Stav. 315 V Trstu, w ndHo din 13, d#cembr» 1914, Letnik XXXIX" iztfi viak Ml ob ntMteh * I aMra*. ob nnlilIMliri ob UredoiBro: UMm Sv dopifl M} BC IL 10. L Ndrankima — V* apNfaS#» t« rokopisi M «e vnhjo. udajaull is iMlgn i iMi n tfi^ StefM Oodiu. UMk konsorcti .fc^T - lh MM .Bdtetf, T^tane ifflm * • • • K 3*— NiroUlti mit: Zft c#B Wo . . 4H fd IcAt lJ^- a H Mutc........ . * i i < M » i t=- ZncieHat« (Mtjtaiiilii^....... Posamezne Številke .Edinosti* se prodajno po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 Wn. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov...............mm po 20 via» Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K &_ vsaka nadaljna vrsta............. J1— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se iakljnCno t« opravi .Edinosti-. — Plača in toži se v Trata. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FnpičUfca Asiikega Št 20. — PoStnohranilnlčnl račun it 84I.6SZ Severno «tf Karpatov, poti Haljo Gorflce-Hovl Sutfet si se won veCjl ba|L Prelazi zapadno od Lapkovesa prelaza zopet o naših rokah. Uspešno obrambo Przeniyslo. - Francoski napadi»Flandriji m na francoski fronti povsod odbiti. Z ovstnjsko-nubega bojltfa. DliNAJ 12. (Kor.) L radno se objavlja: 12. decembra opoldne. Ne oziraje se na težkoče zimskega obi-le/fa gorovja so nepretrgoma nadaljevale na$e ćete prodiranje v Karpatih med neprestanimi zmagovitimi bofi, tekom katerih je bilo včeraj \jetih nad 200(1 Rusov. Prelazi zapadno od Lupkovega so zopet v naši posesti. V ozemlju južno od kor uničenje ladij »Scliaruhorst«, »Gnei-senaLK in »Leipzig«. »Ne\vyorker Staatszeitung« piše: Uničenje ladij. ki so proslavile nemško voino zastavo v daljnih morjih, je bilo ravno-tako neizogibno, kakor usoda, ki ie doletela *Fmden«. Toda geslo mora biti tudi za bodočnost: S polnim parom naprej! LONDON 12. (Kor.) Uradno se objavlja: j , Angleške izgube v pomorski bitki pri prelaza f-aik|antjskih otokih znašajo: 7 mož je I padlo. 4 ranjeni; noben oficir mrtev ali linije Gorlice - j ranjen. Grybow - Novi Sandec so se pričeli večji LONDON 12. (Kor.) Japonski mornari- i ški minister je poslal angleškemu morna-Bitka v zapadni Galiciji, katere fronta,' riškemu ministru brzojavno čestitko pose razteza Iz ozemlja vzhodno od Tym-lvodom zmage pri Falklandsdrih otokih, barka notri do ozemlja vzhodno od K»a-' Churchill je odgovoril, da je zamoglo kova, se bije naprej. Včeraj se ie v našem j angleško brodovje prizadejati nemškemu artiljerijskem ognju razbilo zopet več ru-j odločilen udarec le vsled krepke, neumor-skih napadov. ne podpore od strani japonskega brodovja. Položaj na Poljskem se ni izpremenii. Nemci so popolnoma pregnani iz Vztoka. Posadka v Przeinyslu je privedla od N-iihov Povratek tjakaj bi bil jako težaven svojega zadnjega izpada 700 vjetih Ru- m nevaren. Churchill govori poleg angleško v in IS uplenjenih strojnih pušk in zelo mnogo municije. Namestnik šefa generalnega štaba. pl. Hoier, gen. _ Imenovanja v armadi. DUNAJ 12. (Kor.) Kakor objavlja ar-madrii naredbeni list, je Njeg. V eličanstvo odredilo: poverjenje Njeg. c. in kr. visokosti generala pehote, nadvojvode Jožefa ^erJina^da, poveljnika XIV. armudnega zbora, z vodstvom 4. armade; imenovanje fini. Josipa Rotha. poveljnika 3. infante-rijske divizije za poveljnika XIV. armad-nega zbora; imenovanje gm. Ernesta Hor-setzkega. poveljnika 59. in fan teniske brigade za poveljnika 3. pehotne divizije. Odpust fzm. Pockenheimerja iz njegovega mesta je anuliran. Generalmajor Oskar Haala, sarajevski trdnjavski poveljnik je imenovan za mestnega poveljnika v Bel-gradu. poveljnik 5. trdnjavske artiljerijske brigade, Ferdinand Bleehinger pa za trd-niavskega poveljnika v Sarajevu. Z nemšKHrancosRega trojliča. BERLIN 12. (Kot.) VVolffov urad po-loča: Veliki glavni stan, 12. decembra dopoldne. V Flandriji so napadli včeraj Francozi v smeri vzhodno od Langemarcka. Bili so odbiti in so izgubili okoli 200 mrtvih in 340 vjetnikov. Naša artiljerija je v svrho motenja gibanja sovražnih čet obstreljevala kolodvor v Vpernu. Pri Arrasu smo napredovali. Pri Souain - Perthes so napadli Francozi vnovič, a brez uspeha. V Argonskem lesu so poskusili Francozi po večtedenskem, čisto pasivnem zadržanju. neka? napadov. Bili so povsod z lahkoto odbiti. Nasprotno so zavzele nemške čete zopet neko važno francosko oporišče z razstrelit vi jo tnin. Sovražnik ie imel težke izgube na mrtvih in zasutih. Raz ven tega smo vjeli 200 vojakov. Pri Apremontu, jugovzhodno od St. Mi-hiela so bili istotako odbiti močni napadi Francozov, ravnotako na Vogeškem grebenu zapadno od Altkircha. Vrhovno armadno vodstvo. 0 pomorski bitki pri Falkland-skih otokih. LONDON 12. (Kor.) Excfaauge Tele-grapta Companv poroča Iz Newyorka z dne 10. L m.: Glasom nekega brezžičnega poročila iz St&nlevia. se ie z admiralsko ladjo »Scharnhorst potopil tudi admiral grof Spee. .Na brezžično prušnjo za posameznosti ni došel odgovor. LONDON 12. (Kor.) »Daiiy Mail* poroča iz Newyorka: Angleško brodovje je našlo križarko »Ntirtiberg« po vznenihia-jočem lovu in io pozvalo, da naj se uda. j-Niirnberg« je to odklonila in se ie bojevala, dokler se ni potopila. Angleško brodovje je obstojalo iz oklopnih križark »Shanon?, »Achilles«, »Con-rane« in »Natal«. LONDON 12. (Kor.> ».Times« poročajo iz Neuyorka: »Newyork World« piše k bitki pri Falklandskih otokih: Skupljenje razstresenih nemških križark po Tihem morju je bil sijajen uspeh admirala Speeja, ki je stal Anglijo dve križarki in delal velike skrbi. V Londonu se niso mogli počutiti varne, dokler je obstojalo to brodovje. Noben drugi boj angleškega brodovja v tej vojni sisu takega pomena, ka- kega in avstralskega brodovja tudi o zahvali za neprecenljivo pomoč Japonske. Aii:7ie^!. t. m. izjavil, da je incident, ki je nastat vsled konfiskacije španskega par-nika Leon XIII.« v Gibraltarju, poravnan z ugodnim zaključkom, ker je anleška vlada naručila gibraltarskim oblastim, naj izpuste ladjo in \ rnejo blago. Prepovedani irski ameriški list. LONDON 12. (Kor.) »Daily Mail* poroča: Mada je prepovedala razširjanje lista »Irish \Vorld , uradnega organa Ircev v Ameriki. Tudi Gaelic American«, ki izhaja v Nev.vorku. je prepovedan. VVolie Nuray šei angleškega admiralnega štaba. LONDON 12. (Kor.) Imenovanje generala sir Jamesa VVolfe Nurayja za šefa generalnega štaba bo naznanjeno uradno. Angleška ni delovala proti švicarski nevtralnosti. BERLIN, 12. (Kor.) »Schvveizerische Depeschenageiuurc priobčuje: Trditev, ki jo je prinesla »Frankfurter Zeitung« dne 10. t. in. v drugi jutranji izdaji glede angleškega atentata na švicarsko nevtralnost, je zlagana. Z nšbo-rusKeSfl bojišta. BERLIN 12. (Kor.) Veliki glavni stan. 12. dccembra dopoldne. Na vzhodno-pruski meji je vrgla naša konjenica rusko konjenico nazaj in v jela 350 vojakov. Južno od Visle na severnem Poljskem se razvijajo naše operacije naprej. Na južnem Poljskem so bili ruski napadi od avstrijskih in nemških čet odbiti. Vrhovno armadno vodstvo. BERLIN 12. (KorJ VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 12. decembra. Izpraznitev Lodza od strani Rusov, se je izvršila tajno ponoči, torej brez boja, prvotno ncopažcuo. Biia je rezultat prejšnjih tridnevnih bojev. V teh so imeli Rusi naravnost velikanske izgube, posebno po naši težki artiljeriji. Zapuščeni ruski strelski jarki so bili dobesedno napolnjeni z mrtveci. Se nikdar v vseh bojih vzhodne armade, niti pri Tannenbergu, niso šle naše čete mimo toiiko ruskih trupel, kakor pri bojih okoli Lodza, Lovvicza in sploh med Pabijanico in Visio. Četudi srno bili mi napadalci, se naše izgube niti oddaleč ne dajo primerjati z ruskimi. V nasprotju z nasprotnikom imamo posebno predvsem nerazmerno inalo mrtvih. Tako je padlo pri znanem predoru našega XXV. arinadnega zbora santo 120 i nož, gotovo Jako nizko število. Za razmere pri sovražniku je temu nasproti značilno, da smo našli in pokopali samo na neki višini južno od Lutomierska (zapadno od Lodza) nič manj kakor 887 mrtvih Rusov. Tudi celokupne ruske izgube zamoremo, kakor v prejšnjih bitkah, precej zanesljivo preceniti. Znašale so v dosedanjih bojih na Poljskem, vštevši od nas uplenjenih SO.OOO vjetnikov, ki so bili že odposlani po železnici v Nemčijo, najmanj 150.000 mož. BERLIN 12. