GDK: 181 .65:182.5 Rastli na- Rezultat rastiščnih dejavnikov A plant as the result of site factors Lado KUTNAR . Izvleček Kutnar, L.: Rastli na- rezultat rastiščnih dejav- nikov. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1995. V sloven- ščini s povzetkom v angleščini , cit. lit. 18. Rastline so bioindikatorji ekoloških razmer na določenem rastišču. Obstajajo tesne povezave med navzočnostjo posameznih rastlinskih vrst in ekološkimi dejavniki. Prispevek predstavlja dve metodi kvantitativ- nega vrednotenja rastišč in ekoloških dejavnikov. Prva je nastala v srednji Evropi (ELLENBERG in sod. 1991 ), druga pa pri nas (KOŠIR 1992). Ključne besede: rastišče , vrednotenje rastišča 1 UVOD INTRODUCTION Ni zgolj naključje, da določena rastlina ali skupina rastlin raste na določenem mestu. Njihovo navzočnost gre pripisati "igri" narave, mnogim majhnim, očem pri- kritim silam v dolgih stoletjih. Tudi človek mnogokrat nastopa kot pomemben so- oblikovalec in začetnik takih tvornih silnic. 2 EKOLOŠKI DEJAVNIKI 2 ECOLOGICAL FACTORS Pojavljanje rastline na nekem rastišču je posledica delovanja celotnega kompleksa ekoloških dejavnikov v določenem časov­ nem obdobju. Celoten kompleks vseh zunanjih dejavnikov, ki delujejo na rast.J.ino ali rastlinsko skupnost, je rastišče (MAG- DEFRAU, EHRENDORFER 1988). ROBIČ (1981) definira rastišče kot skup- nost kompleksov posredno delujočih dejav- nikov nežive in žive narave, ki v danem prostoru in v določenem času določajo kakovost življenjskih razmer za uspevanje gozdnih rastlin in njihovih skupnosti. · L. K. , dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 322 GozdV 53, 1995 Synopsis Kutnar, L. : A Plant as the Result of Site Fac- tors. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1995. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 18. Plants are bioindicators of ecological condi- tions in a definite natural site. There are close links between the presence of individual plant species and ecological factors. The article gives two methods of quantitative evaluation of sites and ecological factors. The first was elaborated in Central Europe (ELLEN- BERG et al. 1991) and the second in Slovenia (KOŠIR 1992). Key words: site, evaluation of site Torej predstavlja rast išče vse dejavnike žive (biotski dejavniki) ali nežive (abiotski dejavniki) narave na določenem prostoru (Slika 2). V drugem sklopu nastopajo vsi dejavniki fizikalno-kemijske narave, v prvem pa medsebojni vplivi organizmov in človeka nanje (antropogen i dejavniki) (STEFA- NOVIČ 1986). Vzroke za navzočnost oz. nenavzočnost rastline na določenem rastišču lahko išče­ mo med klimatskimi, edafskimi in orograf- skimi ter posebno biotskimi dejavniki. Po- javljanje posameznih rastlin ali rastlinskih Slika 1: Navadna ciklama - rastli na svežih in relativno kamenitih tal (foto L. Kutnar) Figure 1: Cyc/amen purpurascens Mil/. - a plant of fresh and relatively stony ground Ras\lina- rezultat rasliščnih dejavnikov skupnosti je posledica delovanja vseh ekoloških dejavnikov, ki prispevajo svoj delež k celotni rezultanti vpliva na .rastline. S klimo razumemo vse vplive, ki prihajajo . iz atmosfere. Glavni klimatski dejavniki so svetloba, toplota, vlažnost oz. voda in zrak, ki je mešanica različnih snovi, ki vsaka na svoj način deluje na rastlino. Edafski ali !alni dejavniki poleg klime odločilno delujejo na razporeditev, sestavo, zgradbo in razvoj vegetacije. Ti dve skupini tako predstavljata primarne dejavnike. Tla so pomemben dejavnik in vplivajo na rastline s svojimi fizikalnimi, kemičnimi in biološkimi lastnostmi ter so glavni vir hranil za rastlino. Elementi, ki jih rastlina vgrajuje, so