Naš  ded.
Naš ded pa vivček so nažgali,              Pa že zakuka drobna ptitka
nai ded pa v gozd so se podali,          iz bukovega tam gozdifka:
da kukavico slišijo.                               kuku, kuku, kuku, kuku.
Pa komaj prišli so na griček,                Brž dedek šteti so zaCeli
jih že povpraša droben ptiček:              in dosti, dostl so našteli,
,Oj, srebrolašček, kam pa, kam?"         naiteli do petnajst — zaresl
.Kako si radoveden, pttček!                  To so se dedek nasmejali
I, tjakaj v bukcrv grem. gozdiček,           in droben vivček spet nažgali,
da kukavico slišal hom.                        dejali radostno tako:
Bom slišal, koliko napela                      .Oj, dober dan, ti drobni vivček,
nti let bo ptičica vesela,"                       oj, dober dan, ti dimček-sivček,
so rekli ded in š/i naprej.                     še petnajst let te bom kadil!'
Bogamil Gorenjko.
llnnndl