PCI MTOLLsKKM V Mehihi izganlafo do tiovnike. V Mehiki se vrši preganjanje Cerkvc naprej. Posamezne pokrajinske vlade v Mehiki so za.elc izvajati zloglasni člen 130. ustave, po kater_m se omejujc število duliovnikov tako, da pridc 1 duhovnik na 100.000 vernikov. S tem ustava onemogočuje vsako dušeskrbjc. Kako naj eden sam duhovnik izvrši vsa dela, ki mu nalaga du.eskrbjo za 100.000 župljanov zlasti v scdanji do- bi? Framasoni, liberalci in socialisti, ki so vsilili katoliškemu ljudstvu takšne zakonske dolo.be, hočejo 3 tem iztrebiti katolicizem v Mehiki. Saj vera, ki se ne izvršuje, počasi umre. In to je •oajvečja želja framasonov in socialiBtov. Ko so posamezne pokrajinske vlade začele izganjati duhovnike, so verniki kar navalili v cerkve, da tamkaj zadostijo verskim potrebam. Nagloma se krščuje, deli zakrament sv. birme, vefniki oblegajo spovednice ter prejemajo sv. obhajilo. To se vrši dan in noč, predno odidejo duhovniki, ki jiin je državna oblast določila rok, v katerem morajo zapustiti državno ozemlje. Ker so v nekaterih krajih sociaJisti prihrumeli v cerkve, da jih oskrunijo, so se jim verniki postavili po robu ter je prišlo do krvavih nastopov. Po nekaterih mestih in vaseh je prišlo do krvavih demonstracij, ker verni katoličani nočejo več kriviti svojega hrbta pod bicem brezvercev in socialistov. Več vojaških kasarn, policijsidh in ob.inskih zgradb je porušenih. V vdanosti Cerkvi prednjačijo katoliški Indijanci, kateri so najodpornejši živelj v tem preganjanju. Množica katoliških duhovnikov jo iz Mehike izgnana preko državno meje na ozemlje Zedinjenih držav. Obmejne države ameriške Zveze so pregnane duhovnike piijazno in z veseljem sprejele. V teh pokrajinah živi preko 3 milijone katoli.anov, ki govorijo španski jezik. Ker nimajo dovolj duhovnikov, so jim izgnani mehiški duhovniki prav dobro došli. Ti duhovniki bodo vršili božjo službo ter opravljali druge duhovniške posle ne samo za katoličanc v Zedinjenih državah, marve. tudi za sosedne krajc v sVlehiki. Vsled tega so oblasti v Zeditijenih državah izdaie povelje, da se vernikom, ki prihajajo iz Mehiko k službi božji v obmejne kraje Zedinjenih držav, ne smejo delati težave. Vesti o preganjanju katoličanov in zlasti katoliSkih duhovnikov v Mehiki prihajajo v javnost preko časnikov v Ze(linjenih državah. V Mehiki je namreč uvedena najstrožja cenzura časnikov, ki ne smejo ničosar poročati ne o ukre|)ih vlade ne o nezadovoljstvu katoličkega ljudstva. Ozdravljenja v Lardu. Na tisoče- in tfesettiso.e prihaja vsako leto v Lurd romarjev, med njimi na tiso.e bolnifcov, ki tamkaj iščejo pomoči v svojih bolečinah in v svojem trpljenju. In veJiko jih je, ki tamkaj v resnici najdejo polajšanje in ozdravljenje. Tudi svobortomisleci ne morejo iti mimo teh dejStcv, samo da se trudijo, da bi jih doumeli in raztolma.ili na svoj način. Takšno izmikanje ne n_o.e voditi do ciija, ki je takozvanim svobodomislecem poželjen. V Lurdu je nam.eC poseben urad, kjer so od atrokovnjakov presodijo bolniki in njihove bolezni in tudi ozdravljenja, ali so dado tolmačiti naravnim polom ali ne. To jo urad zdravtfikov, katcremu jc sedaj predsednik zdravnik dr. Vallet. Ta urad objavlja svoja strokovna poro.ila.v lurškem »Žurnalu« (časopisu). Ta poročila spričujojo, da jo tekom lota 1930 bilo zdrav- niškomu uradu izročenih fl slučajov, od katerih je bilo 10 ozdravijenj. Leta 1931 je obiskalo Lurd okoli 20.000 bolnikov. V 95 slučajih, ki so bili izro.cni uradu, so je dogodilo ozdravljenje, dvakrat toliko pa je slufajov zboljšanja bolezui. Nov misijonar iz naše države. Tugoslovanski jezuilje so prevzeli mi^ijon v Bengaliji v Indiji. Težko so tamkaj prilikc. Ni ccrkva, ni stanovanj, ozračje ni dobro, hrana za Evropejce noprimerna. Vrhtega niraajo naši misijonarji dovolj gmotnih sredstev. Kljub vsem tem težavam naši jugoslovanski misijonarji vztrajajo na svojih težkih, truda in Žrtve poinih mestih. Za tistimi, ki so od.li, odhajajo drugi. Tako je v jugoslovanski misijon v Bengaliji odscl dne 1. decembra brat Štcfan Kečkeš. Poslovilna slovosnost jc bila v cerkvi Srca Jezusovega v Zagrebu ob koncu rnisijonskega tedna. Poscbno ganljiv jo bil prizor, ko je p. provincial po prisi.nein nagovoru pred oltarjem misijonarju izročil križ in ga objel, za njim pa vsi jozuitje. Dno _. decembra se je odpeljal iz Marscilla, z njim pa tudi pet bolgijskih bogoslovcev in pater domačin iz Bengalije. Za vožnjo so plačali, kakor pi.ejo »KatoliŽki rnisijoni«, nad 70 tisoč Din. Iudijski bogoslovec. Tudi iz paganskih narodov kličo Bog nekaterc k pravivcri in celo k duhovniški službi. Nedavno smo poroCali o Rafaolu Mohasi, slrm plemena Vasuto-.rncov v južni Afriki. Njegov stari oče jo še bil kanibal (ljudožerec), vnuk pa je bil v pro tcklera letu na praznik Marijo Brozinadežnc posve.en za duhovnika. I)ancs sporo.amo slučaj i_ Indije. To jo bogoslovec Šotendro ProSad Sinha. Očo njogov je bil pogan in bogat posost- nik, pa jc že davno umrl. Šotendro, ali kakor so ga doma na kratko imenovaii Šoten, je imcl 3 brato in 3 sestre ter jo bil najmlaj.ši. Mati ga je hotela poslati v katoliško šolo k jozuitom. DcCkov stric pa, ki jc bil visok uradnik in zagrizon pogan, je to preprečil Tako jo Šoten moral v državno žolo, kjer ni vcrouka. Na visokih šolah so je kot Student seznanil s krščanstvom. SpoznaJ jc, da pogan.stvo ne inore biti prava vera. Lskal je resuico v kr?čanstvu. Najprej se je soznanil z angle.kiia protestantizmom ter se dal protestantovsko krstiti, in sicer 18. novembra 1928. Kor je mislil postati protealantovski duhovnik, je z vnemo študiral l>ogoslovjo. Pri torn .ludiju pa jo spoznal, da proleslanfizcm ni prava krš.anska vera. Iakal jo in žtndiral naproj ter končno lv. spoznal, da jo edina pi_va kr__anska vera katolicizem. Prestopil jo prvi dan Marijinega moscca — maja — 1931 v katoliško Cerkev. Sedaj študira kaloliško bogoslovje tor se pripravlja za p(>klio katoliškega duhovnika.