika! Pegini kraljica!" Zadrla se je zopet druhal ter vpila s podvojeno močjo. Drvila se je krcg morišča. Pristopili so duhovnik, krvnik, orežnik in — ona. Krvnik razgrne pred seboj listino in prebere še jedenkrat smrtno obtožbo v besedah: .Marija Antonija imenovana lotrinško avstrijska se kaznuje s smrtjo. Bila je kraljica in ta zločin zadostuje, da se takoj — usmrti!" Morilna sekira je nato zdrknila in zatrepetala je njena glava pod bridko ostrino Zatrepetal je krvnik; prijel glavo za lase, vzdignil jo kvišku in pckazal zbranemu ljudstvu Še jedenkrat so zatrepetale njene obrvi, njeno obličje pa je preoblekla lahna rdečica — to je bil nebeški sij kraljice mučen ice. Poleg stoječi orožnik je namočil med tem svoj žepni robec s krvjo, ki je curljala od njene glave. Žaloigra je bila s tem pri kraji Gledalci so se razši. Merda je spekla koga izmed njih vest— vest ne miruje! Ves čas je sijalo gorko solnce in pošiljalo svoje svetle žarke celo deli mej človeške otroke, da si še natančneje ogledajo ta nečloveški čin — človeške zlobe — — Šr- rr^ se skriva tam mej mnogimi, krasnimi parišk.-H r-ikvami mala, tiha kapelica, oddaljena od prevelict-^ hrupa: krog in krog jo obdaja zelen bršljan. V r j stoji oltarček, pod katerim počiva truplo — k'»lii1.. \atoančte. Vsako le' .an njene smrti bere tu duhovnik tiho sveto mašo — za dušo rajnke kraljice mu-čenice. P. F. Kako je mogoče, hitro obogateti. Obogateti, in še naglo obogateti, to je pač marsikomu poglavitna misel, glavni smoter njegovega življenja. Toda kako? Sredstva so kaj različna, poštena in nepoštena. Ako ti smem, dragi bralec, tudi jaz dati kak dober svet, povem ti ono besedo iz sv. pisma ki veli: „ Iščite najprej božjega kraljestva in d je-gove pravice in vse drugo vam bo privrženo." Dalje ti svetujem: Moli pobožno in stanovitno, kajti pobožnost je po besedah sv. apostola Pavla za vse dobra in ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenja. Katarina Emerih je videla, kako so angelji trosili božji blagoslov na njivo Djenega brata, ko je le ta v cerkvi klečal in poreče molil. Tudi bi ti še rad s veto val, da se udeležiš večkrat daritve sv. maše in zlasti vestno posvečuj nedelje in praznike; kajti marsikomu je Bog prav radi tega tudi v časnih rečeh naklonil posebno srečo in očividen blagoslov. Posebno pa ti svetujem: dajaj rad miloščino in boš obogatel. Miloščina človeka ne uboža. Dve sestri ,dateu in .dabitur"*) sta zmeraj združeni ena z drugo. Kdor daje ubogajme, daje Bogu na obresti. Da je to res, to nam dokazuje zgodbica, ki sem jo bral v „St. Josefsbliittchen" 1. 15, št. 2 str. 13. Evo je: V mestu Nizibi je živela krščanska žena, ki je pa imelaza moža nevernika. Priprosta sta bda oba in revna. Vse njuno premoženje je bilo 15 srebrnikov. Nekega dne pove mož svoji ženi. da hoče dati svoj denar na posodo, da bo dobil kaj obresti Žena nato: .Ako hočeš od svojega denarja, prav visokih obresti dobiti, daj svoj denar krščanskemu Boga na posodo, on plačuje visoke obresti in vrne vedno tudi dvojno glavnico." Mož verjame ženi in oba gresta k krščanski cerkvi. Cerkev pa je imela pet vrat in pri vsakih je bilo veliko prosjakov. Žena reče možu: .Ako denar razdeliš med te uboge, zaračuni to krščanski Beg tako. kakor da bi njemu samemu dal; kajti vsi ubogi so mu