SED.	TEMA
Glasnik S.E.D. 41/3.4 2001, stran 84
Strokovni članek/1.04	M. Horvat, K. M ar kovic, Z. Zivkovič
vas blaževci ob kolpi v gorskem kotarju - stanje ljudskega stavbarstva in možnosti ohranitve
Strnjen zgodovinski pregled
Kulturno-zgoddvinska kontinuiteta Gorskega Kotarja sega glede arheoloških najdb v daljno preteklost. Intenzivnejša poselitev Gorskega Kotarja seje začela v drugi polovici 13. stoletja in je trajala vse do prvih turških vpadov.
Prva pomembnejša naselja se omenjajo v 15. sioletju. Zaradi turških prodiranj proti severozahodu je naraščal geostrateški pomen Gorskega Kotarja, ki je za nekaj časa postal tudi prostor, v katerem se je zbiralo prebeglo prebivalstvo.
Vendarle pa je htlo uidi to goransko območje od konca 15; stoletja ter v 16. stoletju pogosto opustošeno, kar je privedlo do umika prehivalstva na politično in pravno varnejša območja. Ponovno naseljevanje se je začelo ob koncu 16. stoletja in v 17. sioletju, ko so krajiške oblasti zaradi obrambe začele naseljevati prebivalstvo iz Bosne in Like. Poleg krajiških oblasti so Gorski Kotar v 17. stoletju naseljevali tudi posamezni fevdalci, predvsem znameniti hrvaški plemiški družini Zrinskih in Fran kopa nov. Skozi 17. stoletje pa so se na območju Gojmirja z okolico ter Vrbovskega in Moravic naseljevale tudi večje skupine Srbov. Trend priseljevanja novega prebivalstva je začel padati v 18, stoletju, v obdobju večje varnosti in relativno hitrejšega gospodarskega razvoja. Največ priseljencev je prišlo med gradnjo Karolinške ceste leta 1726 v območje od Vrbovskega prek Fužin, Ravne Gore, M r kopij a do Zlobina, ki je bilo že takrat bolje izkrčeno. Najštevilnejši priseljenci so hiti Hrvati s 1'rimorja, ki so sodelovali pri gradnji ceste. Primorci čakavskega narečja so naseljevali Mrkopalj, Ravno Goro, Vrbovsko in druga naselja, ustanavljali pa so tudi nova, koi so Sunger, Brestova Draga, lielo Selo, Slavica. Benkovac. V Gorski Kotar so se naseljevali tudi Slovenci, in sicer v kraje Brod, Skrad. Čabar. Vrbovsko in druge, za njimi pa tudi Čehi, ki so naselili Vrbovsko. Mrkopalj in Ravno Goro.
Blaževci 21, fnio K. M;i rkovic. 12.7.2000
V	18. stoletju so se iz krajev prek Kolpe vračali potomci nekdanjih beguncev pred Turki.
V	tem času. torej v 18.. 19. in tudi v začetku 20. stoletja, se je večina Goranov ukvarjala z Živinorejo in poljedelstvom, drvarjenjem. oglarstvom in predelavo železne rude, glavni dohodek pa je vendarle predstavljalo t. i. kirijašenje oziroma tovorništvo in prevozništvo.
Relativno redka naseljenost in razvoj omenjenih gospodarskih dejavnosti je dajal Gorskemu Kotarju
Glasnik S E.D. 41/3.4 2001. stran ¡85
TEMA
[f.D.
Blaievd 2!. kletna vrata tla hiši. fouv K. Markovič. 12.7.2000
določeno gospodarsko stabilnost, ki je pospeševala naravno rast prebivalstva, takšen demografski razvoj pa je trajal in se obdržal nekje do srede 19. stoletja.