lahko mineralnega ali pa organskega izvora (razgrajen opad, ostanki organiz- mov. (LARCHER 1983). Pomembna elementa delovanja tal sta tudi vlaga in fizikalne lastnosti (tekstura). Orografski dejavniki spadajo v posebno skupino rastiščnih faktorjev. Mednje spa- dajo nadmorska višina, ekspozicija, nagib in relief ali konfiguracija. Ta skupina dejav- nikov močno prispeva k spremembam klimatskih in talnih dejavnikov. Biotski dejavniki obsegajo vse medse- bojne odnose živega sveta, tako rastlin kot živali. K njim štejemo tudi vplive človeka. Slika 2: Ekološki dejavniki tvorijo rastišče Figure 2: Eco/ogical factors forma site 3 METODE VREDNOTENJA EKOLOŠKIH DEJAVNIKOV 3 Methods regarding the evaluation of ecological facto rs 'Na osnovi pojavljanja posameznih rastlin oz. celotnih skupin lahko potemtakem skle- pamo na ekološke razmere, ki vladajo na določenem rastišču. Rastline so torej bioin- dikatorji specifičnih ekoloških pogojev ne- kega rastišča. Obstajajo namreč tesne povezave med pojavljanjem določenih rastlinskih vrst in delovanjem ekoloških dejavnikov. V osnovi je potrebno temeljito ekološko ovrednotiti vsako posamezno vrsto. Re- zultat ekološkega vrednotenja so vredno- sti, ki izražajo odzivanje (vedenje, reagira- nje) rastline glede na različne rastiščne dejavnike. Torej ta števila določajo eko- loško nišo posamezne vrste, ki je izražena kot položaj in bolj ali manj široka amplituda uspevanja rastline. števila, ki izražajo ekološko naravnanost vsake posamezne rastline, so t.i. ekološke indikacijske vred- nosti. Z indikacijskimi vrednostmi rastlin se je v Evropi ukvarjalo več avtorjev: AMBROS (Češkoslovaška), ELLENBERG s sodelavci (Nemčija), EHRENDORFER (AI(strija), KARRER (Avstrija), LANDOLT (Svica), GozdV 53, 1995 323 Rasllina - rezultat rasliščnih dejavnikov SOO (Madžarska), ZOL YOMI s sodelavci (Madžarska) (PICHLER, KARRER 1991 ). Pri nas je indikacijske vrednosti rastlin ocenjeval dr. Živko KOŠIR (1992). Pri· Koširjevi metodi so nekoliko bolj pouda- rjeni dejavniki, ki so po njegovi oceni odločilnejši za vrednotenje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč. Vsi ti avtorji ocenjujejo odzivnost rastlin oz. njihovo pojavljanje (ekološka niša) glede na rastiščne dejavnike s števili, lestvicami, ki izražajo njihovo večjo ali manjšo naklonjenost ali potrebo po kakem dejavniku (svetloba, toplota, vlažnost, količina snovi in drugi). 4 INDIKACIJSKE VREDNOSTI 4 INDICATION VALUES Kot primer vrednotenja rastlin glede na različne dejavnike rastišča so predstavljene indikacijske vrednosti navadne ciklame (Cyclamen purpurascens Mil/ .. , in sicer sta jih dala dva avtorja: ELLENBERG in sod. (1991) in KOŠIR (1992) (Preglednica 1 in 2). Ellenbergova metoda obravnava rastline v odnosu na tri klimatske dejavnike (svetlo- ba, toplota, kontinentalnost) in tri talne dejavnike (vlaga, taina reakcija, preskrba tal z dušikom). Poleg tega pa vrednoti tudi Preglednica 1: lndikacijske vrednosti navadne ciklame (Cyclamen purpurascens Mil/.) pa Ellenbergu in sad. (1991) Table 1: Jndication values of Cyclamen purpurascens Mili. according to El/en berg et al. {1991} št. EKOLOŠKI OBRAZLOŽITEV INDIKACIJSKA OBRAZLOŽITEV No. DEJAVNIK EKOLOŠKEGA DEJAVNIKA VREDNOST INDIKACIJSKE Eco/ogical The explanation of the eco/ogical lndication value VREDNOSTI facto rs factor Explanation of the indication value 1 SVETLOBA glede n.a relativno intenziteto 4 prehodna vrsta med Light svetlobe v poletnem času senčnimi (3) in polsenčnimi (5) vrstami 2 TOPLOTA glede na vegetacijske cone in 6 prehodna vrsta med Heat višinske pasove) rastlinami s povprečno zahtevnostjo (5) in relativno zahtevnimi (7), ki se v severnem