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 12. decembra. Mesto Lodz je pri zadnjih bojih za njega posest trpelo jako malo. Nekatera predmestja in tovarne zunaj mestnega okraja izkazujejo poškodbe. Vendar pa ie notra- njost mesta skoro popolnoma nepoškodovana. Orand Hotel, kjer je jako živahen promet, je nepoškodovan. Elelctrična cestna železnica voBi brez motenja kakor v mirovnem času. Zdravstven strnit česnu Milem. BERLIN 12. (Kor.) Stanje cesarja Viljema se je zopet znatno zboljšalo. Katar je skoro popolnoma odstranjen, toplota normalna. __ Vo]m s Tnrfljo. Fei d maršal von eter Goltz na potu v Carigrad. SOFIJA 12. (Kor.) Feldmaršal, baron von der Goltz, ki se, potovaje v Carigrad, nahaja v Sofiji, bo danes popoldne od kralja sprejet v privatni avdijenci. Nasproti razširjenim vestem ne prinese feldmaršal von der Gojtz kralju Ferdinandu nobenega lastnoročnega pisma cesarja Viljema. Turški tobak za avstrijske in nemške čete. CARIGRAD 12. (Kor.) »Terdžumani Ha-kikat« poroča, da odpošlje turški brambni komite dva milijona zabojev tobaka za avstrijske in nemške vojake. Na zabojih bodo avstrijske, nemške in turške zastave. Liman paša v avdijenci pri sultanu. CARIGRAD 11. (Kor.) Po današnjem selamliku je sprejel sultan maršala Liman pašo v avdijenci. Odpotovanje stričnika senu skesa šejha v Anatolio. CARIGRAD, 12. (Kor.) Kakor poroča list »Tasvir i Efkiar« se e stričnik velikega senuškega Šejha Seid Ahmed el Senusi včeraj s senuSkim voditeljem Beskiar Tu-vani po železnici odpeljal v Anatolijo. Odlikovanja s tatae medslio Rdečega križa. DUNAJ, 12. (Kor.) „VViener Zeitung" objavlja : Nadvojvoda Fran Salvator je kot na-mestnik-protektorja Rdečega križa v delokrogu, prenesenem po Njegovem veličanstvu z najvišjim sklepom od 8. decembra 1914, blagovolil podeliti: Bronasto Častno medaljo Rdečega križa kot pospeševateljem: zdraviliškemu ravnatelju Karlu Baxa v Portorose, stotniku peš-polka št. 87 Alfredu pl. Chizzola in mornariškemu strojnemu podčastniku Juliju Mihaly-ju pl. Arkos v Puli. Nasilna mHitt aslefteia konzula v italijusken kMztiati v Hodejtii. RIM 11. (Kot.) > Agenzia Štefani« poroča: V noči dne 11. novembra so mnogoštevilni turški orožniki izsilili vstop v angleški konzulat v Hodejdi, da se polaste angleškega konzula, ki je pobegnil v sosednji italijanski konzulat s tem, da je skočil čez zidovje, kt loči terasi obeh poslopij. Turški orožniki so udrli nato v italijanski konzulat, oddali par strelov iz pušk, pri čemer je bil neki kavas ranjen in so se polastili angleškega konzula. Eritrejska vlada je dobda obvestilo o teh dogodkih dne 20. novembra in sicer potom nekega italijanskega parnika. Bila je takoj odrejena odposlatev italijanske vojne ladje »Giulianas. ki je dospela v Hodejdo dne 3. decembra. S pomočjo radijotelegrafičnega aparata »Giuiianec so prispela prva direktna poročila voditelja italijanskega konznlata Cecchija. Brzojavna zveza s Hodejdo je še vedno prekinjena. Odrejeno je bilo vse potrebno, da se omogoči, da stopi Cecchi lahko v zvezo z vlado. Italijanska vlada je takoj, ko je dobila obvestilo o dogodkih, dala italijanskemu poslaništvu primerna navodila, da zahteva pristojno zadoščenje. Italijanska zbornica. RIM 11. fKor.) Zbornica je sprejela z 260 proti 45 glasov zakonski osnutek gle^ de šestmesečnega proračunskega provizorija do 30. junija 1915, kakor tudi vse v zakonu se nahajajoče finančne odredbe. Švcarski poulfik na Dunaju o ujetnikih ▼ Avstril. DUNAJ, 12. (Kor.) Španski poslanik na Dunaju je obiskal več taborov za internirane ujetnike v monarhiji m se je izrekel jako pohvalno glede preskrboranja in nameščanja ujetnikov. zadev začetkom tega tedna v Budimpešto, je zbolel včeraj na influenci in je moral leči v postelj. Stanje bolnika ni nevarno. Ban se bo lahko že tekom enega ali dveh dni vrnil v Zagreb. Evangeljski slušatelji dunajske teološke fakultete so se priglasili za vojno službovanje. DUNAJ 12. (Kor.) Slušatelji evangeljske teološke fakultete so v polni seji sklenili enoglasno, da se ponudijo vsi, mož za možem vojnemu ministrstvu, odnosno ministrstvu za deželo obrambo prostovoljno v službovanje na vojni Črti ali v zdravstvenem oziru pri »Rdečem križu«, ali pa tudi pri vojni upravi. Ta odločitev je pomembna zato, ker so evangeljski bogoslovci ravnotako kot drugi po zakonu vojaške službe prosti, imenovanje novega škola v Raabu. BUDIMPEŠTA 12. (Kor.) Kakor poroča »Magyar Kurier«, je imenovalo Njegovo Veličanstvo pomožnega škofa Antala Fetserja, člana velikovaradinskega stolnega kapitija, za škofa v Raabu. Imenovanje bo v kratkem objavljeno v uradnem listu. Španska zbornica. MADRID 11. (Kor.) Tekom debate o proračunu za uk in bogočastje v zbornici. je izjavil minister Bergamin, da nastopajo proti večjim izdatkom oni, ki spravljajo državo v propast. Romanones, ki se je Čutil prizadetega, je izjavil, da zbornica ne more nadaljevati debate, dokler ostane Bergamin minister. Liberalci so grozili, da zapuste dvorano. Med velikim razburjenjem je Bergamin naznanil, da bo odstopil. Seja je bila nato zaključena. Žitni trg. DUNAJ 12. (Kor.) Pšenica, rž in koruza sploh niso bili oferirani. Ječmen se je na-kupoval deloma po najvišjih cenah. S koruzo sploh ni bilo kupčije. Kupčija z ovsom je bila močna in se je plačeval avstrijski oves za 60 vinarjev dražje kakor pred 8 dnevi. Kolero v Avstriji. DUNAJ 12. (Kor.) Iz zdravstvenega oddelka ministrstva za notranje zadeve se poroča: Dne 12. t. m. je bilo bakteriološkim potom konstatiranih 8 slučajev azijatske kolere v Opavi in 1 slučaj v Galiciij. ostali dolžni med 1. avgustom 1914 in 31. decembrom po sklepu miru plačajo v ine-njicah s trimesečno dospelostjo, ali pa v obligacijah. Obenem pa morajo plačati tudi 5 odstotkov dolžnega zneska. Menjice in zastavni listi naj se diskontirajo na navaden način in naj jih more lastnik oddajati dalje kot plačilno sredstvo. Na ta način se nadejajo priti v okom bedi v hotelski obrti. Ali se ta nada izpolni in ali bodo vlada in lastniki zemljišč zadovoljni z mislijo, sproženo po zvezi, je seveda drugo vprašanje. BUDIMPEST^ J2. (Kor.) Ban, baron Ivan Skerfecz, ki je prispel radi uradnih Vojna in tujski promet v Italiji. Ne le tiste države, ki so neposredno u-deležene na vojni, ampak tudi druge občutijo šibo vojne furije. Tudi nevtralne države trpe radi vojne. Na primer v Itiliji se čim dalje razvija težka kriza, povzročena po vojni, vsled prenehanja reke tujcev, ki sicer poplavlja vso Italijo. »Iz prvega je bilo bolj komično nego tragično^, tako piše v Italiji mudeči se dopisnik lista »AI-gemeen Handelsblad«. »To je bilo v času, ko so si bogatini, ker niso dobili izplačanega niti vinarja svojih bankov, v svojih luksurijozno opremeljnih hotelskih sobah sani i kuhali jajca in jih jedli s sramežljivo na skrivnem kupljenim kruhom. V male lokale četrtega in petega reda je zahajal tedaj elegantni svet, ki je sicer prezirljivo in zavihanim nosom hodil mimo njih. Potem pa je prišlo veliko odhajanje in le malo jih je ostalo tam doli. Bogatini iz dežele, težka kriza v deželo. Po najnovejših računih iznašajo namreč dohodki, ki jih prinaša Italiji promet s tujci, letno nad 100 milijonov lir. Ta svota igra seveda za gospodarstvo Italije veliko vlogo, in tudi v življenju posameznega državljana je občutiti ta odpadek. Pri tem treba pomisliti, koliko ljudi je odvisnih od enega samega hotelskega obrata. Saj je navadno vodja hotela le najemnik, ki je sedaj najtežje zadet. Pa tudi bogati lastnik, ki ima hotele in penzijone na svojem zemljišču, tudi izvoščki, juvelirji, posestniki gledališč, od hiše do hiše trgujoči kramarji: vsi so zadeti, ko ponehuje tujski promet. Usmiljenja vredni so pred vsemi tudi natakarji in kuharji, ki so sedaj mnogi brez kruha. Kajti vsakdo odpušča sedaj toliko u-službencev, kolikor jih le more pogrešati. Zveza hotelskih najemnikov se trudi sedaj, da bi prišla tej kaiamiteti v okom. Od kje neki naj sedaj najemniki jemljejo večinoma enormno visoke najemnine? Kot gotovo moremo na primer smatrati, da pri kosmatem dohodku 400.000 lir ir-naša najemnina najmanje 100.000 lir. Zveza hotelskih najemnkiov je stavila predlog, da oni, ki so zadnja tri leta redno plačevali najemnino, tiste zneske, ki so Jih Štajerski vojaški dan za vse področje 3. zfcora. Dne 2. decembra je imel centralni odbor svojo sejo pod predsedstvom predsednika grofa Maksa Herbersteina. Posl. vitez P a u t z je v imenu urada za vojno oskrbovanje prijavil, da je vojaška pisarna cesarjeva sporočila priznanje Njegovega Veličanstva na sestavi enotnih paketov. Potem je prijavil priznavalne brzojavke in pismaj vrhnega armadnega poveljnika nadvojvode Friderika, nadvojvode - prestolonaslednika Karla Frana Josipa, nadvojvode Evgena in vrste visokih vojaških in civilnih dostojanstvenikov, med temi tudi tržaškega namestnika princa Hohenlohe. Skupni znesek, dosežen z nabiranjem iu darovi, je znašal do 9. decembra 1914 165.000 kron, a pričakovati je še nadaljnjih dohodkov. Finančni odsek je sklenil, da o uporabi došlega denarja položi javen račun; na-meruje izdati tiskano računsko poročilo in je razposlati občinam in korporacijam, ki so se udeležile nabiranja. Storjen je principijelen sklep, da se izdatni prebitek, ki ostane po odbitju tros-kov, nakloni v podporo ubogih vdov in sirot iz področja vsega tretjega zbora in za tiste vojake tega zbora, ki so vsled vojne službe postali nesposobni, da bi si prislužili. Poslanec vitez P a u t z je nap rosen, naj izdela poslov en red za kuratori}, ki se lina sestaviti. Občini Gradec se da 2500 kron v božično podporo otrokom ubogih vojakov. Vsled pobude iz stana vojnih poročevalcev, je sklenil centralni odbor poslati za vojake 3. zbora z božičnimi darovi vred: sveč, aparatov za striženje las, nožev i. t. d. Od strani vojaškega poveljstva je vse preskrbljeno, da vojaki zanesljivo in pravočasno pridejo v posest vseh milosrčnih darov, ki so že zloženi in pripravljeni za odposlatev. Zdravnik v vojni. (Pismo zdravnika.) .... Najhujše smo prestali iu pričakuje sc nov napad Rusov. Naš šef je na neki pristavi, eno uro naprej. Vsi drugi medicinci sc nahajamo v umazani sobi. Postavil sem pravkar mizo. Naše čete so se nahajale ravno pred lepim, starim gradom in so bile lepo krite. Pomožni prostor je bil etabliran za razvalinami gradu. Tamkaj smo pričakovali Ruse. One 18. ob 3 popoldne je bilo izdano povelje: Napad. Sledilo je grmenje topov in pokanje pušk. Seveda smo imeli izgube. Ob 9 zvečer je bilo vse mirno, to se pravi, skoro vse. Podal sem se v spremstvu še enega tovariša k ranjencem. Telefonirali so nam namreč, da se nahaja v nekem skalovju 30 težko ranjenih vojakov