Biaževci - pri Lukovdolu
Naselje Biaževci leži v Gorskem Kotarju. nedaleč od Lukovdola, na ravnini ob Kolpi, med naseljem z zvenečim imenom PlemenitaS ter naseljem malce skromnejšega naziva Šlefanci. ki je dobilo ime po družini Šlefancev. Biaževci ležijo le nekaj kilometrov od glavne prometnice Zagreb-Reka. So majhen obmejni kraj, ki je z lesenim mostom povezan s Slovenijo, prebivalstvo z obeli strani reke pa med sabo vzdržuje dobre sosedske odnose.
Biaževci so varovani s preventivno obliko ruralne celovitosti. Razprostirajo se na katastrskih območjih Njive od i !iže. Reber in Kolarji občine Vrbovsko. Ulični raster je preprost, z dvema pomembnima ulicama, ki se sekata. Skozi kraj vodita dve glavni poti, in sicer kopenska proti Plemenitašu in Severinu ter plovna proti Beli Krajini. Ob tem je viden tudi jarek, po katerem se gre na pašo v hribe.
V naselju stoji mala zidana kapelica z zvonikom in stolpičem, posvečena sv. Janezu Krstniku. V Blaževcih sta aktivna gasilsko in lovsko društvo. Domače lokalno prebivalstvo se številčno zmanjšuje. Demografsko Padanje je očitno. Mladi odhajajo v večja mesta, pa tudi emigracija V Ameriko je velika in traja že najmanj eno stoletje.
po pripovedovanju Slavice Kranjac. katere hčerki živita, ena v Ljubljani in druga v Ameriki, uporabljajo Prebivalci Biaževcev danes samo devet hiš, enajst pa je Praznih.
individualno gospodarjenje, poljedelstvo in deloma
Vrata na hiši, Biaževci 21. folo: K. Markovič. 12.7,2000
živinoreja so bili do nedavnega značilnost tega kraja. Nekoč sta bila ob Kolpi v Blaževcih tudi mlin in žaga. Nova moderna žaga družine Kapš. ki je gospodarski up kraja, se nahaja na začetku naselja. Mlin v Blaževcih je porušen in mlinarjev ni več. Kljub temu, daje mlevščina visoka, meljejo danes žitarice v slovenskih mlinih v Metliki, Jumvskem Brodu ali na Brodu pri Ozlju. pogosto pa nosijo mlet tudi v Črnomelj.
V	Blaževcih gre pretežno za gradnjo 19. stoletja, delno lesenih, delno zidanih stavb ter zidanic iz 20. stoletja. Parcele niso ograjene, temveč so domačije v relativno pravilnih razmakih nanizane vzdolž ulice. Stanovanjske stavbe so z ožjim ali daljšim pročeljem postavljene ob ulico, gospodarski objekti pa so postavljeni na dvorišču. Tradicionalna arhitektura, relativno enotnih materialov in načina gradnje, kaže znake primorskega vpliva, npr, pri vhodu razširjene zunanje stopnice do nadstropja. Alpski vpliv se kaže pri razporeditvi prostorov in večji funkcionalnosti ter tudi pri zunanjem videzu, od volumna do načina reševanja odprtin itd. Prevladuje poenotena tradicionalna gradnja visokih pritličnih hiš, ob katerih so gospodarski objekti, pogosto pa hiše pod isto streho združujejo bivalno in gospodarsko funkcijo. Takšni objekti so značilni za goransko-alpsko območje in veljajo za starejši lip ruralne arhitekture.
Ohranjene so starejše gospodarske stavbe, imenovane skednji. Nekatere gospodarske stavbe so spremenjene v zidano hišo.
Gradbeni material za hiše seje nahajal v okolici. Kamen so lomili v okoliških hribih Plazejka nad Kranjcem. Graberje, od koder so vlačili tudi les.
V	Blaževcih so ohranjeni zelo lepi primeri klesanih portalov na hišah iz začetka stoletja, kot npr. na porušeni hiši kovača Majetiča iz leta 1840. na hiši Marka Muhviča iz leta 1829. tudi na hiši Ivana Miheliča.
SED.