delu sr. Evrope pojavljajo le v nižinah 3 KONTINEN- stopnje kontinentalnosti s 4 suboceanska TALNOST posebnim poudarkom na (večinoma v celotni Continental temperaturnem minimumu in srednji Evropi) character maksimumu 4 VLAŽNOST glede na vlažnost tal oz. talni 5 vrsta svežih tal TAL Soif nivo vode moisture 5 REAKCIJA TAL pH tal 9 vrsta, ki se pojavlja Soil reaction samo na nevtralnih ali bazičnih tleh 6 DUŠIK V TLEH glede na preskrbo z dušikom 5 vrsta, ki se pojavlja Soil nitrogen na tleh s povprečno vsebnostjo dušika 7 SLANOST glede na vsebnost soli v tleh, o vrsta se ne pojavlja Saltiness posebno glede na koncentracijo na tleh s povečano kloridov s!anostjo 324 GozdV 53, 1995 Rastlina - rezultat rastiščnih dejavnikov odzivanje rastlin na večjo vsebnost soli oz. težkih kovin. Ekološka reakcija rastlinskih vrst na 7 glavnih rastiščnih dejavt1ikov je ovrednotena v devetstopenjski lestvici tako, da stopnja 1 pomeni najmanjši in stopnja 9 največji obseg določenega dejav- nika. Samo za taJno vlago je lestvica poda- ljšana na 12 stopenj (3 dodatne stopnje za vodne rastline). Seznam (ELLENBERG 1991) obsega 2726 vrst praprotnic in semenk in še posebej 216 vrst iz rodu Rubus (robide), 279 rodov mahov in 148 rodov lišajev s posameznimi opredeljenimi vrstami (SMO- LE 1993). lndikacijske vrednosti rastlinskih vrst so bile v največji možni meri določene na os- novi meritev, ki so jih opravili v severo- zahod_ni in jugozahodni Nemčiji ter v Švici. KOSIR (1992) je ekološke dejavnike razvrstil v kvalitetne stopnje in te z valo- rizacijskimi koeficienti (indikacijske vred- nosti) povezal v relativne odnose od naj- boljših proti najslabšim rastiščem oz. s stališča ekološke stabilnosti rastišča od optimalnih proti ekstremnim rastiščem. Preglednica 2: lndikacijske vrednosti navadne ciklame (Cyclamen purpurascens Mili.) na dolomitu po Koširju (1992) Table 2: lndication values of Cyclamen purpurascens Mili. ona dolomite according to Košir (1992) No. 5 PETROGRAFSKI SUBSTRAT Petrographic substrate Site coefficient kamnina glede na količino hranljivih snovi in lahko preperfjivih silikatov , ekspozicija or 11 5 5 7 3 5 7 dolomiti, dolomitni peski in kisli sterilni silikati z deležem zemljoalkalij, ki je pod 3%; karbonske ilovice, groedenski jpe,ŠčE•niak··,l, kremenove breče = 6,5 ali sredogorje, stopnja, v hladnih vlažnih legah, jarkih ipd. GozdV 53, 1995 325 1 _,L Rasllina - rezultat rastiščnih dejavnikov Posamezni ekološki dejavniki niso obrav- navani individualno v sorazmerju z njihovo izrazitostjo, velikostjo ali izmerjeno vred- nostjo, temveč po pomenu dejavnika za kvaliteto rastišča. Torej je vse podrejeno ugotavljanju rastiščnega koeficienta, ki nakazuje proizvodno sposobnost rastišča. Boljša kvalitetna stopnja v okviru vsa- kega dejavnika pomeni hkrati tudi boljše rastiščne razmere v pogledu njegove pro- izvodne sposobnosti. Seštevek vseh šestih rastiščnih dejavnikov pomeni relativno kvaliteto rastišča za posamezno rastlinsko vrsto. Koširjeva metoda vrednotenja proizvod- ne sposobnosti gozdnih rastišč in ekolo- škega značaja fitocenoz daje poudarek talnim dejavnikom, preostale pomembne rastiščne dejavnike pa obravnava v sklopu lokalno klimatskih značilnosti. Pri vrednotenju upošteva petrogralski substrat, ki je osnovni nosilec mineralne oskrbe tal; globino tal in skeletnost oz. kamenitost tal (dejavniki, s katerimi se povezuje razvojna stopnja tal). Podrobneje je ocenjena tudi oblika in kislost humusa, ki se tesno povezujeta z vrsto substrata, razvojno stopnjo tal in njihovo genezo, in stopnja vlažnosti rastišča. Za vrednotenje je na voljo okoli 780 rastiščnih koeficientov rastlinskih vrst in