Zabava in pouk. (Konec.) 10. Sosedna ljudstva. Moabljani, potomci Lotovi, stanovali so onstran Jordana, na vzhod rodovoma: Rubenu in Gadu. Izraelci jih niso napadli, a pozneje so jim bili sovražni; vojskoval se je ž njimi Jefte, Savel, David, Josafat in celo še Juda Makabejec; pozneje zginejo med Arabljani. Izmaelci so potomci Izmaela, sina Abrahamovega s Hagaro. Imenujejo jib tudi Arabljane. Madiani so bili Izraelcem sorodno ljudstvo, ki so izpeljali svoj rod od Abrahama. Bili so malikovalci, zapeljali so Izraelce na njih potovanji v obljubljeno deželo v gerde pregrehe. Bili so pastirji in so stanovali na jugovzhodu od Palestine. Edomljane ali Idumejce, t. j. rudečkaste, imeli so za potomce Ezava (Edoma). Odlikovali so se zmirom s svojim sovraštvom do Izraelcev. Njih prebivališče, Idumeja, je bilo na gorovji Seir, ki se je raztezalo notri do Hebroea. Odkar je bil Jeruzalem razdjan, zginejo iz zgodovine. Mogočen kananejski rod so bili Amorejci (Amorrh.), ki so stanovali v gorovji Judovem in nekaj tudi v gorovji Efrajm. Tudi oboje kraljevin onkraj Jordana, Basan in Sihem, imelo je stanovalce tega rodii. Izraelci so jih zmagali in podjarmili, menda so se potem pomešali z Izraelci. Amalečanje, arabsko pokolenje, stanovali so med Edomljani, Tilistejci in egiptovsko mejo. Bili so hudi sovražniki Izraelcem, Savel iu David sta jih terdo pestila in poslednjič so bili ugonobljeni. Filistejci so stanovali v Filisteji, ozkem robu ob morji, ki se razteza od jugozahodne Palestine do egiptovske meje. Bili so potomci Hamovi (?). Ob času sodnikov so se Izraeki čestokrat ž njimi bojevali. MFilistejec je bil toliko, kolikor smertni sovražnik Izraelu." Od časa Makabejcev pa zginejo iz zgodovine. Feničarji so stanovali ob bregu sredozemskega morja do gore Karmel. Bili so potomci Hamovi. Sloveča mesta so tam bila: Sidon, Tir, Sarepta. Bili so pervi znani kupčijski narod. Vera Feničarjev je bila zelo podobna babilonski, častili so namreč solnčuega Boga Baala in Moloha. 11. Palestina ob Jezusovem časn. Kako je bila Palestina ob Jezusovem času razdeljena, smo uže slišali. Naštejmo še poglavitna mesta po posameznih deželah (provincijah). a) Mesta v Judeji. Na mestu Jeruzalema je uže stal ob Abrahamovem času Salem, t. j. mir, kralj njemu, Melhisedeh (po mnenji nekaterih očak Sem) je Bogu daroval vina in kruha. Pozneje so imeli Jebusejci tam svoj grad. David si je to prisvojil in je mesto, sedaj Jeruzalem imenovano, napravil za središče svoje deržave. Razločevali so pozneje 4 dele: grič Morija (ki je uže bil posvečen po Izakovi daritvi), na njem je stal Salomonov tempelj, višavje Sion z Davidovim gradom, višavje Akra in Bezeta. Ob Kristusovem času je imelo mesto 120.000 prebivalcev. V Jeruzalemu in v okolici je vsaka ped zemlje kristijanom sveta. Blizo mesta v vznožji Oljske gore je bila pristava Gecemane (Gethsemane). Ta kraj nam je znan iz terpljenja Gospodovega. Dve ure na jugovzhodu od Jeruzalema je bilo rojstveno mesto Izveličarjevo, Betlehem, t. j. hiša kruha. V gorovji Judovem je bilo staro mesto H e b r o n v globokem dolu. Hebron pomeni toliko, kolikor mesto ljubljenca (Abraham). Tukaj je stanoval ta častitljivi očak, tu je stoloval David, dokler je bil kralj samo Judovemu. Bersabe se imenuje uže v zgodbi očakov, bilo je skrajno mesto na jugovzhodu. Betanija je bila blizo Oljske gore,- Betel na meji med Judejo in Samarijo; Gabaon v gorovji na severovzhod glavnemu mestu; Efrajm, Jeriho, tudi palmovo mesto, severovzhodno od Jeruzalema. Tukaj je Jezus slepega ozdravil, tukaj je šel v hižo višjega colnarja. Galgala je bila med glavnim mestom in Jordanom; Haj, Cezareja (Palestina) blizo