II. siotnije. Meni se ni niti sanjalo, kje je to skalovje. Bilo je mrzlo in sneg nam je bril v obraz. Na gradu sem našel polkovno poveljstva ki me je odposlalo k bataljonskemu poveljstvu in ko sem parkrat prav wšteno padel in si osvežil svoje čevlje v nekem ribniku, sem srečno našel i menovano skalovje. Tam Si» ležali ubog<: vojaki deknna v luknjah pod kamni, deloma na prostem. Obvezali smo najnevarnejše rane. Neki prostovoljec, s katerim ;>, bila vedno skupaj pri stotniji. je mie* prestreljena pljuča. Našli smo 36 težko ranjenih, a na vozu smo imeli prostora !c ?d dva. K sreči je prišel mimo voz stotrije, ua katerega smo jih naložili šest. Sneg je bil naša sreča. Svetlikanje nam je služilo uamreC kot kažipot po skalovju. Zalibog so sa vozovi preveč pogrezali v pesek In konji hišo mogli naprej. Iskal sem pomoči, četudi sem imel pri tem velike sitnosti. Poljski kmetje se namreč vedno pritožujejo* da jim naložijo preveč in da potem konji ne morejo izpeljati. Dva vojaka sta bila tako težko ranjena, da sein vedel, da ne preživita niti še ure več. Tudi z drugimi Stran IT. .EDINOST" štev. 315. V Trstu, dna 13. decembra 1914. r.i lilo rav o dosti bolie. Tolažil sem vsa- pa sc delajo, Kakor da ne bi vedeli, da ni kega kolikor sem ga pač mogel in pritr- bi! nikdo manjf, nego knez Oton Bismarck. dii vsakemu vse. kar je pač hotel. Tako ki je po sklepu pogodbene zveze polagal pozabijo na bolečine in mraz. Prišli smo veliko važnost v to. da bi zastopniki cena pomožni prostor. Ko sem spravil na škega naroda zavzeli ugodno stališče na-varno vse, ki so ležali nap ros toru, so prišli na vrsto oni, ki so brli v luknjah. To je bilo vsekakor strasno delo. \ hodi so bili tako ozki, da sc je bilo treba splaziti v luknje. Pet do šest jih je bilo v vsaki, ker je bilo v njih toplo. Tu pač ne pomaga nič. Potegnil sem jih ven za noge ali pa za roke. Treba je delati pač hitro in na stokanje se ne sme ozirati. Če se nahajajo ranjenci enkrat na vozu, potem je vse dobro, ker vedo. da se jim bližajo boljši časi. Dal sem jim svoj zadnji košček kruha, ki sem ga imel s seboj. V vojni se človek nauči skromnosti in si rad deli z onimi, ki imajo še manj. Spal sicer nisem celo noč nič, a kai to: bi! sem vesel in zadovoljen, da sem spravil vse ranjence srečno na varno. morom morda priti k svojemu možu. Tu se je bojna sreča spremenila in gospa je morala za par sto korakov nazaj. V vas so pauale sovražne granate. Štiri dni in štiri noči dama ni mogla iz svojega skri- Rožne politične vesti. Usoda burskega vodje Deweta. Vest, da so Angleži ujeli burskega vodjo De\veta. je seveda pri burskih rojakih Nizozemcih, pobudila zelo bolestna čustva. *Nieuwe Rotterdamsche Courant« pripoveduje, da je po priobčenju vesti v listu neki bralec takoj telefonično odpovedal naročnino za list, češ. da noče več brati časopisa, ki sploh priobčuie vest o ujetju Deweta. Potem pa pripominja list: »Ko je bil De\vet obkoljen na farmi, se je udal, ne da bi bil oddal en strel. Ali morda njegov oddelek ni imel več patron, kokor »Emden«, ko je, zadevši pri Kokosovih otokih na suho, morala prenehati boj. ker jej je zmanjkalo municije? Lahko je to mogoče. Iz raznih poročil se da posneti, da vstašem primanjkuje municije. Tudi je lahko mogoče, da De\vet po humanem načinu, ki so ga Buri tudi v svoji vojni proti Angležem pokazali tako često, ni hotel povzročati nepotrebnega prelivanja krvi, ker je bil položaj itak izgubljen. Tako je torej ujet mož, ki ga nekdaj Angleži niso mogli ujeti, in ujel ga je prejšnji burski poveljnik, sedanji angleški polkovnik Brits, ujeli so ga Buri. Kraj. kakor ga navaja brzojavka, se nam zdi nekoliko čuden. Ce leži Water-burg sto angleških milj od Mafekinga, je bolj oddaljen odtod nego od Pretorije in Kriigersdorpa. Zakaj se je imenoval Ma-feking in sc javljalo, da je Dewet hotel proti zapadu? Ali so morda Angleži hoteli s tem namigovati, da je De\vet hotel v nemško jugozapadno Airiko? — Kaka bo sedaj De\vetova usoda? Zdi se nam, da je unijska vlada nekoliko v zadregi. Zagotovila je vstašem, ki so se mirno vračali domov, da jih ne bo kaznovala, toda voditelje je izvzela. Če pa bo kaznovala voditelje. potem ne more ptfstiti Deweta brez kazni. In sedaj naj si človek predstavlja. da bi Smuts sodil Deweta. In kaka naj bi bila kazen? Ali kroglja? Popolnoma nemogoče. Buri tudi neradi posegajo po najskrajnejšem. Ali pa si je mogoče predstavljati De\veta v ječi? Pomi-loščcnie velikega junaka iz burskih vojen bi bilo pa zopet težavno, ne da bi se po-miloščenje raztegnilo na že ujete voditelje, ki so se že vsi bolj ali manj odlikovali v veliki osvobodilni vojni. Ali naj vlada svoje politične nasprotnike kar tako izpusti? Vlada je res v težkem položaju. Toda kako se počuti Dewet sam? Gotovo bo tudi v ponižanju velik, saj je pobožen mož in človek železnega značaja.« List meni, da je od vseh velikih burskih voditeljev ostal edino le Beyers, ki pa da najbrž že nima dosti pristašev. — Kakor znano, je tudi že Beyers mrtev — utonil je. Bismarck za — avstroslavizem. Pred par dnevi smo omenjali v tem listu članka v praški : Union , kjer je avtor nastopil proti njim. ki se boje po uplivu Nemčije zlih posledic v bodoči avstrijski notranji politiki za avstrijske Slovane. Avtor sma-tia take bojazni za popolnoma neosnovane, ker so taka prorokovanja v nasprotju z izvestnimi evidentniini resnicami in dejstvi iz — minulosti. Da podpre to svojo trditev. oživlja avtor nekatere interesantne zgodovinske reminiscence izza časov sklepa zveze med Avstrijo in Nemčijo, ki kažejo nazore velikega nemškega kancelarja Bismarcka, kakšna bodi avstrijska notranja politika napram lastnim Slovanom. Piše namreč: »Zveza naše monarhije z nemško državo nima nič opraviti s pro-rokovanji in govoricami sličnega kalibra. Fabrikanti teh govoric ali nič ne vedo, ali vitelj Nemčije je, kakor znano, zasmehoval avstrijske nemške politike kot »herbst-zeitlose , ker niso znali priti v bolje razmerje z državno vlado in Čehi. Knez Oton Bismarck je tudi bil, ki je dal po Hartman-nu izdelati in priobčiti svojo teorijo ay-stroslavizma proti panslavizmu. Pomen in vrednost zveze je ta veliki državnik razložil in taksiral izčrpno v svojih »Mislih in spominih«. Je že res, kajti Bismarck je bil mož daljnega pogleda in večjega koncepta, nego pa so bili liberalni ustavovemi (ali. kakor so se že imenovali) tedanji nemški politiki. Ravno zato pa ne smemo pozabiti tudi na historično resnico, da je Bismarck vedno pazil, da se med Petrogradom in Berlinom tudi v časih največje napetosti niti niso popolnoma pretrgale. Vendar pa ne o-porekamo trditvi avtorja, marveč mu verujemo, da je bil avstroslavizem v političnem konceptu Bismarcka kot protitežje »panslavizmu«. Da pa se vendarle oglašajo take »bojazni«, proti katerim je nastopil člankar v »Union«, na tem je kriva — to treba že odkrito povedati — izvestna vrsta sedanjih avstrijskih Nemcev, ki še v današnjih resnih časih — in v kakem tonu! — z ozirom na bodočnost v Avstriji govore stvari, ki so — na kratko bodi povedano — v dijamentralnem nasprotju z gori označenimi intencijami kancelarja Bismarcka grede — avstroslavizma. Mi imamo zabeleženega toliko materijala, da bi lahko mnogo in konkretno govorili. Ali sedaj je čas, ko smo le Avstrijci, in čas za rekriminacije to ni. Eno pa bi se vendar dovolili reči že danes: prav je, da se na eno stran svari pred neosnovanimi bojaznimi, ali obenem bi bilo istotako potrebno, da bi na izvestnih drugih straneh nadeli malo — uzde. vsled strahu napol blazna. na usmiljena srca našega občinstva. Vse ! je važen, ker je na unevnem redu vprašanje to uvažujemo, ali biti mora. Otroci naših šol so večinoma otroci revnejših staršev, ki se ob naši hudi tržaški burii tresejo mraza v pomanjkljivih oblačilih in strganem obuvalu. Mnogo sredstev gre za naše vojake, kateri tudi potrebujejo podpore in utehe, a za to skrbe vsi narodi Avstrije; ogromne Čarovnija. Nekega jutra je prispel v re- svote so se nabrale, hvala bogu zanje, zervno bolnišnico v Rzeszo\vu neki go- Za nasopbogo deco pa ne skrbi nihče, ra-spod in zaprosil, da sme v zabavo bolnikom prirediti kinematografsko predstavo. Bela zadnja stena bolnišniške dvorane je Sličice iz volne. V osvojenem Belgradu. Iz Budimpešte se poroča: Iz Belgrada se brzojavlja: Mesto je, kakor izumrlo. Po sedmih zvečer civilne osebe ne sinejo na ulico. V stanovanjih morajo goreti luči celo noč. Ka-limegdan je precej razbit, nekaterim spomenikom, kakor Karagjorgjevičevemu m spomenikom pesnika Ilica, pisatelja Jak-šića, Jovana Zbučiča, Jovana Gavrilovića, Darišiča in najslavnejšega srbskega zdravnika Josipa Panšiča, se je prizaneslo. V konaku je granata razrušila spalnico princa Gjorgja, neka druga pa vzprejemni salon kralja. Prebivalstvo je mirno. Revnejše prebivalstvo, ki je ostalo v mestu, je sicer skušalo opleniti stanovanja in trgovine bogatejših someščanov, toda mestno poveljništvo je kmalu napravilo red. Prebivalstvo ni napram našim vojakom niti prijazno niti sovražno. Dogodila sta se le dva slučaja, ki sta zahtevala strožje odredbe. Pri poljski kuhinji. Neka ruska kozaška patrulja v Karpatih je dospela za hrbet naše infanterijske črte ili je atakirala tamkaj se nahajajočo poljsko kuhinjo neke naše stotnije. Kuhar se je tresel po vsem životu. Kozaki so ga prisilili, da je potegnil meso iz kotla in odrezal vsakemu lep kos. Ko so kozaki pojedli vsak svoj delež, so odjahali v diru, ne da bi skrivili našemu kuharju niti las. Ruske