pripadajočih indikacijskih vrednosti za ra- stiščne dejavnike (KOŠIR 1992). V oceni so zajeti mahovi, praprotnice in semenke z našega ozemlja. Slika 1: Navadna ciklama - rastlina svežih in relativno kamenitih tal (foto L. Kutnar) Figure 1: Cyc/amen purpurascens MilJ. -a plant of fresh and relatively stony ground 5 INDIFERENTNE VRSTE 5 INDIFFERENT SPECIES Posamezne vrste imajo širši ali OZJI ekološki rastiščni interval, ki je odvisen od življenjskih zahtev rastlinske vrste, lastnosti in sposobnosti rastišča za zadovoljevanje potreb rastline (hranila, voda, toplota, prostor itd. ter konkurenčne sposobnosti vrste v danih rastlinskih kombinacijah. Prav slednje je pogosto odločilno za uspevanje rastline na ožjem ali širšem rastiščnem Preglednica 3: Vaccinium myrtillus L.- borovnica kot primer indiferentne vrste glede na vlažnost tal in toploto- po Ellenbergu Table 3: Vaccinium myrtillus L. - whortleberry as an example of an indifferent species as to soil moisture and heat- according to Ellenberg št. EKOLOŠKI DEJAVNIK INDIKACIJSKA OBRAZLOŽITEV INDIKACIJSKE Ecological site tactors VREDNOST VREDNOSTI 1 SVETLOBA 5 polsenčna vrsta, redko uspeva v razmerah Light polne dnevne svetlobe, vendar ponavadi v razmerah z več kot 10% polne osvetrenosti 2 TOPLOTA x vrsta, ki se lahko pojavlja na rastišč ih z Heat nizkimi temperaturami do zelo toplih rastišč 3 KONTINENTALNOST 5 prehodna vrsta med suboceanskimi (4) in Continental character subkontinentalnimi {6) 4 VLAŽNOST TAL x vrsta, ki se lahko pojavlja tako na zelo Sai/ moisture suhih kot tudi na zelo mokrih tleh 5 REAKCIJA TAL 2 prehodna vrsta med rastlinami zelo kislih Soil reaction C1) in kislih (3) tal 6 DUŠIK V TLEH 3 večinoma na tleh z malo dušika Soil nitro_aen 7 SLANOST o vrsta se ne pojavlja na tleh s povečano Saltiness slanostio 326 Gozd v 53, 1995 1 1 1 ,. i Rastlina - rezultat rastiščnih dejavnikov inteJValu. Pogosto je prav konkurenca med rastlinami tista, ki deluje omejujoče na širino ekološke niše posamezne rc;tstline. S stališča posameznega rastiščnega de- javnika so številne t.i. indiferentne vrste, ki ne reagirajo na spremembo določenega dejavnika. Ellenberg (1974, 1991) uporablja za in- diferentne vrste znak "x" (preglednica 3). S tem označuje vrste, ki se glede na določen ekološki dejavnik ne odzivajo oz. imajo široko paleto reagiranja. To hkrati tudi pomeni, da lahko rastlina uspeva v zelo različnih rastiščnih razmerah. Koširjeva metoda nakazuje na različno ekološko reagiranje vrst s tem, da isto rastlinsko vrsto vrednoti v pogojih različne matične podlage. Tako obravnava npr. borovnica na organski podlagi (šota, surov humus, preperel les ali lubje, ... ), na kar- banalni in posebno na karbonatni podlagi v visokogorski stopnji. 6 EKOLOŠKI DEJAVNIKI RASTIŠČA 6 ECOLOGICAL FACTORS OF THE SITE Rastline ponavadi ne opazujemo indivi- dualno, iztrgano iz naravne rastlinske kombinacije, kjer lahko brez konkurence dosežejo ekstremne meje svojega eko- loškega inteJVala. Vzajemni odnosi med rastlinami, ki žive v neki fitocenozi, močno spremenijo možnosti za uveljavitev pode- dovanih reakcijskih norm v pogledu dejav- nikov nežive narave (ROBIC 1979). Zato upoštevamo pri obravnavi ekoloških razmer določenega rastišča celotno kom- binacijo rastlin, ki se je pojavila na dolo- čenem mestu v določenem času. Torej metode vrednotenja rastišča obravnavajo realno, ne pa neko potencialno, hipotetično vegetacijo. Celotna rastlinska kombinacija fitocenoze se pri vrednotenju uveljavi z upoštevanjem individualnega indikatorske- ga pomena rastline in njenega deleža v fitocenozi. Za izračunavanje vrednosti ekoloških dejavnikov rastišča obstajata dva načina. Prvi