sredozemskega morja. (Ta Cezareja se ima razločiti od Cezareje Filipove, ki je bila v Pereji.) Jope ali Jafa, tako rekoč ladijestaja Jeruzalemu, od katerega je 7 milj (poldrug dan), ima ozke, krive ulice in se razteza stopnjevaje po stožkasti gori. (Jope je starodavno mesto, znano tudi iz djanja apostolov. Poklic poganov k sveti veri, stotnik Kornelj in njegova družina.) Modin je zanimivo rojstveno mesto Makabejcem. Lidda je znana iz apost. dejanj. V Arimateji je stanoval Jožef, ki je pokopal Knstusovo telo. Eraavs, terg, tri ure na severozahod od Jeruzalema, je znan od vstajenja Kristusovega. Gabaa je v severnem delu Judeje. b) Mesta v Samariji. Judeja je največa provincija tostran Jordana, a Samarija je najmanjša. Samarijani so zmes ljudstva, združili so se Judje, povrativši se iz sužnosti, s priseljenimi Asirci. Pozneje so se hotli Samarijani vdeleževati pri zidanji tempeljna, a Judje niso marali za nje. Od tod sovraštvo med njimi in Judi. Samarijani so imeli le petero bukev Mozesa, a tudi mnogo poganskih navad. Po glavnem mestu, Samariji, se dežela imenuje. V Jezrahelu je imel kralj Ahab palačo; blizo je bil Nabotov vinograd. Blizo Salima je sv. Janez kerščeval. Sihem je prestaro mesto, tukaj je Abraham postavil svoj šotor. Jakob je tukaj zemljišče kupil in skopal vodnjak. (Jezus in Samarijanka). Blizo tukaj ste gori Hebal in Garicim; na Hebalu je položil Jozuah blagor ali gorje Ijudstvu, na gori Garicim so imeli Samarijani svoj tempelj. Bethulia, znano mesto zarad junaštva Judithe; drugi pa stavijo ta kraj više blizo jezera Genezareth. c) Mesta v Galileji. Stanovalci Judeje so imeli sami sebe za prave Izraelce, zaničevali pa so posebno Galilejce: Kaj more priti dobrega iz Galileje? Pa je vendar tukaj Jezus poglavitno učil in razširjal kraljestvo Božje, tudi največ Jezusovih apostolov je bilo iz Galileje. Dan, iz med najbolj severnih mest, se uže nahaja v povesti očaka Abrahama, tukaj je premagal pet kraljev. V Danu je vpeljal Jeroboam, pervi Izraelski kralj, gerdo malikovanje. V okolici Korocajmaje Kristus večkrat učil; izrekel je svoj Bgorje" mestu, ki ga ni poslušalo. Apostoli Peter, Andrej, Filip, Janez in Jakob so bili izBetsajde, ki je bila na levem bregu galilejskega morja. Tudi tukaj je Jezus večkrat učil, tudi temu mestu je zažugal. Kafarnavm, mesto Jezusovo, svoje dni do neba povzdignjeno, je v razvalinah. Blizo jezera je tudi Tiberias, kjer so bile toplice. Kana, ne daleč od Nazareta; oboje mest se večkrat imenuje v sv. pismu. Najm, kjer je Jezus mladenča v življenje obudil, je v ravnini Ezdrelon, Jezrahelu (gerško Ezdrelon). Ta ravnina je obilo s kervijo napojena; tukaj je premagal Saladin kristjane in potem Jeruzalem vzel. d) Mesta v Pereji. Ta je jedina dežela, ki je bila na levem bregu Jordaua, ker so stanovali razen Judov tudi poganje. Ako so uže Galilejce zaničevali, zaničevali so tem bolj Jude v Pcreji, ker so mnogo občevali s pogani. Na severu je kraj desetero mest. Na bregu Hermona je mesto Cezareja Filipova. Jabes je mesto, katero je Savel obvaroval pred Amonejci, zato so mu bili prebivalci hvaležni, ter so pokopali njegovo telo. Bethania je bila onkraj Jordana. V Mahanaim, mestu Levitev, so oklicali Jsboseth-a, sina Savlovega, za kralja. — Hesebon. — Druga Bethsaida Julijeva je bila na levo stran Jordana. Ta kraj nas spominja čudeža, ko je Jezus pet tisoč mož nasitil in slepega ozdravil, nekateri pa stavijo kraj nasičenja blizo mesta Tiberija. Gadara, unkraj Jordana, je tekmovala z Jeruzalemom; cesar Vezpazijan je mesto razdjal, viditi so velike razvaline tega mesta na neki gori, njeno vznožje pretaka reka Jarmuk (staro inie).