amaconke ne smejo na vojno. .300 dam iz Petrograda je nameravalo, kakor poročajo * Times«, sestaviti zbor ama-conk. Poslale so carju prošnjo, v kateri ga prosijo za dovoljenje, da bi smele na vojno. Car je odbil prošnjo in nasvetoval zastopnicam hrabre čete, naj posvetijo svoje moči raje domačemu gospodarstvu. — Kneginja Sakovskij, znana pospeševatelji-ca ruskga športa, je dobila od carja dovoljenje, da izvršuje službo kot vojaška le-talka v štabu armade generala Ruskega. Obisk. Neka dama visokega plemstva, novo poročena, je vsled vseh mogočih zvez dobila dovoljenje, da sme obiskati svojega moža na bojišču. Ko je prispela k divizijskemu poveljstvu, je izvedela, da je njen mož daleč spredaj, čisto na fronti v boju. Dama je pokazala svojo izvidnico. Vsi poizkusi, da bi jo zadržali, so se ponesrečili. Odpeljali so jo v zadnjo kočo neke vasi, odkoder je zamogla med bojnim od- bila kakor ustvarjena za projiciranje slik. Zagrnili so okna in aparat je kmalu pričel igrati. K nesreči ranjenci na predstavo niso bili pripravljeni. Večji del vojakov je bil doma iz hribovskih vasi in še niso nikdar slišali o kinematografih. Ko so se pričele slike pomikati, so pričeli bolniki preplašeno kričati. Rezervisti s hribov in rekruti iz daljnih provnic so se obnašali kakor blazni. Bili so trdno prepričani, da gre za čarovnijo. Kako so prišli Rusi v drugič v Ćernovi- ce? Ko so Rusi dne 20. septembra zapustili Cernovice, niso mogli preboleti te izgube in so si hoteli na vsak način zopet osvojiti mesto. Dva dni po odhodu so pričeli z bombardiranjem mesta in bombardiranje je z malimi odmori trajalo potem celih pet tednov. Že začetkom novembra so koncentrirali Rusi na višinah levega brega Pruta močne čete vseh mogočih vrst. Kljub temu, da so napadali Rusi z veliko silo, so bili vedno odbiti. Zlasti naša artiljerija jim je prizadevala težke izgube. Ko so Rusi uvideli, da so bili vsi njihovi napadi na fronti odbiti, so sklenili, da s številno premočjo obkolijo Avstrijce in jim odrežejo umikanje. Bilo je to tem lažje, ker je nastal hud mraz in so pričele reke ztnrzovati. Po petdnevnem boju so Rusi izvršili obkolitev. Šli so že na gali-škem ozemlju čez Prut in so zasedli po težkih bojih bukovinska kraja Vaškone in Hlinica, ki se nahajata zapadno od Černo-vic. Nato so odposlali vso svojo kavaleri-jo proti južno od Cernovic ležečemu kraju Storozinec, da odrežejo Avstrijce. Toda voditelj avstrijskih čet, polkovnik Fi-scher, je kmalu opazil nevarnost. Nespametno bi bilo, da bi nastopil proti veliki premoči in je _ zato pravočasno umaknil svoje čete iz Cernovic. Tudi večina meščanov je že poprej pobegnila. V petek zjutraj je bilo v mestu vse mirno. Rusi niso opazili, da je na drugem bregu Pruta vse mirno, ker so streljali neprestano. Ko so prenehali, so šele opazili, da je na drugem bregu vse mirno. Zato so odposlali popoldne poizvedovalno četo. Neka kozaška patrulja je vdrla v mesto z vso previdnostjo. Pregledala je vse po vseh kotih. Mesto je bilo kakor izumrlo. Kozaki so hitro odšli in poročali to poveljniku. Poveljnik je spoznal, da se je obkoljevalni načrt ponesrečil. Kozaki so predirjali vse ceste, ki vodijo proti jugu Bukovine, a našli niso nobenega avstrijskega vojaka. Avstrijci so se namreč še pravočasno u-maknili v bukovinske gore. zven naše ženske podružnice. Obračamo se torej do tistih pridnih nabiralk, ki imajo že pole, s prošnjo, da. , „ . .... . . . . začnejo takoj svoj križev pot. Ce je še j bplnisnice so bih poslani v pomožno bolni- katera rodoljubka, ki bi rada dobila polo snico v prostorih društva „Austna« Josip strokovne organizacije, brezposelnosti in draginje. — Vabimo slovenske delavce pri Sv. Jakobu, da se shoda v obilnem številu udeleže. Skupina uslužbencev c. kr. javnih skladišč. Danes posvetovanje odbornikov in zaupnikov. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico so bili včeraj sprejeti Ant. Krachler od 3. stotnije 3. domobranskega pešpolka, Andrej Saule od obrežne straže ter črnovojniki Fran Bandelj, Ivan Bučaj, Fran Dvorak in Ivan Martinuzzi. Iz mestne za nabiranje, jo dobi pri odboru naše podružnice. Ti pa, naše dobro usmiljeno občinstvo, sprejemaj prijazno in dobrotno naše prosilke; uverjeno bodi, da nam je ncizrecno ljub dar, katerega spremlja dobra beseda, prijazen nasmeh. In še nekaj: Naše gospe imajo morebiti kakšne ponošene suknjiče (plaščke); tudi ti, kakor stara obleka, da je le čista in zašita — nam so dobrodošli! Pomisli naj, kdor ima kaj takega, da imamo deco od 4. pa do 14. ozir. 15. leta. od najmanjše, pa do največje mere. Vsak dar se sprejme s hvaležnim srcem. Prosimo! Odbor tržaške ženske podružnice. PODLISTEK Hadame Bovary r. - Spisal Gustav« ■o Njeno meseno poželjenje, njeno hrepenenje po bogastvu in neutešena strast, vse se je zlivalo v bolesten občutek; mesto da m obračala svoje misli kam drugam, se je boljinbolj udajala svoji boli, si uživala na njej svojo domišljijo in si je na ta način še povečevala svoje trpljenje. Slabo postavljena skleda ali polodprta vrata so jo srdila; čutila se je nesrečno, ker si ni mo-zla kupiti baržunaste obleke, grenko je to-fila čez svoje grešno življenje, črez svo-|e visoke zahteve in skromne razmere. Zlasti jo je grenilo, ker Karel dozdevno sploh ni bil zapazil njenega trpljenja. Njegovo trdno prepričanje, da jo je osrečil, se ji je zdelo neumno in jo je bolelo, in njegov dušni mir se ji je zdel naravnost kakor nehvaležnost. Komu na ljubo je do-prinašala to veliko žrtev? Ali ni bil on ovira njene sreče, vzrok vsega zla, oster trn v železnem obroču, ki jo je vedno tesneje objemal? Vse svoje sovraštvo je izlivala na nje-a, in nič ni moglo omiliti njenih občutkov. Je se je brigala za svoje gospodinjstvo, je sanjala o velikem razkošju; njena materinska nežnost ji je vzbujala želje po pre-šestvovanju. 2elela si je, da bi jo Karel pretepal, da bi ga tembolj sovražila in da bi se tem huje maščevala. Večkrat se je sama začudila svojim strašnim mislim. In kljub temu so se smehljala njena usta in govorila prijazne besede, tako da nihče ni dvomil o njeni sreči. Včasih se ji je zastudilo to hinavstvo in zaželela si ie hrepeneče, zbežati z Leonom kam daleč in pričeti ž njim novo življenje. Toda vsakikrat se ji je zdelo, kakor da se ji odpira pri tej misli v njenem srcu temen, neizmeren prepad. »Saj me ne ljubi več! Kaj bo iz mene? Kje naj najdem tolažbo in oporo?« je vzdihovala. Slabela je boljinbolj in je brezupno zrla predse, dočim so ji lile iz oči solze. »Zakaj ne obvestite gospoda o svoji bolezni?« jo je vprašala služkinja, ko jo je nekoč napadla slabost. »To so samo šibki živci,« je dejala E-ma, »ne smeš povedati gospođu ničesar o tem. ker bi ga žalostilo.« Božlinlca ClrH-MetoM SoL Beseda »božičnica« je v onih dobrih starih časih, ko smo imeli le en sam otroški vrtec pri Sv. Jakobu in še pozneje, z enim ali dvema razredoma, pomenila tisto otroško slavnost, kjer so otroci ob razsvetljeni in dobro obloženi smreki ob petju, igrah in deklamacijah bili obdarovani z oblekami, obuvalom in južnim sadjem. Kakor se je pa oni skromni, neznatni zavod razširil v dva velika osemrazredna zavoda s paralelkami nižjih razredov, tako se je razširil tudi pomen božičnice. Sedaj, posebno letos, ko je revščina med našimi sloji, kakor v obče sploh, nepopisno velika, se je začela naša božični-ca že oktobra meseca in traja dalje in bo trajala še dolgo tja po novem letu. Božič-nica nima namreč več oni tesni pomen otroške slavnosti, ampak prevzela je pomen obdarovanja revnih otrok sploh. Glede na letošnje težke razmere se je že poleti razdelilo blago našim marljivim gospem, da so rezale in šivale, tako, da smo mogle še do sedaj razdeliti dodelane obleke, preproste sicer, a tople. Blago se je nakupilo, čevlji (500 parov) so se naročili, a nabralo se je doneskov dosedaj, rekla bi, skoro nič. Kje so aaše navadne pridne nabiralke? Res je, da je letos, kakor morda nikoli prej, težavno trkati na vrata in apelirati Domače gesti. „Edinost" o Frankovcih. — Zagrebški „Hrvat" ponatiskuje dobesedno naše pripombe k pretvezni akciji za zapetno združenje obeh skupin nekdanje stranke prava : Milinovcev in Frankovcev — ter dostavlja: „Prinašamo ta sestavek iz tržaškega lista, da svet vidi, kako se v nepristranskih krogih sodi o frankovščini. Obenem moremo priobčiti, da je oni naš članek naletel na splošno odobravanje v vrstah naše stranke in nam prihajajo prijatelji vsak dan čestitat na odločnosti in neomajnosti. Ker smo potemtakem enkrat za vselej izjavili, da s frankovščino nočemo imeti posla, izjavljamo obenem, da se ne bomo spuščali več v nikake polemike žnjo, a najmanje se bomo ozirali na nje nadaljnje — denuncijacije. V soboto, 19. t. m., prirede otroci Ciril-Metodovih šol v Trstu v veliki dvorani Narodnega doma na korist božičnice revnim šolarjem, šolsko veselico. Na sporedu je: „Živa punčka" otroška igra v 2 dejanjih, igrajo otroci ljudske šole na Acque-dottu, in „Potovanje po domovini" spevoigra v 7 slikah z deklamacijami, izvajajo otroci ljudske šole pri Sv. Jakobu. Začetek točno ob 4. popoldne. — Vstopnina : Lože po 5 K, sedeži v dvorani od 1—8 vrste 1 K, od 9—15 vrste in sedeži na galeriji po 60 stotink. Stojišča za odrastle 30, za otroke 20 stotink. Sedeže ima v pred-prodaji g.a Bičkova v Narodnemu domu. Z ozirom na ogromne stroške, ki jih ima ženska podružnica CMD. z vsakoletnim obdarovanjem šolarjev in to posebno v letošnjem letu, je pričakovati ogromne udeležbe. Tudi preplačila