upošteva pokrovnost posamezne rast- linske vrste, drugi pa le navzočnost rastline na rastišču. V prvem primeru služi ocena pokrovnosti kot ponder. Ta način je bil upo- rabljen pri Koširjevi metodi, medtem ko je izračun brez upoštevanja pokrovnosti bolj pogost pri Ellenbergovi metodi, vendar pa pri tem ni povsem izključena nasprotna možnost. Izračun rastiščnih dejavnikov je preprost. Kot osnova služi temeljit fitocenološki popis po standardni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet). Ker se ponavadi hoče­ mo izogniti vplivu človeka na rastišče, upoštevamu predvsem zeliščne in grmov- ne vrste. Človekov vpliv je namreč najmoč­ neje zaznaven kot posledica takega ali drugačnega gospodarjenja prav z dreves- nim slojem. Za izračun tako upoštevamo indikacijske vrednosti vseh teh rastlin v popisu. Pri Ellenbergu ponavadi kar izračunamo sred- njo indikacijsko vrednost za določen ekolo- ški dejavnik in s tem praktično že dobimo povprečno oceno razmer na rastišču. Pri Koširjevi metodi upoštevamo pokrov- nost rastlin, ki jo za izračun modificiramo po VAN DER MAAREL-u, tako da je raz- pon lestvice od O do 9, namesto od + do 5. lndikacijske vrednosti (valorizacijski koefi- centi) za posamezne kvalitetne stopnje so izražene kot neparne vrednosti (1, 3, 5, 7, 9, 11' 13). Poprej je potrebno izbrati tudi ustrezne indikacijske vrednosti glede na petrograJski substrat in vegetacijsko stopnjo. Izračun je nekoliko bolj zapleten kot pri Ellenbergu, vendar z uporabo posebnega računalni­ škega programa ne porabimo dosti časa. Rezultat je rastiščni koeficient in slika (povprečna, frekvenčno izražena) rastišč­ nih dejavnikov. Pri obeh metodah se izračunava arit- metična sredina ekoloških dejavnikov iz indikacijskih vrednosti za posamezne rastli- ne. V matematičnem smislu uporaba aritme- tičnih sredin ni povsem korektna (še po- sebno velja to za Koširjevo metodo, saj npr. povprečno vrednost 3,9 za globino tal ne moremo uvrstiti v eno od kvalitetnih stopenj), saj so indikacijska števila ordinal- ne (vrstilne) vrednosti. Da bi dobili čimbolj natančno sliko rasti- ščnih dejavnikov, dodatno uporabljamo tudi frekvenčno porazdelitev rastlin po posa- meznih kvalitenih stopnjah. Aritmetična GozdV 53, 1995 327 1 1 ... d.l RasUina - rezultat rastiščnih dejavnikov sredina pa nam služi le kot pripomoček, ki nakazuje težišče posameznega ekolo- škega dejavnika. Primer izračuna rastiščnih dejavnikov je prikazan na primeru raziskovalne ploskve na Prednjem vrhu nad Zavodnjami. Gozd- no vegetacijskj tip je Querco-Luzulo-Fage- tum (SIMONCIC 1992). Gozd je v fazi starejšega drogovnjaka. V sestoju pre- vladuje bukev, ki so ji primešani smreka, posamezni macesni in rdeči bori. Matična podlaga je tonalit Pri analizi rastiščnih dejavnikov po Ellen- bergu (preglednica 4) ni upoštevana po- krovnost posamezne rastlinske vrste, tem- več le navzočnost. Pri izračunu po Koširju (preglednica 5) pa je upoštevana tudi pokrovnost vsake posamezne rastline. Pri analizi rastiščnih dejavnikov po obeh avtor- jih so upoštevani le grmovni, zeliščni in mahovni sloj. Fitocenološki popis po standardni sred- njeevropski metodi (Braun-Blanquet) z oceno pokrovnosti za obravnavano ploskev je: l. drevesni sloj: Fagus sylvatica Picea abies Larix decidua Pinus sylvestris 4 1 + + 11. grmovni sloj: Fagus sylvatica 2 Picea abies + Acer pseudoplatanus + 111. zeliščni sloj: Vaccinium myrtillus Luzula luzuloides + Pteridium aquilinum + Picea abies + Melampyrum pratense + Abies alba + Athyrium li/ix-temina + Prunus avium + IV. mahovni sloj: Dicranum scoparium + Analiza ekoloških dejavnikov po Ellen- bergu in sod. (1991) je pokazala, da gre za rastišče