kakor bratje in sestre, da kakor udje njegovega (skrivnostnega i telesa". Poganski mož z veselim srcem razdeli ves denar med uboge in se vrne s svojo ženo domov. Za dva mesca potem sta bila v veliki denarni stiski. Tedaj vpraša mož: .Ljuba žena, ali bo Beg kristijanov kmalu kaj obresti dal? Zdajle bi zelo potrebovala, ker sva v stiski." — .0 gotovo ne bo pozabil", odvrne verna žena, rle pojdi na oni kraj, kjer si denar razdehl in ne boš prišel praznih rok nazaj." Mož polen zlatih upov gre k cerkvi in obhodi vseh petero vrat; toda nikogar ni bilo. da bi mu dal obresti, le oni reveži so zopet tam sedeli in prosili. A ti mu niso imeli česa nazaj dati. Ko tako Dajte m se vam bo dalo. premišljuje, kaj bi v svoji stiski počel, zasvet: mu pred nogami srebrni denar. Pobere ga in d v pri-šedši kliče: »Glej, ženica, bil sem v r * »; Boga kristijanov nisem sicer nikjer videl; . : ašel sem tale srebernik. Ona nato: „Veruj m' • Kristijanov in nihče drug ti ni pred noge vre i b.rnika; kajti on je sicer neviden, ali vender v: js svet. Pojdi in kupi sedaj živeža in trdno zaup^ v Boga kristijanov, on bo tudi dalje skrbel za naju." Mož gre na trg. kupi kruha in vina in eno ribo. Ko pa žena ribo iztreblja, najde v njej kamen čudovite lepote. Oba se divita lesku in blišču dragega kamena, akoravno nista poznala prave njegove vrednosti. Po obedu se poda mož s čudnim kamenom k juvelirju ter ga vpraša, ali ne bi hotel kamena kupiti? „Koliko pa hočete zanj?" vpraša juvelir, ko si je kamen natančno ogledal. „Dijte mi toliko, kolikor mislite da je vreden", odgovori ta. Oni: rDam ti 5 srebrnikov.* Ta ves vesel: .Kaj toliko mi hočete dati za tak kamen?4 Juvelir misleč, da mu je premalo. mu takoj ponudi deset srebrnikov. Naš znanec pa molči; hitro mu na to obljubi dvajset, potem trideset in slednjič tristo srebrnikov, katere mu je takoj izolačal — Presrečen hiti mož z denarjem domov. .Glej*, pravi ženi, .koliko sem skupil za kamen!" in razloži bele srebrnike po mizi. „0 kako dober je res krščanski Bog in kako b°gato povračuje, kar se mu v osebi revežev posodi. Ne samo, da mi je vrnil 15 srebrnikov, ki sem je razdelil med revele. ampak v tako kratkem času mi je je pomnožil na 300!4 Kmalu potem je prejel zakrament sv. krsta in hvalil je Gospoda J?zusa Krista z Očetom in sv. Duhom. Mnogokrat se je zahvalil tudi svoji tovarišici, da mu je tako dobro svetovala. To j e t o r e j ona umetnost, kako se postane bogat. Ako hočeš, ljubi bralec, za zemeljsko glavneo prejeti obresti iz nebes, dajaj rad ubogaj me in zapomni si tale pregovor: Miloščina bogati; K maši iti ne mudi. —') Kapelan Jo*. PlantariČ. Književnost. Flos iuvenilis. Mladenič ki cvet — Dijaški molit-venik. — Ta nainovejši dijaški molitvenik nas je zelo razveselil Vsakdo ve. kako se časih dandanes na srednjih šolah ušibi dijaku vera ali da vsaj zabrede v verske dvome, ki mu pogasi izrujejo iz srca najdražji zaklad in mu sčasoma izpodkopljejo tudi nravnost in čednost Da se pa zavaruje dijak proti pogubnim navalom brezverstva in verske mlačnosti, treba mu je pred vsem molitve In najboljše sredstvo, ki ga more navajati k pobožnosti, je dobra nabožna knjiga. Dokler d«jak ne pusti iz rok molit venika in ga pridno rabi — ne le pri šolski maši iz strahu pred veroučiteljem — ampak tuli sicer