se z ozirom na dobrodelni namen prireditve, hvaležno sprejemajo. Prepoved gorečih znamenj. Redarstveno ravnateljstvo je objavilo prepoved uporabe gorečih znamenj, veljavno za policijsko ob-mestje, identično z razglasom c. kr. namest-ništvenega svetnika v Trstu, ki je bil proglašen v „Edinosti" z dne 5. decembra t. I. Izgubljeno. — Pri včerajšnji popoldanski vaji sokolskega naraščaja v telovadnici v ul. Stadion se je izgubila srebrna damska ura na usnjati zapestnici. Najditelj naj odda uro v našem uredništvu ali v telovadnici. Pri Sv. Ivanu je preminula v 13. letu pridna učenka in vrla Sokolića Marija Sušelj. Po kratki bolezni 14 dni je splavala njena lepa čista duša v nebo. Neutolažljivi materi, katera je izgubila ž njo že enajstero otrok izrekamo iskreno sožalje in vabimo vse znanke in tovarišice, da se udeleže pogreba, ki bo danes, 13. t m. ob 10. dopoldne iz mestne bolnišnice. Izvanredna seja C. M. ženske podružnice bo v ponedeljek 14. t. m. ob 4l/a pop. v C M. šoli na Acquedottu 20, II. nadst. Prosi se odbornice, da se seje udeleže pol-uoštevilno. Vabi se tudi vse g. nabiralke, da pridejo s polarni. Šentjakobsko delavstvo opozarjamo, da priredi „Nar. del. org." danes, v nedeljo, ob 10. dopoldne shod v dvorani .Delavskega konsuranega društva" pri Sv. Jakobu. Shod Farfolja, Izidor Giromet, Josip Castro, Fer-ruccio Sigmund in Ivan Reimschnig. Poleg teh so bili v to pomožno sprejeti še Fran Prochaska od 4. bosansko-hercegovskega pešpolka, Henrik Klinger od c. in kr. vojne mornarice, Dominik Petronio od 12. stotnije 97. pešpolka, Peter Brecelj od 16. stotnije 7. pešpolka in Ivan Brezovec od sanitnega oddelka št. 8. — V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-amerikane" sta bila poslana iz mestne bolnišnice Josip Pavlovič in Ivan Grižančič. Poleg teh dveh je bil v to pomožno bolnišnico sprejet tudi črnovojnik Ivan Gjurgjević. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht" so bili sprejeti Anton Zanko on 3. stotnije 97. pešpolka, Josip Šuman od & stotnije maršbataljona 97. pešpolka in Nikolaj Deponte od 3. stotnije 5. domobranskega pešpolka. si ie Adolf Dlck. Obuvalo In obleko jako po ceni bil preskrbel 22 letni slikar Filip »Da, gotovo,« je odvrnila Felicita, »rav-notaki ste kakor Guerina, hčerka ribiča Guerina v Dieppu, ki sem jo poznala, pre-dno sem prišla k vam. Bila je vedno tako žalostna, da se je zdela podobna mrliču, kadar je stala na pragu hiše. Obhajala jo je od časa do časa omotica, postajalo ji je črno pred očmi, in zdravniki ji niso vedeli pomoči in župnik tudi ne. Ko so prihajali napadi, je zbežala na obrežje, se vrgla tam na tla in je obupno jokala. Na-brežni čuvaj jo je večkrat našel v tem položaju. Kakor sem izvedela, ji je odleglo, ko še je poročila.« »Pri meni pa,« ie dejala Ema, »je šele po poroki začelo . . .« 6. Nekega večera, ko je Ema sedela pri oknu in ko ie gledala cerkovnika Lesti-boudois, ki je obrezoval drevesa, je naenkrat začula zvoniti avemarijo. Bilo je v začetku aprila, ko so cvele tro-bentice. Topla sapa je vela črez travnike, in drevje je nanovo zazelenelo in se je okrasilo s pomladanskim cvetjem. Skozi deske utice se Je videla reka, ki se je vila po dolini. Prozorna megla ie legla ob mraku nad pokrajino in se je oprijemala golih topolovih vej kakor nežen, vijolčast pajčolan, toda nobenega glasu ni bilo od tam. Samo glas zvona je napolnjeval ozračje otožno doneč in izgubljajoč se v nebesnih višinah. Njegovo enolično donenje je vzbudilo v Emi stare spomine iz njenih mladih let, ko je bila še v samostanu. V duhu je zopet videla visoke svečnike, oltar, okrašen s cveticami in tabernakelj s stebriči. Zaželela si je zopet med mlade deklice, ki so tam molile v belih pajčolanih pod nadzorstvom samostanskih sester, klečečih med njimi v črnih oblekah. In ob nedeljah pri maši, ko je uprla oči proti oltarju, kako sladko in milo se ii je zdelo obličje Device Marije, kadar so jo obkrožali oblački kadila. Srce ii je bilo globoko ganjeno; čutila se je tako slabo in brez moči, kakor listje v vetru. Ne da bi se zavedala svojih dejanj, se je dvignila in se je napotila v cerkev, pripravljena k vsaki pokori, da bi le bila dovolj velika in da bi objela vse njeno bitje ki stanuje v ulici T. Veccelio. Pred tremi dnevi je šel spat na neko prenočišče v ulici di Pozzacchera št. 2. Na istem prenočišču je bil ono noč le še en sam prenočevalec, in sicer neki Ernest Švehla. Ko se je pa t9 poslednji zjutraj naslednjega dne zbudil, je bil Dick že odšel, a vzel je bil seboj tudi Švehlove čevlje. Ta revež si je moral izposoditi par starih pošvedranih čevljev. Od tedaj je pa pridno iskal Dicka, in slednjič ga je včeraj našel v ulici Massimo D' Azeglio ter ga dal aretirati. Na policijskem komisarijatu v ulici dei Bachi so se pa čudili tudi dejstvu, da je imel Dick na sebi skoraj popolnoma novo obleko. Na vprašanje, kje da je dobil tako lepo obleko, ni vedel Dick, kaj bi rekel, slednjič je pa povedal, da mu Jo je nekdo daroval. Najbrž pa to ni res, marveč je Dick obleko kje ukradel. Obleka je rlza-sta, in oni, ki mu je bila eventuelno ukradena, se sme zglasiti na policijskem kami-sarijatu v ulici Bachi. Na slabi poti. Predsnočnjim okoli 7. je bila v ulici Stadion aretirana še ne 14-letna Gizela H., ki stanuje pri Sv. Ivanu in je služila pri gospej Dori Karamanovi v ulici Stadion št. 20. Aretirati jo je dala g.a Kara-manova, ker ji je Gizela ukradla ročno torbico vredno kakih 60 ali 70 K. Gizefa je sicer tajila, a policijski funkcijonarji so izvršili hišno preiskavo na njenem domu pri Sv. Ivanu in tam našli Karamanovi ukradeno torbico. Pijana beračica. Včeraj je bila v ulici G. Gatteri aretirana 68-Ietna Alojzija Dettoni, ki stanuje v ulici di Riborgo št. 8. Aretirani je bila pa radi beračenja : Lojzka je namreč beračila in je bila obenem pijana. SIcer je Lojzka znana pijanka. Umrli so: Prijavljena dne 11. t. m. na mestnem fizikatu: Marsan Marija, 16 mesecev, zagata del Forno št. 2. - Prijavljeni dne 12. t. m. na mestnem fizikatu ; Piazza Benedikt, 82 let, ul. V. Bellini št. 13; Te-nente Ernest, 60 let, Škorklja št. 738; V*-lentič Peter, 19 mesecev; Marol Viktor, 29 let; Casali Marija, 4 dni, ul. Concordia št. 21 ; Prinčič Ivanka, 42 let, uL V. Carpacclo št. 10; Rauber Marija, 48 let, ul. SS. Mar-Uri št. 19; Trocca Angela, 50 let, ul. della Barriera vecchia št. 11. — V mestni bolnišnici dne 9. t. m. : Valentič Emilija, 61 let; Bertacchi Ana, 39 let; Centasso Viktor 12 let. DorovL V št. 313. izkazanega zneska, darovana v počastitev spomina pok. g. Poseg©, sta darovali g.ci Sedevčičevi, ne pa Lederčičevf, kakor je bilo pomotoma priobčeno. Za „Božićnico44 so nadalje darovali: g. dr. Krstulović 20 K, č. g, Vatovac 5 K, g.a Konig 3 K, g.a Peric 3 čepice. Kraška-Trža-čanka 51 p. nogovic, 12 majic (vse lastnoročno delo) 1 košarico se sladčicami in 1 kl mandolata. V. Cibic 1 K. Elizabeta Cibic 40 vin. Srčna hvala vsem, posebno vrli delavki ki je toliko časa žrtvovala za našo deco. in se je izgovarjal, da pride šolska mladina vsaj pravočasno h krščanskem^ "^"pokopališču je bilo že več dečkov* ki so se igrali na nagrobnikih. Drugi so sedeli na zidu in so tlačili s svojimi lesenimi cokljami koprive, ki so rastle tam v ozadiu za grobovi. To je bilo edino zeleno mesto na pokopališču, povsod drugod je ležal kamen ob kamenu, in vsi so bili pokriti z debelo, sivo plastjo prahu. Otroci so skakali okoli kakor po najlepšem parketu, in njihovi glasovi so se izgubljali v pojemajočem zvonenju, ki je kmalu utihnilo. Lastavice so letale sem-intja in so sc zaletavale v svoja gnezda, ki so visela pod cerkveno streho. Skozi cerkvena okna je prodiral dolg solnčni trak in je razsvetljeval sredino cerkve, dočim je bila vladala po kotili in ob straneh teina. V ozadju je gorela svetilka, majhen steni v kozarcu. Mali plamenček je strepetal pri vsaki sapici. rKje je gospod župnik?« ie vprašala gospa Bovary nekega dečka, ki je stal ob. Na trgu jo je srečal Lesiiboudois, ki sei cerkvi je vračal od zvonenja k svojemu prejšnje- K alu mora priti,« je odvrnil, mu delu. Zvonil je bil nekoliko bolj zgodaj | „ avemarijo, ker je Imel drugega opravila \rnuc =><=., V Trstu, dne 13. decembra 1914. />EDINOST« št 315. Stran IIT. Književnost In umetnost. „Dva Intermezza", za en glas in klavir rložil M. Rozanc. Založil skladatelj. Cena 1 K. Čisti dohodek je namenjen v podporo družinam vojaških vpoklicancev. V prodaji pri Stoki in Gorenjcu v Trstu. — G. Rožanc je eden naših mlajših, modernih skladateljev, ki se zbirajo okrog naše glasbene revije „Novih Akordov", v katerih je tudi že bilo objavljenih nekaj njegovih del. Prvi „interni ezzoM — oba sta zložena na besedah Ljudmile Poljančeve — je posvečen „Novim A-kordom", drugi pa tenoristu Leopoldu Ko-raču. Delo, ki se samo hvali, toplo priporočamo v nakup našemu giasboljubnemu občinstvu. Vesti iz Gortfbe. Še enkrat »Manifest v Gorici«. Cisto brez potrebe se je zopet oglasil v »Edinosti« neki »očividec«, da v pitični slovenščini razlaga o zadnjem pohodu dijakov svoje nazore, ki ne brigajo v Gorici nikogar in ki nimajo drugega namena, kakor da bi ž njimi ribaril v kalnem. Ali za enkrat se ta namen ne posreči. V zadnjem odgovoru smo konstatirali, da le bila neresnica, kar je trdil očividec, danes konstatiramo to še enkrat in v dokaz navajamo besede očividca samega. Ker sedaj pripoznava že, da ga boli edino to, ker niso bili dijaki na realki opozorjeni na pohod. Ali tudi ta njegova bolest je čisto za lase privlečena. Pohod se je aranžiral na nemški gimnaziji in aranžerji z očividcem vred bi bili lahko toliko prijazni, da bi o pohodu informirali profesorski zbor realke. Zato naj prenehajo lepo s presenečenjem in si naj rajši trkajo na prsi in kličejo nostra culpa, nostra maxima culpa. To je eno. Naravnost komično pa je, če zatrjuje očividec, da mu je realka simpatična. Koga za boga pa briga ali je cenjenemu očividcu realka simpatična ali ne. Javnost briga le to, če že napada kateri zavod, da svoje napade tudi utemelji. In tega ni storil očividec in zato naj svoje simpatije lepo pospravi in odnese v pozab-Ijenje. Še lepše pa je to, da je hotel očividec realko opravičiti. Mi bi v resnici radi vedeli, zakaj in radovedni smo tudi, kje je dobil cenjeni očividec za to potrebno pooblastilo. Ce pa že čuti cenjeni očividec potrebo, da »opravičuje« realko, potem si pa naj zapomni, da se to dela na drug način, ne pa da se spiše nemški koncept, ki ga potem slabo kdo prevede, predvsem se pa opravičuje čisto na drug način, kar lahko očividcu potrdi vsak profesor stilistike. Že v prvem našem odgovoru smo izrekli mnenje, da ima »očividec« pri vsej stvari nečedne namene, danes smo o tem prepričani in sicer nas je prepričal očividec sam. ko piše: »Da bi zlorabljal (očividec) patrijotično prireditev za osebne namene, bi v drugič objavil prvi članek (reete: notico).