s povprečnimi svetlobnimi (prevladujejo polsenčne vrste) in toplotnimi razmerami. Na tem rastišču se pojavljajo rastline, ki so značilne za suboceansko klimo (pojavljajo se večinoma v celotni Srednji Evropi). Tla so sveža, prehodna med kislimi in zmerno kislimi in s povprečnimi vsebnostmi dušika. Preglednica 4: Analiza ekoloških dejavnikov po Ellenbergu in sod. (1991) Table 4: An analysis of ecologicaf factors according to Effenberg et al. (1991) Ekološki SVETLOBA TOPLOTA KONTINEN- VLAŽNOST REAKCIJA dejavnik Light Heat TALNOST TAL TAL Ecologica/ Continental Sai/ moisture Sai/ reac/ion factors character Povprečje 4,3 4,3 4,1 5,3 3,7 Mean value Preglednica 5: Analiza ekoloških dejavnikov po Koširju (1992) Table 5: An analysis of ecological tactors according to Košir (1992} Ekološki PETROGRAFSKI KISLOST TAL SOLUM SKELETNOST STOPNJA KLIMA dejavniki SUBSTRAT IN OBLIKA So/um oz. VLAŽNOSTI Climate Ecological Petrographic HUMUSA/Sai/ KAMENITOST RASTIŠČA/Site factors substrate acidity and Skeleton moisture humus form character or degree stoniness Povprečje 3,8 4,5 2,0 4,0 1,6 3,1 Mean value 328 GozdV 53, 1995 DUŠIK V TLEH S oil nitrogen 4,3 RASTIŠCNI KOEFICIENT Site coefficient 0,9 Aastlina - rezultat rastiščnih dejavnikov Analiza po Koširju (1992) je pokazala, da na tem rastišču prevladujejo rastline kislih silikatov. Več kot polovica vrst. naka- zujejo na kisla, srednje globoka do globoka tla in na prhnino slabše biološko neugodne oblike. Rastline nakazujejo na relativno veliko kamenitost v zgornjih talnih horizon- tih. Iz frekvenčne analize lahko sklepamo na sveže do nekoliko vlažnejše rastišče. V klimatskem srnislu pa prevladujejo rastline sredogorskih in nižinskih hladnejših leg. 7 ZAKLJUČEK Obravnavani metodi vrednotenja gozd- nih rastišč ob pomoči indikacijskih lastnosti rastlinskih vrst narn dajeta vpogled v dokaj širok spekter ekoloških dejavnikov. Čeprav ne moreta enakovredno nadomestiti na- tančnejših meritev rastiščnih dejavnikov, narn vendarle pornagata oblikovati orienta- cijsko sliko ekoloških razmer na razme- roma hiter in poceni način. Že taka ocena je lahko dober pripomo- ček tudi terenskemu gozdarju, ki na osnovi takih informacij laže odloča o poseganju v gozd z ustreznimi ukrepi. Pogosto nas neko trenutno ali celo navidezno stanje rastišča lahko zavede v napačno ukre- panje. Prav zaradi tega so narn lahko rastline, ki so odgovor na povprečno stanje rastiščnih dejavnikov v daljšem obdobju, reJativno dober pripomoček. Iskanje značilnih, razlikovalnih vrst, takih ali drugačnih bioindikatorjev razmer je v fitocenologiji že utečeno. Zato te rnetode v bistvu niso nekaj povsern novega, nekoliko novejši je le način ekološke obravnave celotnega rastlinskega sestava na osnovi indikacijskih vrednosti. Gotovo pa je glavna in temeljna pomanj- kljivost metod vrednotenja rastišč, ki veliki večini že v samem začetku zapira pot do rezultata, zahtevano dobro poznavanje zeliščne in grmovne vegetacije. Vendar se do neke, sicer precej omejene mere, lahko zadovoljimo že z mnogo bolj grobo oceno rastiščnih dejavnikov, ki bo temeljila na nekaj znanih in tipičnih rastlinah za neko rastišče. Poleg tega pa imata obravnavani rnetodi še več drugih dobrih in tudi slabih strani. Ellenbergova rnetoda (1991) kvalitativne analize vegetacije razpolaga z zelo obšir- nim seznamom ocenjenih rastlinskih vrst, vendar je pomanjkljivost v tem, da so njihove indikacijske vrednosti prvotno dolo- čene v srednji Evropi, zato niso povsem primerljive z razmerami pri nas. Tako je smiselno v analizi uporabiti vrednosti, ki jih je po isti metodologiji kot Ellenberg (isti rastiščni dejavniki) na osnovi Avstrijske