Na pragu v novo leto. Leto 1888 se poalavlja, malo dai še ia leto 1888 je bilo; predao izide aaš pribodaji liat, izgiae že ataro leto v brezau dolge vecaoati, ia prikažo ae aam aovo, leto 1889. Kaj nam priaeae aovo? Tega ae more aihče izreči za gotovo, aekaj, tako iz dalje še pač sodi človek ia areča, za-BJ, ako more re6i, da atopi v aovo leto brez atralm ali da stopi čez prag v aovo leto z veaeljem. Kar ae tiče aa8, želimo vaem Bašim bralcem, aaj gredo tako veselo v aovo leto ia da jira olajšamo to atopiajo, to je prav namea ki ga imamo pri aasledajih vratah. Tega pač ae vemo. kaj da pride vse aad aaa, aad aaše sloveasko ljudatvo v prihodajem letu, ali po tem, kar amo to leto doživeli, sklepa človek že lebko tudi aekaj aa to, kar Baa 6aka pribodaje leto. Ib mi amo veseli, da smemo reči: Leto 1888 za aaa, za alov. ljudatvo ni bilo tako, da bi ga kleli. V vrato dobrib ali najboljšib let ga pač ae bomo ateli, toda tako v obče ae ai bilo preslabo. V goapodaratvu ai pač to leto ai aibče poaebao opomogel, v rečeh, iz katerih se dobi deaarja, ae je staro leto preeej rodo obaeslo. Ne pri žita, Be pri viau ia še celo pri aadju ni bilo veliko dobička Vaega je bilo le bolj po pio.lem, ali pa ai šlo tako v deaar, kakor bi aam hilo ljubo. Srečen je kmetovalec, ki si je v tem letu kaj opomogel, toda aam je žal, da jib ae bomo veliko aašli. V teru oziru je bilo tedaj ataro leto le tako bolj sredaje, sem ter tje pa je bilo celo precej alabo. Hvala Bogu, pri aas, aa alov. tleh, pa še aiamo v tem oziru bili zadaji v vrati. Ia tadi v politi6nem življeaji ae aam aič ai godilo predobro, veadar pa amo storili maraikje kako atopiajo iiaprej in zmerom bolj se kaže, da ravaamo le tačaa prav, 6e se držimo atarib, koaaervativaih aačel — tiatih, ki jih. ima aedaaja večiaa poalaacev v državaem zboru. Ni ravao težko ia ai treba ravao veliko za to, da se podere kako poalopje ali da ae iz take podrtije aapravi aovo, trdao poalopje, to je težko delo. Kar je v aekaterih letib aemški ia recimo, tudi drugi liberalizem v malib letih razdejal, to stavi sedanja vlada ali bolje sedaaja večiaa v drž. zbora aa aovo ia oaa ima v tem trdo delo ia treba je, da jo pri tem delu podpiramo vsi, vsi od kraja do kraja, v prvi vrsti tisti, ki imajo pravico voliti, aaj že je potlej v obč. zaatop, ali v šolaki svet ali v dež , drž. zbor. Tu je vsaka volitev važaa, velik greh, ako ae ae drži v ajej ia to vsak volilec prav ia po svojem dobrem prepričanji. Naše ceaaratvo je imelo to leto v celem še prav srečo. Iz kraja ae je bilo bati, da se zaplete v vojsko ali Njib veličaastvo, avitli cesar hoiv-e mir aa dorau. pri avojih Ijudstvih ia tadi aaproti drugim državam velja sedaaji vladi isto aačelo. Žal, da staae to veliko deaarja, kajti aajboljše skrbi tedaj za mir, 6e kaže, da se ji ai bati sovražaih 6et, ali zato je treba močae armade ia take aam, hvala Bogu, ne maajka ia za ajo akrbi aova vojaška postava še čisto posebej. Poleg tega stojimo v ozki zavezi z Nemčijo ia Italijo. Ce toraj tudi vre okoli aaa, v Srbiji, Bolgariji, v Ruaiji ia Fraaciji, aaše cesaratvo gleda lahko zaupljivo v aovo leto. Ako tudi pride do vojake, aaa ae zadeae aamih ia tako aam ai treba atrahvi pred ajo. Nemški ceaar, Viljem II, je bil sam več dai v goatji pri uaaem svitlem cesarji ia se je lahko prepri