« S tem seveda očividec uničuje vsak sum o njegovih nečednih špekulacijah. — Za nas je s tem zadeva končana in končana tudi vsaka debata, ker smo siti praznih očividčevih besedi in njegove vzorno nerodne slovenščine z njegovimi argumenti vred. Vsej stvari pa smo posvetili večjo pozornost Ie radi tega, ker je prenesramno izrabljan slovenski Hst in ker je pregrda špekulacija na slovensko pomoč. (Pripomba uredništva. Mi smo priobčili ono prvo notico v dobri veri, ker po tonu in vsebini nismo mogli — ko nam vendar razmere niso znane — slutiti, da se za navidezno mirno besedo skriva nečeden, zavraten namen. Lojalno obžalujemo, če je bil kdo po omenjeni notici po krivici zadet.) Škrbina. V bitkah okoli Šabca je bil smrtno ranjen tudi naš domačin Karel Lozej. član občinskega sveta, podstarosta tukajšnjega »Sokola« ter zaveden član bralnega društva »Narodni Dom«. Pripeljan je bil od tam v nadomestno bolnico v Stolni Belgrad na Ogrskem, kjer je 8. t. m. izdihnil svojo blago dušo v groznih mukah. Pokopan je bil tamkaj z vojaškimi Častmi kot se spodobi junaku. Star je bil šele 28 let ter je ostavil doma vdovo s tremi sinčki, katerih je najstarejši star 4 leta. najmlajši pa šele par tednov. Hrabremu junaku bodi lahka tuja zemlja, vdovi in otrokom pa naše najiskrenejše sožalje. — Občani. Iz Gorice. K svojemu zadnjemu dopisu o zanemarjanju slovenskega jezika naj dodam še par lojalnih pripomb. Beseda moja je bila ostra, ali nikakor ne bi hotel, da bi se jo smatralo naperjeno proti osebi lastnika kinematografa. Ožigosati sem hotel le splošno slovensko popustljivost v narodnih in še posebej v jezikovnih stvareh. Gospoda lastnika kinematografa spoštujemo vsi kot moža železne energije, med Slovenci — žal — le redke podjetnosti in narodne zvestobe. Tem opraviče-neje se nadejamo, da odpravi nedostatek, ki sem ga grajal v svojem dopisu. Pch sebno pa moram še naglasiti, da je bila daleč od mene misel, da bi hotel našince odvračati od obiska kinematografa. Narobe. Podjetje je sicer izborno vodjeno, da je morem le priporočati. Samo naj da tudi slovenskemu jeziku primerno mesto. Ranjenci In oboleli vojaki v Gorici. Zadnji teden so prišli v Gorico ti ranjeni in oboleli vojaki i Toroš Alojz, 97. polk; Bre-šan Guido, 97. polk; Motz Avgust, 20. lov. bat.; Mesojedec Anton, Prohaska Franc in Indr Dominik, vsi trije črnovoj-niki; Srabočan Jakob, Pavšič Franc, Ce-nek Vinko, vsi trije želez, stražniki; Friedmann Jakob, Vanič Kari, Spies Edvard, Pasalič Peter, vsi enoletni prostovoljci; Vižintin Andrej, 20. lov. bat; Mu-schiut Anton, 27. dom. polk; Delbianco Anton, 20. lov. bat.; Bavčer Franc, 13. polk; Pahor Anton in Clemente Ivan, obmejna stražnika; Fischer Anton, Testen Ivan, Vižintin Ivan, domobr. polk 27; Ko-šinek Ivan in Franc Brankovič, 47. polk; Franc Gorkič, Lukič Franc, Pahor Fr., Sudner Evgen, Rižnar Franc, Sušterčič Ivan, Travisan Josip, Stanjko Benedikt, vsi Črnovojniki; Herbert Vencelj, 36. polk; BoriČek Franc, 8_. havb. polk; Mihaiovič Miha, 30. polk; Kotyk Josip, domobr. polk št. 4; Souček Kari, 18. polk; Po-korny Franc, 27. polk; Vosonst Franc, 8. artiL polk; Lahovič Fr., 75. polk; Oska-dajc Andrej, 34. polk; Czag Josip, telegr. polk; Balag Josip, 2. artiL polk; Czikza Lovrenc, 4. artiL polk; Mack Josip, 94. polk; Mehu Joahim, 23. polk; Housta Franc, 3. artil. polk; Dubnecky Daniel, proviantni odd. 11; Beltram Josip in Pa-dovan Alojz, obmejna stražnika; Glesch-weiss Josip, varstveni odd.; Evgen Zorn in Spazzapan Štefan, želez, stražnika; Symbichen Viktor, pijonir; Visintin Oto-vin, enolet. prostovoljec; Cijan Franc, 27. dom. polk; Visintin Janez, Boz Janez, Pavlovič Franc, Gradišnik Kamilo, Hro-novsky Artur, Stanber Jaroslav, Kogerer Emil, vsi od želez, straže; Berton Miha, 7. polk; Vižin Franc, 8. artiL polk. Gospodarstvo. K draginji živil Mnogo se je že poročalo in predlagalo, kako priti v okom splošni draginji. Tu hočemo omeniti, kakšne uredbe je uvedla portugalska dežela, da pride v dobre in zdrave narodnogospodarske razmere, in kako se istotako trudi Švica, da si zagotovi preživetje ljudstva. O Portugalski poroča grof Ljudevit Kolovrat, ki je bival več časa v tej državi, sledeče: »Portugalska je glede pridelovanja zrnja pasivna dežela, ki mora uvažati v pokritje domače potrebe prav znatne množine iz inozemstva; kljub temu se nahaja trgovcev z zrnjem v deželi. Dežela nima nobenega carinskega zistema za zrnje, prosti samovoljni promet z zrnjem čez meje pa je prepovedan in pripuščen le z dovoljenjem vlade. Vrednost zrnja določi leto za letom po žetvi komisija, obstoječa iz kmetovalcev in vladnih zastopnikov. Takoj po žetvi se napravijo poskusne mlatitve in na podlagi teh in znanih pridelovalnih stroškov se določi cena zrnju, ki potem ostane za celo leto enaka. Pri tej določbi cene se nikakor ne postopa škrtavo in boječe in se upošteva interese kmetovalcev tako, da dobijo kmetovalci na vsak način kupnino, s katero lahko popolnoma izhajajo in gospodarijo. Na razmere inozemstva in na takozvani svetovni trg se ne ozira. Na Portugalskem je vlada gospodar v svoji hiši in se ne pusti voditi na vrvici mednarodne svetovne goljufije za nos. Promet z zrnjem se vrši nato popolnoma enostavno na podlagi dogovorjene cene. Kmetovalci dobavljajo svoje zrnje mlinom za državno ceno. Mlinarji nastavijo ceno moki, primerno ceni zrnja in se trudijo, da delajo čim mogoče dobro in poceni; razventega jih nadzoruje država. Tam ne poznajo kupčevanja in špekulacije z zrnjem ali moko, ker cena ne more poskočiti, ne se znižati. Cena moki je v celi državi v pravem razmerju k ceni zrnja. Peka kruha je deloma v rokah zasebnih pekov, deloma tudi občinskih obratov, da, prav mnogokrat tudi v rokah državne uprave. Pekarne so dobro in s stroji opremljene in delajo poceni. Mesta s prebivalstvom do 10.000 imajo navadno le po eno pekarno. Kruh je povsod dober in jako poceni. Kruh se prodaja po drugih trgovinah po le neznatno zvišani ceni. Vlada skrbno pazi na to, da je kakovost kruha povsod dobra in da je sorazmerje med cenami za zrnje, moko in kruh povsod enako. Ako mlini ne dobijo več potrebnega zrnja v državi, prosijo pri vladi, da smejo uvoziti gotovo množino zrnja in pridajo prošnji po eno ali več ponudeb iz inozemstva. Državna cena za pšenico je na primer 25 kron. Mlin prosi, da sme uvoziti 10.000 meterskiti stotov pšenice in jih lahko dobi iz Rusije po 18 kron, iz Rumuni-je po 19 kron in iz Amerike po 18 kron. Vlada, ki povsod natančno pozna razmere, odloči, da sme mlin uvoziti pšenico iz Romunije po 19 kron, in da mora pri uvozu pšenice odračunati državni blagajni od slehernega meterskega stota 6 kron. Tako ima mlin potrebno množino pšenice za ravnoisto ceno po 25 kron kakor prej domačo. Ako je cena inozemski pšenici na primer 23 kron, plača mlin le 2 kroni uvozne pristojbine. Vlada skrbi razventega tudi za to, da je v državi vedno dovolj zaloge zrnja. Z ravnokar opisanimi naredbami je prišla Portugalska v sila ugoden socijalen položaj, s katerim so zadovoljni vsi stanovi. Vse ljudstvo pravic Pri nas imamo sicer drago zrnje, toda dober in vendarle cen kruh. Imamo premožen, marljiv in zmožen kmečki stan, ki nam lahko daje živila in sirovine za industrijo, kmetijstvo na z lahkoto tudi kupuje izdelke od naših industrijcev in obrtnikov in Je njih dober kupec. Tudi delavci imajo po tovarnah sploh svoj zaslužek. Soglasje se nahaja v vsem narodnem ž v ljenju.