mnogokrat — toliko časa je še upati, da mu vera ni zadnja stvar. Zato toplo priporočamo srednje *) p3 starem nemSkem pregovoru: Alinosen greben armet niclit. Messe buren, suum t nicht — šolcem ta novi molitvenik, ki je urejen pnv primerno dijaškim potrebam. Molitvenik je pisan večinoma v lahko umljivi latinščini, le nekatere molitve so tuli poslovenjene. Prva jutranja in večerna molitev je sestavljena v porabo deškim semeniščem, druga z i zasebao porabo. Štiri prav primerno izbrane maše so povzete iz rimske mašne knjige. Prav lepo zbrane so tudi molitve v čast presv. Srcu Jezusovemu, sv. Reš. telesu, mnoge in zelo različne molitve k Materi božji, dalje molitve v čast sv. Jožefa, angelom varuhom in zavetnikom učeče se mladine. — Zlasti pridno in opetovano naj čitajo dijaki lepa premišljevanja za šestnedeljsko pobožnost v čast sv. Alojziju, katera jim bodo vodile za vse razmere dijaškega življenja. — Na koncu čitamo zbirko latinskih in slovenskih pesnij v čast sv. R T., Mat. b, sv. Alojziju in dr. Skoro vse molitve so povzete iz raznih asce-tičnih del svetnikov in znamenitih cerkvenih pisateljev. Isto velja tudi o nekaterih himnah. V cerkvenem koledarju, povzetem iz rim. martirologija se omenjajo skoro vsi slovanski svetniki, in oni, katere Slovenci že od nekdaj časte. Oblika knjigi je zelo lična, papir in tise t bode ugajal vsakemu Prodaja se v katol. in Ničmanovi bukvami, cena izvodu v platno vezanemu je 2 K 20 v, v usnje vezanem 2 K CO v. — r — Foersterjeve litanije prasv. Srca Jezusovega. V nedeljo, dne 4 t. m, so se v ljubljanski stolnici prvič pele litanije presv. Srca Jezusovega, ki je je zložil stolni glasbeni vodja Ant Foerster in izial v 1 št v. letošnjega .Cerkv. Glasbenika". Razveselili smo se jih, ko smo je dobili natisnjene, a še bolj smo se jih vzradovali ko smo praktično spoznali njihovo vrednost. — Že pred Foer-sterjem so izdali trije drugi glasbeniki (P. Angelik, Ferjančič, Lavtižar litanije Jezus. Srca, in reči moramo, da so nam ugajale vse. Zveselili smo se jih. A vse troje so postavljene bolj umetno in zato teže za ljudsko petje. Naše ljudstvo namreč ne poje rado enoglasno, ampak vselej hoče peti tudi terco nižje kot je napev, rado .sekundira", ali če ne gre s terco pod napevom, skuša peti terco višje (poje .čez") In tej navadi našega naroda, ki se je zadnje stoletje ukoreninila v našem narodu, tej zahtevi, ki jo ljudstvo stavi na vsako pesem, da jo sprejme za svojo, je ugodil vodija Foerster docela. Vsi odgovori so namreč tako postavljeni, da se lahko .sekundira". Poleg tega se odgovori pri invokacijah ne izpre-minjajo, ampak so vedno jednaki in priprosti, tako da se jih more ljudstvo hitro zapomniti. To se je videlo v stolnici, zakaj komaj so ljudje slišali par odgovorov, že so začeli poprijemati, in proti koncu so olgovori kar mogočno odmevali po cerkvi. Litanijam je skladatelj Foerster pridejal še Tantum ergo, ki je tudi namenjen ljudskemu petju in istega značaja kot litanije: priprost. melodiozen. prva dva glasova postopata v tercah A postavljen je tako. da se more peti ali eno, ali dvo-, ali tro-, ali čvetero-, ali petero-, ali tudi šesteroglasno. Ztto je primeren za vsak najmanjši zbor; a tudi vsak večji zbor ga bo izvajal z uspehom. Prepričani smo, da se bodo Foersterjeve litanije