gozdne inventure ugotovil KARRER (1992), ali pa, odvisno od geografske bližine, ka- tero izmed drugih tovrstnih metod (npr. LANDOLT 1977). Nasprotno od Ellenbergove metode pa vsebuje Koširjeva (1992) mnogo manj rastlinskih vrst. Vendar seznam sestavljajo rastlinske vrste, ki rastejo v najbolj raz- širjenih gozdnih združbah našega ozemlja. Prednost te metode je v izračunu rastiščnih potencialov za skoraj vsa gozdna rastišča. Ocene rastiščnih dejavnikov je možno izboljšati z številnejšimi ponovitvami in pa s kombinacijo obravnavanih metod z na- tančnejšimi meritvami (ROBEK, KALAN, KUTNAR 1994). Pri uporabi rnetod vrednotenja rastišč in ekoloških dejavnikov se moramo predvesm vprašati: - Kako so indikacijske vrednosti za posamezen ekološki dejavnik definirana? - V katerern geografskem obrnočju so nastale? - Kako se ocenjene vrednosti ujemajo z rezultati natančnejših meritev? -Pod kakšnimi pogoji so rezultati rnetod vrednotenja rastišč dovolj dobra ocena dejanskih razmer? CONCLUSION The treated methods of the evaluating of forest sites by means of indication characteristics of plant species enable an insight into a relatively broad spectrum of ecological factors. Although they cannot equally substitute more precise measurements of sight factors, they do help us to get an orientative image of ecological conditions ina relatively fast and inexpensive way. Such an evaluation can also be a good aid to a field forester who has it easier to make decision s regarding forest measures on the basis of such information. It can often happen that a momen- tary or even apparent site condition is the reason for the selection of wrong measures. Because of GozdV 53, 1995 329 il Rasllina - rezultat rasliščnih dejavnikov that, plants, representing an answer to the aver- age condition of site factors through a longer pe- riod, can serve asa relatively good help. The searching for characteristic, distinguishing species, for various bioindicators of conditions has become a routine in phytocoenology. Conse- quently, these methods are not entirely new. Only the method of ecological treatment of the entire plant system based on indication values is of a later origin. The main and basic disadvantage of site eval- uation methods - preventing the majority of the attempts to come to a result at the very beginning -is a precondition demanding good knowledge of herb and shrub vegetation. To some extent, a rough estimation of site factors, based on some known and typical plants of a site, would also do. Apart from that, the treated methods also have other advantages as well as disadvantages. The Ellenberg's method of qualitative vegetation anal- ysis (1 991) disposes of a long list of plant spe- des evaluated. lts disadvantage is that their indi- cation values were originally established in Cen- tral Europe and are therefore not entirely compa- rable with the conditions in Slovenia. Therefore it would be sensible to use in the analysis the val- ues which were established according to the same methodology as by Ellenberg (the same site factors) by KARRER (1992) on the basis of Austrian forest inventory or any other methods of this type (e.g. LANDOLT 1977), depending on geographic proximity. Contrary to the Ellenberg's method, the Košir's method includes less plant species. Yet the list is composed of those plant speci es, which occur in the most frequent forest associations in Slovenia. The advantage of this method is the calculation of site potentials for almost all natural sites. The evaluations of site factors can be improved by numerous repetitions and a combination of the treated methods with more precise measure- ments (ROBEK, KALAN, KUTNAR 1994). ln the application of the methods of the evalu- ating of sites and ecological facto rs, the following questions are relevant: .. -How are the indication values for an individu- al ecological factor defined? -ln which geographical area have they emer- ged? -How do the evaluation values agree with the results of more precise measurements? - Under which conditions are the results of site evaluation methods a relevant assessment of ac- tual conditions? 