« Tako v deželi »prekucuhov«. —* — Švica potrebuje za svoje tri milijone prebivalstva šest milijonov meterskih stotov zrnja. V deželi se pridela sedaj le milijon stotov in je treba uvoziti pet milijonov meterskih stotov zrnja. Ta uvoz se vrši sedaj potom zasebne kupčije - z borznim prometom. Ta borzni promet pa^se-veda nima interesa na tem, preskrbeti Švico zmeraj z zadostno množino čim najboljšega in cenenega zrnja, ampak se u-kvarja s kupčijo le v Interesu lastne koristi; kajti kupci gledajo in stremijo le za tem, da se okoristijo iz padanja in zvišanja cen, gledajo le za svoj — žep. Ako se pojavijo na svetovnem trgu take razmere, da se ne more enkrat s ceno kvišku in kmalu nato po poljubnosti navzdol in naopak, ustavi kar naenkrat vsa borzna družba uvoz zrnja in se čisto nič ne pobriga za preskrbljanje ljudstva z živili. Na ta način se je v Švici v resnici že zgodilo, da je bilo zrnja v celem na razpolago le še za 12 dni. Vsled teh razmer je Švica vedno v nevarnosti, da bi se naravnost izstradala, ako bi bil moten uvoz zrnja zaradi kar mahoma nastalih političnih razmer. Da pa odstrani to veliko nevarnost, namerava švicarska vlada uvoz zrnja podr-žaviti in kot država poskrbeti za to, da bo imela Švica zmiraj toliko zrnja v zalogi, da se more prebivalstvo preživeti vsaj za eno celo leto. Obenem bi naj v Švici pridelano zrnje pokupila država za tako ceno, da se zopet izplača pridelovanje zrnja in tako zviša množina pridelanega zrnja na lastnih tleh. Ta jako dobra in prava namera švicarske vlade zadeva za sedaj še pri trgovcih z zrnjem in njih prijateljih hud in oster odpor. Dogodki zadnjega časa pa bodo vse ljudstvo gotovo spametovali in pripravili k boljšemu prepričanju in se sme z veliko gotovostjo računati na to, da nastopijo tudi v Švici prav kmalu popolnoma zdrave in dobre socijalne razmere. Želeti je Ie, da bi vse ostale evropske države postopale istotako. Toda v isti državi, kjer ima gotov narod posebne privilegije in gotova kasta posebne koncesije, je o kakih takih gospodarskih reformah — posebno pa v sedanjem času — sploh težko govoriti. Sicer pa lačen želodec tudi zapoje bobnečo pesem, ki je lahko hujša od topov v vojni sami. .. Ureditev in zboljšanje preživljanja našega ljudstva je vsepovsod nujno potrebna in bi se lahko povsod izvedla. Za izvršitev takih naredb pa se morata splošno priznati načeli: Zadeva glede pre-hranitve prebivalstva mora v slavnem postati zadeva države. Živila, tako za ljudi, kakor tudi za živino, niso nikak trgovinski predmet. Opozarjamo na današnji in se rat glede »Domače knjižnice, zbirke povesti vseh narodov". Prva številka prinaša med drugim sloveči, času primerni vojni roman »Železno leto". To je knjiga, ki jo čitajo sedaj na Nemškem najbolj izmed vseh knjig. — Prvi zvezek je na razpolago popolnoma zastonj vsakomur. NaroČite takoj. Prostovoljne darove dobi »Rdeči križ." Delniški kapital In rezervni u K M ».r zakladi K 27.000.000.— " » Ta Parterem ». 5 - Mntta » Trstu - Ib taa JI 1$ se peča z vsemi bančnimi posli, posebno naku- Ine Ttegc u kijižia ■ tiafijsifte ninutt rtrtsftjf p 411 01 vloge na tekočem računu po dogovoru |2 {0 so i>te, neglede na določila obstoječega, moratorija, vlagateljem vedno na razpolago. hrti imk pbti taka iz Irtieff. - Ptatiim aatofe n vsi mesti ----ffpisrinjt izrrfsje pnrapfM is i nfjaraiijffflri stroki. — •■—~ - ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi MAII O^lflSI s: se rafimnajo po 4 stot. besedo- K nn Mutno tiskane besede ie račn-1UU najo enkrat več. — Najmanjša ■ . lsP . * pristojbina tnala 40 stotink. :f LJU Pertot, urar, ulica Stadion št. 26 H 1209 Dnffftt Klim v ulici Sqnero Nuovo btev. 17, DUlICI MUH toči kraški teran po Kron 1 04. 12,18 fAlflnn milfl stot 66. stisnjeno rumeno stot. IXICliU IIIIIU 78, Sveče znamke Koval 500 gramov stot. tiS, Milo Rlicerin kilogram K 1 '68. — LEVY & Comp., Trst, Telefon št. 21-19. 1227 llrffOlffrff viJolina z absolviranimi študijami, UlllClJilll vežča slovenščine, poJuČnje. Ullck Stadion št, 9, III. nad., levo, vrata 11 od 4 do ti popoldne. 12 33 Pel mladih molznih krav m sem (Oberinthal), prodajo se radi vojni po ctnl. Pojasnila daje upravitelj Inse rataaga oddelka Edinosti._401 Antonlo Corrado KKf^ co marmorja. Sprejema tudi popravila. Telefon št. 22—53 bis. 1107 flfltllfll je °đprta T št. 8P2 (zadej novih UMI H lil vojaSnic). Se priporoča F. Cink. ' 1234 ISflrtilnil v ulici San 3tEarco gt- 35> toči kraški VUjIIIIIII teran prve vrste po Kron 1-04 ter vi-paveka in istrska vina. 1220 Žrebanje III. avstrijske razredne loterije se vrši dne 21. decembra t, L Srečke se dobivajo pri Podružnici Ljubljanske kreditne banke v Trstu, ulica Caserma štv. 11, katere tudi razpošilja proti nakazilu zneska od K 5 za Vs, K 10 — za Vi, K 20'— za Va in K 40*— za celo srečko. 1239 a|fMH C CIKA 80 odda v sredini mesta ve-lUUll iJtJUU liko stanovanje z vsem pohištvom in podnajemniki. —> Ulica Nuova štv. 22, 1. nadstropje. 4014 Tu Mfmflt 8 kron se proda stroj za vrtanje III mnin (traforiraiije). Ulica Stadion štev 21, in, nađst. 4015 postelji vzmeti, nove žimnicc K 86. —Popolna spalna soba s Umnimi K 290. Via Fonderia 12, L 23163 Meblovana soba Ulica Solitario 16, vrata 22. 1234 Razpošiljam vns Slika-OJubOJana. kranjske klobase s*, kes. • M. MOOIC 1199 RrfnfOiror najfinc3Sevrste» posebno priporočljiv Dl lllJCVCl proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže, pošta Begunje pri Lescah Kranjsko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne. 2569 BflI)ICQ .n,oseče na dom. Ulica Chiozza IVVflffltilf ^ leten, prost vojaščine z izobrazbo UlUUIIlli 6. gimnazijskih razredov ter kompto-arsko prakso, išče službe takoj ali z novim letom najrajši pri lesni trgovini, tudi banki, posojilnici ali kaki tovarni. - Ponudbe pod „Marljiv 212" na Inseratni oddelek Edinosti. 1241 TflCOhnf uradnik, želi z začetkom prihodnjega Mlatrflllll februvarja lepo opremljeno sobo event s hrano pri dobri gospej Hrvatici ali Slovenki. Plača od 110—120 kron mesečnd v naprej. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod štev. 120, 1242 Odda K soba in kuhinja. Rojan, Scala santa štev. 180. 1243 DlOtltfl ftllff 10 vaJe vsako nedeljo od 3—9 rlCJlIU JUHI v Trgovskem društvu, ulica San Francesco štv. 2. 1244 IfftikD sukaJ€ rane velikosti malo rabljene se lIUJIlC po ceni prodajo. — Ulica Ireneo štev. 6, IV. nadstropje. 1245 zemljišča. — od postaje). V najem se oddaste dve stanovanji z več prostori 130 klaft. i xi— Trio ^ minnt oddaljeno 1180 ocol štev. 728 Vfff|M izvrstno kuhinjo, naj zahaja v go- HUUl stilno BONVECHIATTI, ulica Carlo Ghega 17. Eksportno Budjejevižko pivo. 1106 Gostilna „Novega delavskega kon-samnesa druitva" s.sv&rter, se toplo priporoča cen], občinstvu, znancem in prijateljem. Toči vina I. vrste n. pr. istrsko in vipavsko ter dobro kapljico kraškega terana. Za dobro postrežbo jamči in se priporoča za obilen obisk Šuber Fran, gostilničar. ■in nmmmmmm n m Popolnoma zastonj dobi vsakdo I. zvezek Naročite takoj. Letno izide 12 zvezkov po 8 pol, vsak zvezek po 30 stot. — Založnik: Dr. U. KOSER. JurSinci. Štajersko. (j Odlikoval tCTlJarakl mojeter i Viktor Schenk M laZagateU •Inito kr. tel. 0 ti •rrfaUtoff a KNVni M H priporoča svojo zalogo razno-m vratnoga obarala za gospo, go* W spodo kakor tadl za otroka. H Prodaj* naJMPtga wm vtttfl* FfCrfls, GIo-VF Mo, cavaHor la Cir. Metodovo mazi* Trst lelvttitre 32 Žrebanje se vril dne 21. decembra 1914 Srečke stanejo 'I.K5. 'UR 10, 'UR20. 'Ii K40 Naročila sprejema PoMtalca ljubljanske kreditne banke v M ulice Caserma itev. o > TRST ■ ulica Huova žtv. 36 38 - TPST M. AITE nasledniki Slavnemu občinstvu in svojim cenjenim odjemalcem priporočata svoje velikanske ZALOGE VSAKOVRSTNEGA MANU-FAKTURNEGA BLAGA za jesensko in zimsko sezono po nizkih cenah, pod vsako konkurenco. Se priporočata kot Slovenca O. Milili, F. Sušmeli. TRST - islka ftueva šiv. Ž6 38 - tfcSt O z Il^il H^KH liSaHBII II V ui kakor ure, verižice, prstane, zaponke, uhane, priveske in druge zlatanine se vdobijo v slov. trgovini ur in zlatanine ALOJZIJ POVH - Trst, Trs Barriera vecchia 3, Trst - ALOJZIJ P IIIHSSIIII PEKOVSKI MOJSTRI IN TRGOVCI II IroS (kvas) za poskuSnjo« In prepriianl bodete, da NOVA Trat-Vrdala izdeluje samo zajtmteno Cista drele Iz vln-Mafo in p« nizkih cenah. ■ Svoji k svojim! Stran IV. j« tt 31 s. V Trstu, dne 13. decembra 1914. ][ PRIPOROtUIft TlMtt||| Brivnice. Anton Novak ftt, se toplo priporoča cenjenemu ito-vefukemtt občinstvu ta araogoStevHnl oblik. - SVOJI K SVOJIM! 2660 se Priporoča B. HARASTA Sebek). Pranje gfave, vsa (Jela. Najboljši trt. damsld slavnemu vu gijeirična A, Via Carincd 9 (prej A«t vsakovrstna lasuljarska salon. Zmerne cene. Fotografi. NflllillMi spomini so artistične fotografije na lilij ij UDU kristalu, porcelana itd. za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega artističnih fotografij je , urar, Trst, uli d Nnovm jetja za re JIOV______ it. 41 fpalača Salem). 1495 Gostilne. ObrtnUsko druftvo v Burko* (blizo cerkve) toči izborna vina in postreže s fino knhiigo. Drehegevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. KrogljiSče. Cene zmerne- " 2330 MmHIm Dllllf priporoča cenj. občinstva svojo nauja DUlIt gostilno .Ai buoni amici" v Trstu ulica Belredere štev. 39, točilnico vina in piva v Trvtu. v ulici Bonvenuto Cellini štev. 1, gostilno „Al buon Almissan" v Rojann. ulica Montorsino fct. 3, tcčilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ulica Perario St M2 (hiša »čuka). Toči se prvovrstno ddmatinOco Črno. belo in opolo vino iz Om'.5a in pivo. Kleparji. Lozer Ivan, klcpor ^e™™^ p prodajo vsakovrstnih kleparskih izdelkov. Izvr ko naročilo in popravo " ruca ven po zmernih cenah. 34. — Svoji k svojim! delavnici ali iz-Sette Fontane štev. 2443 Krojaču II MllM?llV#fl IVAN GORUĆAN, Trst, ulica Pas-VMUjUinilU quale Rcvoltella ali Chiadioo in Monte št. 27, L nad., se priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna {»o-trežba, velika iiber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. 