TEMA
Glasnik S.E.D. 41/3.4 2001, stran 86

k , . -i". .il tj
3 FTCf-WHHA : i , i m, s»* (_ r u E * lijwl_JHMHUrl	.tt-'i1-i i; gn h i s t	-t-^VfHM i > ^ ! ! Ji I 1 J 1 V ' M \ ^ 7- i VVi/' T T
	r I 1	
7lOf*7 rrtllHLlA

i ft MfpjE^itKHh i ¿s- ; ! j j I	ii^hrilihi —r.....tf «iitwu^AtowR
■ifitM 1 ¡ü^ky	j } J 1 rt iMMUOt n; I j j j , g
JLOCt! UiriKUJ*
Moctjo pnoctac
	
O m -tp^I	iiB 1
iJMUUa rtOtLLJE.

IVWOSfMW Kütruce f. -HM WAVi 'tAJftMt t*'
fWtiO J ¿Hi*!} 'Std , t t rf ff* tfCöö.
Hiša Ivana Fe rde r bera Blaževci 21, avtor: 7. Živ kovic, 12.7.2000
Jur^j Mihe ličje pred dvajsetimi leti podrl del kamnitega portalu z napisom in vrisanim letom gradnje 18 1HS 35. Nekatera vhodna vrata stanovanjskih hiš v Blaževcih krasijo portali s klesanimi prekladami kamnoseških mojstrov iz Male Drage v današnji občini Brod Moravice. Danes ni tam nobenega kamnoseka več. Tudi tesarski mojstri so prihajali iz okoliških naselij. Tako je Alojz Augustin izdelal lesena vrata v Blaževcih, hišna številka 9. Na hiši pokojnega Slavka Kranjca je ohranjen izrezljan napis z letnico 1868, na hiši Slavka Medveda pa je ohranjen napis z datacijo 1880. Nove hiše gradijo kot vikende, novi lastniki oziroma vikendaši pa prihajajo iz Reke in Zagreba. Društvo za varstvo naravne, kulturne in zgodovinske dediščine Gorskega Kota rja, ki ga je vodil zanesenjak in njegov ustanovitelj A. Burič iz Reke. je bilo v sedemdesetih letih pobudnik številnih kulturnih akcu na tem območju. Danes sta pobudo prevzela Društvo žena pri Kupe ter Muzej Ivana Gorana Kovačiča iz Lukovdola pod vodstvom gospe A. Fabee. Naselje Blaževci je bilo natančneje pregledano poleti leLa 2000. Uprava za varstvo kulturne dediščine iz Zagreba je za določene objekte zbrala ustrezne arhitekturne podatke in izdelala predlog obnovitvenih del za leto 2001.
Obnova vasi poteka od leta 1978. V prvi fazi so bila v okviru akcije Raziskave in fiksiranja stanja etnoloških spomenikov v sodelovanju z reškim Regionalnim zavodom za spomeniško varstvo in konservatorko ctnologinjo Beate Gotthardi - Pavlovsky pregledana naselja ob Kolpi. Zbrani so bili osnovni podatki, posamezni pomembnejši in značilnejši primeri arhitekturne dediščine pa izrisani v merilu 1: 100 ter fotografirani. Izhodišča za ohranjanje naselja so podana v elaboratu o preventivnem varovanju naselja iz leta
1986. Le ta predvidevajo ohranitev najznačilnejših primerov ruralne arhitekture goransko-alpskega tipa in nadaljevanje gradnje s poenotenimi urbanističnimi in arhitekturnimi pogoji, skladno z obstoječim stanjem, ki ga je še moč rekonstruirati od začetka 19. stoletja do danes.
V letu 2000 se je pričela ponovna valorizacija celotnega niza naselij ob Kolpi, kot so Plemenitaš, Lukovdol. Zaumol, Štefanci ter še posebej Blaževci. Opazna je potreba po širšem pregledu prostorskih kvalitet, in sicer v okviru razvojnih planov mesta Vrbovsko ter primorsko-goranske županije. V Blaževcih je treba vsako stavbno enoto dobro dokumentirati, kar pa je odvisno od ohranjenosti objekta. Zato je treba določiti varstvene režime, območja in prioritete. V skladu in v dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor Republike Hrvaške ter zavodi za ohranjanje narave je v prostorske načrte možno vgraditi skupna stališča.