330 GozdV 53, 1995 LITERATURA 1. ELLENBERG, H. 1979: ZeigeJWerte der Gef.3.13- pflanzen Mitteleuropas. Scripta Geobotanika, 9, Verlag Erich Goltze, GOttingen, 122 s. _ 2. ELLENBEAG, H., WEBER, E.H., DULL, R., WIR- TH, V., WERNER, W., PAULISSEN, D. 1991: Zeiger- werte von Pflanzen in Mitteleuropa. Scripta Geo- botanika, 18, Erich Goltz, GOitinQen, 248 s. 3. KA.fl.RER, G. 1992: VegetattonsOko!ogische Ana!y- sen. v: Osterreichische Wa!dboden- Zustandsinventur, Wa!dbodenbericht, IL Band, Forstlichen Bundesversuchs- anstalt Wis;n, s.J 93- 241 4. KOSIR, Z. 1992: Vrednotenfe proizvodne spo- sobnosti gozdnih rastišč in ekoloskega značaja ftlo- cenoz. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano RS, Ljubljana, 58 s. 5. KOTAR, M. 1994: Gojenje gozdov: Ekologija goz- da in gozdoslovje. Učbenik za študente višješolskega študija, Ljubljana, 149 s. .. 6. LANDOLT, E.1977: Okologische ZeigeTWerte zur Schweizer Flora. VerOff. Geobot. lnst. ETH Stiftung RUbel 64, ZUrich, 208 s. 7. LARCHEA, W. 1983: Physiological Plant Ecology. Springer-Verlag, Bertin, Heidelberg, New York, Tokyo, 303 s ... 8. MAGDEFRAU, K., EHRENDORFER, F" 1988: Botanika. Sistematika, evolucija i geobotanika, Skolska knjiga, Zagreb,_441 s. _ 9. MARTINCIC, A., SUSNIK, F. 1984: Mala flora Slovenije. Praprotnice in semen ke. DZS, Ljubljana, 793 s. 1 O. PICHLER, F ., KARRER, G. 1991: Comparison of difterent ecological indicator value systems. v: 34th Sym- posium of the Internat. Assoc. for Vegetation Science {IAVS) "Mechanisms in Vegetation Dynamics", 26-30 Aug. 1991, Eger, Hungarian Academy of Sciences, Eger, s. 102-104 11. ROBEK, R., KALAN, P., KUTNAR, L. 1994: Varovanje vodne vloge gozdov pri transportu lesa v Sloveniji. v: Zbornik seminarja uGozd in voda", Poljče, 11.-13. oktober 1994, EF-Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, s. 203-214 12. ROBIČ, D. 1979: Gozdna fitocenoza kot kom- pleksni indikator naravnih danosti v gospodarjenju s prostorom. Q.ozdarski vestnik 37 {1979. 5, s. 223-226 13. ROSIC, D. 1981: Gozdno rastišče kot pojem in strokovni izraz doma in na tujem. v: Gozdarski študijski dnevi" Intenziviranje in racionaliziranje gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji", Novo mesto, 18.-20. marec 1981,s.81-9j_ 14. SIMONCIC, P. 1992: Razmere mineralne pre- hrane za smreko na distričnih rjavib tleh na tonalitu v vplivnem območju Termoelek1rarne Soštanj. Magistrsko delo, BF Agronomija, Ljubljana, 134 s. 15. SMOLE, l. 1993: Vegetacija in rastiščne razmere na trajnih raziskovalnih ploskvah hrasta v Sloveniji l.del: Krakovski gozd, Cigonca, Hraščica, Bojanci, Polom. Raziskovalna naloga, IGLG pri BF, Ljubljana, 86 s. 16. SMOLE, 1., KUTNAR, L. 1994: Vegetacijske in rastiščne razmere na trajnih raziskovalnih ploskvah hrasta v Sloveniji. ll.del: Panovec, Dobrava, Bukovnica, Pišece. Raziskovalna naloga, GIS, Ljubljana, 56 s. 17. SMOLE, 1., KUTNAR, L. 1994: VeQetacijske in rastiščne razmere na trajnih raziskovalnih plolskvah hrasta v Sloveniji lll.del: povzetek l. in IL dela naloge, GIS, Ljubljana, 50 s. , 18. STEFANOVIC, V. 1986 Fitocenologija - sa pregledom šumskih fitocenoza Jugoslavije. Svjetlost, Sarajevo, 269 s.