i Tantum ergo udomačile med našim ljudstvom. zato priporočamo s stališča ljudskega petja cer- kvenim predstojnikom, organistom in sploh prijateljem ljudskega petja, naj si je cmislijo. Prepričani smo namreč, da nimamo nič bolj primernega za ljudsko petje, prepričani smo zopet iz lastne izkušnje, Ca ni bolj ganljivega in veličastnega kot je skupno ljudsko petje. Bogosl. Fr. K. Listek. Mladina naša nada! Rimml, učenec 3. razreda više realke v Inomostu na Tirolskem je šel 15. mar cija t 1 k skupnemu šolskemu sv. obhajilu, akopram ni bil poprej pri spovedi. Sv. hostije pa ni zav&il, marveč jo je vzel iz ust in dejal v žep. Po svetem opravilu se je Rimml sošel součencem imenom Schmidt blizu pokopališča. Vpričo njega je dejal sv. hostijo na drevesno vejo ter na njo 6—8krat streljal samokresom. A ker je ni zadel, stopil je čisto bhzo m jo prestrelil, da je padla na tla. Rimml je na to nogami poteptal sv. hostijo, a Schmidt jo je pobral in vtaknil v žep. Pozneje, pravi, jo je izgubil. Oba svetoskrunca je inomoški deželni šolski svet potom ministrstva izključil iz vseh avstrijskih srednjih šol — čeprav se je izgovarjal Rimml pred oblastnijami, da hostija ni bila posvečena, ampak da je bila samo cblat. — Zgrozile se boste, slovenske matere, ko piebe-rete te vrstice. Zato Vas prosimo: vcepljujte svojim sinovom dijakom, ko bodo pri Vas na počitnicah vero in sopet vero, molitev in nedolžno živenje; potem se ne bo zgrozovala tudi še slovenska zemlja ob podobnih zlodejstvih svojih se učečih sinov. — Saboto. 24. marcija t. L, se je pa prt. ti večeiu v Mariboru ca Štajarskem ustrelil istotako učenec 3 razreda na gimnaziji: Fran Bernardi iz imovitd rodbine v Spodnjem Dravogradu. Nemški učenci mariborske gimnazije goje namreč tajno društvo sWai-hallo". ki ima sedaj morda 100 članov. V vsakem razredu je pcseben društven oddelek, ki ima svojega načelnika. V 3. razredu je načeloval Bernardi, izgleden učenec, dokler ni bil drnštvenik; a potem je hitro in vidno nazadoval. Vselej učenec namreč nazaduje, ko se ga primejo izvenšclske muhe. \Yalhallovci nosijo na prsih pod srajco ob gtli koži trak nemških barv. V diuštvu se navdušujejo za germanstvo, za največega sovražnika Avstriji za — Bismarka in za nemškega ce&ar]a. A prisežejo si, da nikdo nikcgar nikomur in nikdar ne izda. Radi neplačanih knjig tega društva je mariborski knjigar Blanke to tajno društvo naznanil gimnazijskemu ravnatelju in tudi še dmga ovadba je došla v tem istem časi. Po učenca Bernardi je radi preiskave na dom prišel gimnazijski sluga saboto po 5. uri popoludne. Tega ravnateljevega klica se je ustrašil tako, da si je vzel mlado živenje. Po tričetrturinih gre znib mukah je izdihnil. Razun v ,\Valhalli" se mariborska mladina na realki tudi v »Teutoniji* vnema za nemštvo izven avstrijskega cesarstva. Tudi na učiteljišči so nemški učiteljiščniki gojili »Alemanijo-. A vodstvo je društvu prišlo dosti zgodaj na sled. društvenike kaznovalo in. skupino — v veliko jezo nemških gospodov —razdejalo. —Nekaj pc dobcega se je celo v Ljubljani pred leti na tukajšnji realki zasnovalo. Društveniki, skoraj zgolj realci, so i-e shajali na Viči — kot na varnejem kraji — istotako v senci Bismarkove pcdobe. A nerodnost tisto časrr preiskave je provzročila, da ni bilo več Bis-mark nh zidu, ko je začela ob tem poslovati šolska obla* . - Učt-nci so se znali sklicevati na svoje nekaU'.