Detajl okna na hiši Blaževci 21, Ihto: K. Markovic. 12.7.2000
Glasnik S.E.D. 41/3,4 2001, stran 87
TEMA
iti
1		1 1 i	i i
		ffl! L n	
7LQCÜ1 fi/Ul£t*LlA 10

a
—ffl jwulj |j

ti, . iiTALA . I
I [i
1 i !
i
S
w
fi
i 1 i I i (
lioetj rurfrrtlf
- H
1—
fort
yiJSOlSlQCUO P*Oftl Ji
H1W*T4**T*0 t-UlluML
K.QTM
tue*
ttttmtv-	ft f*i»>
r>
Baievci 4/3. Iliša Ivana Mihcliča. avtor L. Živkoviei 12.7.2000
Kako se je v preteklosti ohranjal prostor Gorskega Kota rja?
Hrvatska kmečka zadruga iz Plemenitaša je imela na začetku 20. stoletja pomemben vpliv na oblikovanje in izvajanje ruralnih vsebin. V dokumentu iz 5. marca '915, št. R 4900. Hrvatska kmečka zadruga Plemenita? Potrjuje prejem dopisa ter sporoča, da je pripravljena »dati podporo vašemu članu Juri MiheUču za gradnjo pOrnega gnojišča, če se obveže, da ga bo postaviI po napotki h, katere je r letošnjem koledarju »Zadruga r« predstavil g, pip/, dr Bnbutinsky«. Gradbeni načrt za sušilnice za sadje, ki so bile v teh krajih zelo pogoste, smo našli v arhivu družine Jurja Mihcliča iz Biaževeev in priča o stremenju skupnosti po najboljših možnih gospodarskih in arhitekturnih rešitvah.
Na podlagi dopisa občinskega glavarstva iz Severina. prav tako iz družinskega arhiva Jurja Mihcliea, izvemo, da so bila na tem območju v začetku 20. sloletju
Blafevci 21, foto: K. Markovi,. 12.7.2
20UÜ
obvezna javna dela. npr. popravilo cest in poti. čiščenje ledin in sajenje rastlin. Pogosto so jih opravljali otroci, kar je povzročilo reakcijo Občinskega glavarstva v Severinti. Le-to v dopisu »vaškemu starešini« z dne 3. februarja 1915 pod št. 254-1915 obvešča in ukazuje naslednje:
«Pod/risano glavarstvo je prejelo prijavo, da na javna tlela, kot so popravilo poti in cest, čiščenje ledin in sajenje rastlin kakor tudi čiščenje rastlinja in snega, dotični, na javna dela obvezani hišni gospodarji pošiljajo mladoletne, eelo Šoloobvezne otroke, kar vse vaški starešine nepooblaščeno in proti pravilom dovoljujejo. Zato vam dajemo navodila in vas pozivamo, da morate v bodoče na javna dela sprejemati samo sposobne moške, starejše od H let. Samo v primeru, ko dotična. na javna dela obvezana družina nima -a delo sposobne moške sile, druge ¡)a ne more najeti, lahko izjemoma na delo sprejmete tudi za delo sposobno žensko osebo, Starejšo od IS let.
V vsakem nasprotnem primeru morate vsuko nesposobno silo odstraniti z dela in na račun hišnega gospodarja najeti sposobno moško osebo, glavarstvu pa zadevo nemudoma prijaviti«.