7213 Mizarji. ■ niiiH Dhmmm mizarska delavnica za vsako- nnrcn Duruiui v^tno aeio. th* ul« s. Francesco d'Assisi 2, dvoriiće._2095 Papir. Velika zaloga poplrla s. ^ PŠ po zmernih ctnah oa arot CASTONE DOLLDTAR. Vi ,ex Maraugoni*. Telefon št drobno in debelo tvrtka dei Gelsi štev. 16 27-81. Pekarne. JOSIP AŽHANN Zgornja Greta štev. 270 priporoča svojo pekarno. Hmill fllfif Trst. clica Pa^qu^e Hevoltella llDrUl jUMl Št- iii pripori cenj. občinstvu svojo [-ekarno in slaščičarno, v kateri se dobi večkrat na dan svež kruh in sladčiee. Vino in likerji v steklenicah Pohištvo. I^m postelji vzmeti, nove žimnice K S6.— Po-UUv iK)lna s-alna -oba. z žimninami K. 290.— V. Fonderia 12, I 2318 Prodajalne jestvin. lini (Ml Milini Trst, Piazza Ponterosso IVUl« VUe IllllgJ Trgovina jestvin in kolonjal nega bla^a, specijaliteta: pristno Čajno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob-lea obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec vodja. ii00 Šivilje. Trst, Piazza della Borsa št, 3 v. 9 ________l>amska krojačniea. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju ... ... . ^.---- — _i A. RIEGER ko vrst ne obleke r_ _w___ plesne obleke, obleke- za poroke. bluz9 za gle sle itd- Cene zmerne Tapetarske delavnice. Rudolf Bonnes 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Trgovina s manifakturami. MlfVlilf lfflrČflH? Trst> uiic* fiiuliani št. 19 nnrijtt JMISBUl priporoča svojo trgovino rnanufaktoraega blaga in izgotov^jenih ženskih oblek. Sprejem dela po meri. 2232 Jerr.el Kopač - Gorica Voščarne. ulica Sv. Antona št. 2. Voščene sveče 292 Žganjarna Pijače prve vrate. Žganjarne od ni ud zadruge, ] ve^Je zneske pc do- < čehovme ritane i dAsvnim obresto-naješ. Vlaga se lahke po eno krono. mnat umm*. illM»M»MMMM»tlMI»MMM i ♦ i s neomejenim jamstvom i ulica S. Francesco štev. 2, I. nadst. j! |--- -----------L- 1 - - - • ?------------ - - — : Posojila t £ daje na osebni kredit in na zastave ♦ proti plačilu po dogovora. X Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 i dopoldne in od 3 do 5 popoldne. i Priporoča male hranilne skrinjice, ki X so posebno primerne za družine. ♦ MM Krtmnrjl hi sostnnlčar]!!!! Kupujte za prodajo grenko vino ■ ■ln.j. J^IM ■ —— ADSUStO OElI AJflOlO oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zeliič, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje. ^Hmorak« tovarna oles Ediaa ^ _ dvetoles .TRIBUNA" Gorica, Trtatkrn ml. M prej pivovarna Ooriup). zaloga dvokolca. Mvalnih in kmetijskih strojev gramofonov, orkeatron. itd. 9. MTJ Oorlca. Stolna nI Plači/jc te na obroke. Ceniki franko. Hermangilcfl Trocca TRST. ulico Borrinv veccbii I Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Dr. H0RVATH TRST, CORSOST. 17 VELIKA ZALOGA žita, moke, riža, otrobov, fižola, ovsa ter koruze, in koruzne moke Po ugodni ceni se vdobi RUIKMKI 13 - TRST - fiilmnl] Se toplo priporočam R. GAMBEL Telefon >'4-03. e uojohom slihe dragih sorodnikov ker UMi f • razglednic in povetana slika 30X41 cm samo 3 krone. Pminii ii priveski se motiskalelo tudi iz zastarelih slik po zmerni ceni. Odlikovani fotograflčnl zavod, Trs« ulica Acquedotto 27. SMn-Sfrip. SarsaparHlM ĆMN* krvt. •*ap«i. St«kI«Dica K S i 1» 7 90, Sidro-Liniment Capcl«! compot. Nadomestilo s* sidro-Pain-Exp«1l«r, MiNN* Mašila ta prebijanj«, matiio, trenja po nđih. 1«*. Slaktmiea K - JO. 1 40. t- Sidro • žvepleno - mazilo. lala «laiKje«« pri llšaju. aolaaa t«H> Ki LonAafc K <.—. Pobi •• ait*r* v vaaki apoteki ali pa diraktao lr. fli^ter-jevi apiteki „pri ilttM ton", Prtft I, CHzabetiittraftM 9 Kreditni zavod (StabHimento di credito) TRST, Piazza Nuova štev. 2, TRST Rezervna glavnica približno 247 milijonov kron. se bavi z vsemi bančnimi posli. Opravim In hram vse vrednote. Hranilne knjižice obrestuje od 1. novembra 1914 po 4°/0 dohodninski davek plača zavod. MENJALNICA (Vid SOII Antonlo 5) Urnik blagajne od 9. predpoldne do 1 pop. VARNOSTNE CELICE „SAFES" v p—fcni ofctopni »ofcaml, posebno priporočljive za shrambo listin, hranilnih knjižic in draguljev. Celice, ki so različnih velikosti, se postavijo proti mali najemnini na željo tudi na ime več oseb. Repretnm urnik od 9 predp. do S popoi. Karel DeiamI po visokem c. kr. nameslnlitvu koncesijonirani zobotehnik Trs«, ulica Belvedere Št. 4. lil. n. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 6. Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGG TRST, 111A S. CATERIMA ŠTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: ilVo—i in 7—7Mi čevlji brez šivanja m žeuijtv n Izvršuje edino le FRAN CINK V TRSTU ulica Cecilia šiv. 12 Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno. Na zahtevo pride tudi po naročilo izven mesta. Delo solidno. - CENE ZMERNE. Lekarnarja A. THIERRV edino pristni Ualzam olajsujo kašelj, krč in bolečino ter okrepčaje tek in prebavo ter raz-tvarja s'iz. — 12 0—% ali pa velika steklenica Kron 5*60. - Edino pristni balzam iz stoilsfnice olajšuje bolečine, hladi, očis-ti iu omehča vsako boclisi tudi staro rano. — Dve dozi kron 3-60. Dnerne podiljatve !---Dnev :o pošiljatve! Lekarnar A. v. THiERRV i Pngndi |ri ftogattu ia Lekarn Jas. v. TorSk i Btidinpgti. atamaaigioio^iS-oi^diofapi ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za tK)lezni na dilialih (kakor: grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso Stev. 12, Telef. 177JV od li1/, do IV, iu od 41/, do 54/, pop S® Vg Specijalist za sifilistične in kožne bolezni ♦ ima svoj ambulatorij X \ * v Trstu, v ul. S. Lazzaro st. 17,1. J - (Palazzo Diana) - ♦ Za cerkr\jo Sv. Antona novega. + Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. imilia Ceregato Trst Cam&o S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovine pisarniških in ioisKiii potrebščin Prodaja razglednic in igrač vseh vrst. Presojo se ludi molitvenik! v slov. jezika. UMETNI Z0IJE PLOMBIRANJE * ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. ČER MAK V.TUŠCHEI5 lOMZOMV. MIIM KON(. ZOBNI NHC J ((j J TEHNIK UUCA CASERMA, 13 II. nad. v v Zalosa dalmatlnsKesa uma lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu Filip Ivanišević ulica Torre biiinca 18, Telefon 14-05 Prodaja 112 drobno in na debelo. Gostilna-Buffet v ul. Nuova št. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste 0 J ■■ ■ ■■——■■ H——III II—H !!■ [I „Tržaška posojilnica In hranilnica" Mil JUliriU P9M"i TRST, trg Carlo Goldoni in "e „Kauarna Goldoni" i se trplo priporoča slovenskema občinstvu obilen obisk. pran Marinšek. M&smEMfllBI III III 119 IBI III 31! r«ffislrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST, Piazza della Casarma St. 2,1, nad. (v lastni palati) vhod po glavnHi slopnjlcah. POSOJILA na Tknjitbo 5Vs4fe na menic« po 6*/o na zastave in amortizacijo KSKOMPTUJE HRANILNE oa TMlKega, če tod i «i nd , daljšo doba pe dogevoew. VLOGE in jlii obrMtai« m 4 VI. Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovora. fteatai '-v»lc atafiije zavod sam. - vfiga s« lahko pa e::o kroio. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSICE). Poita -hranilnični raćun 16 004. TELEFON St. 952. Ima varnostno celico (aafe depoarts) za shrambo vrednostnih listia. dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti vlomu in rož&ru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad 10 mtttjonov bron. Uradue ure^ od 9 do 12 dopoldne (n od 3 do 5 popoldne. - IzplaCuJo se vsak delavnik ob cradnlh ura ti.__ '■a •■ i rvr Luieria Po^orelz, Trst. olic-a GralLa f»07 ~e rnporoča za obilen obisk. 1SS2 Razni. VlsAffnlA aU v n*jem se ^j® ^^zn« ^oitilnet rrUuUjU ka.-ame. mleka ne in druži obrtni obrati h*e, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Corši od 9—11. 3—G telefon št. 823 41 IADR4MSS4 SAI Trsi, Via Cassa di Risparmio Stev. 5 (Lastno poslopje) fistilo za čevlje Carpi^on 2. Telefon I/M* parkete in kovine. — Gazzoli A Comp. Via Carpi*on 2. Telefon rt-OS. Odlikovana trtaška tovarna. 2114 KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijorifete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA._ mm MENJALNICA VXOGK NA KNJIŽICE 4 od dneva vloee do dneva vzdig*. Kentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-računu po dogovoru. FILIJALKE: DUBROVNIK KOTOR T^r r BLJANA METKOVIĆ OPAT r JA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. • do 12l/a pop. in od 2Vi do 5 pop. ESKOMPTUJE : srečke, devize in pnp;rie. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kiir/.ni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ♦♦♦♦ ESKOMPT SfgNiC Cea. kr. prlv. Rlonkme Jtcfrfotlca dl Sicartt v Trsta ustanovljena lata 1838. Zavarovanj* proti Jkc/di, povtroS&ci po cgnj« ■treli in eksplozijah. Za t aro run a »ieklenih plošč proti razbija. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poSiljatev na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših koaabi ■■njih Delntika glavnica in rezerve dne SI. dec mbra 1912 K 17».&40.187*98 Stanje zavarovalne glavnic« na iiT^ja^)« (tL 11 1913) K 534-593.429 80 Odkar obstoja družba, j« kilo v vaafa braaiah Is plnCano u ikodah K 758.460MM*. v «Mb bM aiav^b m—m la Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „i>RNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink l/4 litra. ISTRSKO vino po 24 st % 1- - PRISTNI TERAN po 32 st */4 I. aa P II ti Ml CENTRALA v PRAGI UstanovUenn L 1868 2» podružnic 17 cfcspozltar Dalaaftka giavnica K 80,000.000 Rezervni in varnostni zaklad: ES Mil —ii iwmiii Mimumii II—IMII Žhrnostenska banka ^^ v Trstu GRADEŽ otvorjem« v poletja CkSpOZitUre redno poslovanje OPATIJA Izvriul« vst ban