-. ti pa so še umneje umevali vvode- niti vse to Neav.strijstvo v Ljubljani. BZnati se mora" je izrekel p:< kratkim velik domač zlodejec. Večini avstrijskih pius,.- v ie namroč ta znak — da so Bismarkljani le. •-/• •> j ) prve policijske postaje. Od te postaje naprej /.a Avstrijo kar plamteče gore. Revež, kdor verjame njihovemu sleparjenju in lizunstvu. — Stariši, ki Vam pridejo v roke te vrstice, zabičujte svojim smovom-dijakom to njihovo dolžnost, da jim je šola — šola! da naj bodo le samo šolske ali njim sorodne tvarine njihovo poprišče; da, če so še tako pridni učenci; vender le ne bodo preobilovali v svoji samoizobrazbi. Pa tega jih učite, da se pošten državljan navdušuje za svojo državo — ne pa za tujo. Vaši sinovi so Avstrijci in naša prestolnica ni Berolin. Vaši sinovi so Slovenci in »Biti slovenske krvi, budi Slovencu ponos < Kardinala Ivana Haller kneznadškofa iz Solno-grada so starega 75 let 9. t. m. istotam izločili materi zemlji. Soinograški škof ima sila velikih pravic Samostojno imenuje namreč knezškofa iz Gradca Celovca in Maribora. Zato se pripoveduje kako je dobrosrčni papež Pij IX sprejel nekokrat kardinala Tarnoczy ga govoreč: 8Vi ste pa kakor drug papež moj tovariš - Sufraganov iz Gradca, dr. Leopold Schu-ster ter iz Maribora, dr. Mihaela Napotnik, pri pogrebu nI bilo - pač pa je došel knezškof iz Celovca dr. Josip Kahn. Navzočevali so še škof iz Linca dr Fran Marija Doppelbauer ter opati iz krajev: Marienberg Fiecht, Admont in Michelbeum. Cesarja je zastopal generalni adjutant grofPaar, ministrstvo Welsersheimb naučnega ministra dr. Hartel pa še posebej tamošnji deželni predsednik grof St Julien. Potem ko so v cerkev dovedli mrtvega kardinala, stopil je na lečo knezškof Kahn, da mu je govoril poslovitvene besede Na to je requiem pel linški škof Doppelbauer. Abso-lucije so pred pogrebom izvršili: oba škofa in pa prelatje iz Marienberga, Fiechta in Admonta. Zelo spoštovani in spoštovanja vredni kardinal se je potem pokopal v družbo svojih prednikov v rakvi. kjer po čivajo bivši ljubljanski škof, a kot soinograški knez-nadškof umrli Gruber; kardinal Tarnoczy ter knez-nadškof Eder. — Iz besedi, ki je je prilikom kardinalove smrti izustil pridigar Obweger v soinograški šk. cerkvi, se pa sklepa turobna prikazen, da so zelo uplivale na kardinalovo točasno smrt tudi žalne verske in družabne razmere na Solnograškem, v deželi torej, ki smo jo vsaj kedaj vsporedovali verni Tirolski. Kardinalu so se namreč takorekoč rogali pred nekterimi leti v domačem deželnem zboru in veliko deželanov je zadnji čas prestopom v protestantsvo ugodilo klicu .Proč od Rima.- Nad 80 odpadnikov je bilo. Odstopale so celo meščanke, ko pri nas, n. pr. v L j u b 1 j a n i niti enega odpadnika ni bilo. In še druge ža-lobne stvari. — Tako, dragi „Dan.- bralci ae naši sv. veri in našim sv. šegam usodno godi sem ter tje po sveti. — Najginljiveji prizor vsega mrtvaškega sprevoda so bili pa oži rojaki visocega mrtveca, slikovito oblečeni Tirolci iz Pasa.ra. Kardinal Haller je bil namreč rojak Andreju Hcfru. torej po imenitnosti drugi sin te svetovno slavne doline v Tirolih. Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.