Emigracije
Iz malega kraja Blaževci, ki danes šteje komaj dvajset hiš, so se nekoč prebivalci v večjem številu izseljevali v Ameriko. V hiši Jurija Mihcliča sla se iz tega časa ohranila ameriški kovček ter plakat Kraljevskega hrvaškega Lloyda, ki je imel generalno zastopništvo v Zagrebu, z informacijo o redni odpravi potnikov »z našimi velikimi, hitrimi ekspresnimi ladjami v Južno Ameriko, Brazilijo. Uruguay. Argentino itd. Redni odhod potnikov vsak mesec dvakrat iz Zagreba, z našimi hitrimi ekspresnimi vetebrodi. Potnike takoj spremlja naš nameščenec«
Si.D.
TEMA
Glasnik S.E.D. 41/3.4 200!. stran 88
Generalno zastopstvo je imelo svoj sedež na Trgu kralja Tomislava 15. Na plakatu je bilo naznanjeno, da se v državah Južne Amerike govori španski jezik, zato so kol večja priloga na istem plakatu natisnjena tudi Navodila za španski jezik, v katerih so na kratko prikazane razlike pri pisanju in izgovoru španskih črk in besed, našteti so dnevi v tednu, meseci, števila ter za vsakdanji govor nekaj najpomembnejših besed in stavkov. Tako je na začetku Želim v imigrantskl dom. Kje je imigranlski dom? Kiero el hotel Immigrantes. Donda esta de immigrantes hotel? Navodila so zelo preprosta in se nanašajo na najosnovnejše potrebe emigrantov, npr. ulica, po kateri se gre levo ali desno, potem carinski pregled kovčkov in dokumentov, različne situacije, v katerih se znajde siromašni potnik, preprosta biografa, ime, priimek, poklic, spričevala, iskanje dela (Imate delo zame? Tiene usta travuho pura mi?), stanovanja, hrane, britje in striženje. prai\ie in krpanje perila, menjava denarja, pisanje pisem, pošta, znamka, papir in kuverta (Pridite jutri. Vengase munjunu. Zbogom. Adlos.). Končujejo pa se z že vnaprej določeno situacijo za tistega, ki mu finančno ne gre najbolje (Koliko stanejo ti čevlji? Kuanto valeti zapatos? Predrago. Demasiado kam.).
Opisi obstoječih hiš v Blaževcih
Blaževci 21 - lastnik Ivan Ferderber, pred njim Valentič. Enonadstropna hiša iz kamna, prvotno pokrita s skodlami, leži na pobočju, z daljšim pročeljem postavljena ob cesto. Dvokapna streha je pokrita z opečno kritino. Zatrepi so zaprti z vertikalnim opažem iz desk. Streha ima podaljšan napušč nad južno pročelje in ga ščiti pred vremenskimi vplivi. V pritličju je fasada grobo ometana; na južni je dvoje vrat s polkrožnim portalom. na severni pa so klasična vrata. V pritličju je bil hlev ter dve zidanici (kleti). V nadstropju je gladek omet. Na jugozahodnem pročelju nadstropnega dela so okrasno narejena enokrilna vrata s polkrožnim zaključkom in manjše, z rešetko zaprto okno. Ulično pročelje plastično-arhitekturno poudarja baladur. kamnite stopnice s podestom, ki vodijo v nadstropje. Hiša ni imela dimnika.
V hišo se pride po nekaj kamnitih štengah, vstopi se v vežo, osrednji prostor z odprtim ognjiščem, nad katerim je obok, velb iz pletenega šibja ter zamazan z ilovico in plevami. Iz veže se pride v sobo in špajzo. Špajza je bila zagotovo že prej pomožni prostor: v njej so spali, predvsem pa vanjo spravljali obleko in hrano, ki je trenutno niso uporabljali. Na lesene stene so pribite leskove in jesenove letvice, da bi se nametan omet iz peska in apna bolje obdržal. V sobi je peč iz kahel. ki se je kurila iz veže. Podi v nadstropju so iz jelkinih desk. Bla/cvei - hiša kovača, pokojnega Josipa Maje t ¡¿a je porušena, ohranjeno je kamnito ostenje pritličja. Na sklepniku polkrožnega portala je vklesana letnica 1840, pod njo pa inicialki J M. Zelo dobro je ohranjen tudi kamniti okenski okvir. Kovačija je bila v pritličju, nadstropje je bilo bivalno. Kovačeva je bila tudi manjša kamnita zgradba v jarku, imenovana pivarna. Ta se že leta ne uporablja več. Blaževčani pa so včasih na Ivanovo, 24. 6.. v njej pekli pečenke. Po kovačevi smrti
namreč ta objekt nekako pripada vasi. kljub Lcmu, da tam še živijo njegova hči Anka Mihalic. rojena leta 1931, ter nekateri od njenih otrok.
Blaževci 16 - hiša iz I. 1835, v kateri je bila nekoč mlalilnica za pšenico. Čeprav je preurejena, številni detajli kažejo na njeno starost: debelina zidov, oblikovanje okenskih okvirjev, notranja razporeditev prostorov, vzidana omara ter niz drobnih predmetov in pohištva starejše datacije, od omare do mentrge. mize za mesenje kruha, skrinje za žito ter pisanega arhivskega materiala iz začetka 20. stoletja. Iz kupoprodajne pogodbe, sklenjene I. 1915 izvemo, da je Ana Jakovac. h. št, 13 iz Blaževcev. takrat pa že v Severni Ameriki, v državi Michigan, okrožje Houghton, s posredovanjem notarja Johna Malnara (Notary Public - rojak v Ameriki, ki je posredoval pri kupoprodajah in ostalih zakonskih zadevah) prodala Juri Miheliču. h. št. 21 iz Blaževcev. svojo hišo. poleg nje pa tudi hišni sadovnjak, orno zemljo pri hiši. senožet Zupnico, senožet Planino, senožet pri jami ter vinograd Plazejko. orno zemljo Los v Celinah in senožet Los v Celinah ter orno zemljo ob potoku pri malini z zemljiško pravico. Kupec Jure Mihelič. rojen 14. 4. 1843 {poročen 8. 2. 1865 z Marico, rojeno 21. 11. 1844). tedaj star že 72 let, z odraslimi otroki Marico. 45 l„ Juretom. 40 1., in Miško m, 32 I.. verjetno pa tudi že ded. je z nakupom zemlje, senožeti in še ene hiše svojim otrokom zagotovil prihodnost.
Zadruga Miheličev se je delila, o čemer priča ludi ohranjeni delilni list.
151 a ¿ovci 4/3 - hiša Kana Miheliča. roj. 1921. je zgrajena na neravnem terenu, z ožjo fasado postavljena pravokotno na glavno cesto. Zgrajena je iz kamna, prvotno paje bila pokrita s skodlami. Do vhoda na daljši fasadi vodijo kamnite stopnice. Vstopi se v vežo. iz veže v veliko in malo sobo - štiblc, v kateri se je spalo. Za sobico je špajza. Tla so iz desk, pregradne stene v hiši pa iz jelkinih brun. na katere je nametan omet. V pritličju, pod veliko sobo se nahajata zidanica (klet) in hlev.
Nadaljevanje dela v letu 2001
V letu 2001 načrtujemo poleg porušene hiše kovača Majetiča z ietnico 1840, pivnice ob poti in kapelice sv. Janeza Krstnika obdelati še naslednje hiše: Blaževci - hiša Marka Muhviča, solastniki v Ameriki in Kanadi. Hiša je bila zgrajena l. 1829, odlikujejo jo detajli, kot so okenske odprtine z rešetkami v pritličju, vrata ...
Bla/cvei 9 - lastnica Andelka Mihelič - Stefanac. Hiša je
bila zgrajena 1. 1929. ko seje oče po enajstih letih vrnil
iz Amerike. Ob hiši je ostal zid starejše gradnje, še iz
časa pradeda. ko so imeli ovce.
Blaževci 7 - naseljena stara hiša. lastnik Petar
Stajnminger.
Blaževci 19 - lastnik Ivan Lilek živi v Novem mestu, v Sloveniji pa živi tudi njegova hči.