8 V mednarodni akademski skupnosti izhaja vedno več znanstvenih revij. Nastajajo v želji, da bi izdajatelji lažje sporočali svoja raziskovalna, pedagoška in druga spoznanja v doma- či in mednarodni skupnosti. V Sloveniji na področju etnologije in kulturne antropologi- je izhaja več revij. Etnolog (1926–) je revija Slovenskega etnografskega muzeja, najpo- membnejše muzejske etnološke in antropološke ustanove. Glasnik slovenskega etnološkega društva (1959/1976–) je postal osrednji cehovski znanstveni in strokovni informator. Tradi- tiones (1972–) urejajo na najpomembnejšem in največjem etnološkem zavodu, Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Slovensko antropološko društvo izdaja revijo Anthropo- logical Notebooks (1995–). Leta 1999 je bila na Oddelku na etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ustanovljena Zupaničeva knjižnica, njen prvi urednik pa je bil Rajko Muršič. V zbirki je doslej izšlo že 52 monografij in zbornikov. Etnologi in antropologi- nje na Filozofski fakulteti, ki sodelujemo pri najrazličnejših revijah kot avtorji ali članice uredniških odborov, smo si sčasoma zaželeli še svoje revije. Ena izmed bistvenih zamisli, ki je botrovala njeni ustanovitvi, je strnjeno predstaviti sodobne teoretske okvire, raziskave ter uvide domačih in tujih raziskovalcev in raziskovalk s področij, ki jih v svojem izobraževal- nem poslanstvu naslavlja Oddelek. V ospredje revije stopajo vsebinske usmeritve Oddelka oziroma njegovih sodelavk in sodelavcev ter študentk in študentov, čeprav so seveda dobro- došli tudi drugi predlogi in prispevki. V uredniški odbor revije smo za zdaj lahko vključili le sodelavce in sodelavke Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, kmalu pa bomo povabili še druge raziskovalke in raziskovalce. Izdajanja revije smo se drznili lotiti tudi zato, ker sta Univerza v Ljubljani in Filozof- ska fakulteta v zadnjem desetletju dosegli velik napredek v založniški dejavnosti, tako po številu naslovov kakor v vsestranski podpori urednikom in urednicam ter avtorjem in avtori- cam knjig in revij. Internet nam gre pri tem na roko, saj zelo poenostavlja nastajanje publika- cij in povečuje njihov domet. Revije tako formalno ni težko ustanoviti, težje jo je vsebinsko ohraniti. Odločili smo se za splošno, ne področno specifično usmeritev znanstvene revije in za njeno izključno spletno izhajanje v slovenskem ali angleškem jeziku. Uvodnik Peter Simonič, V eronika Zavratnik in Mirjam Mencej 1.20 Uvodnik DOI 10.4312/svetovi.1.1.8-13 9 SVETOVI/WORLDS leto 1, št. 1, februar 2023 V ečina uredniških, recenzentskih in lektorskih postopkov poteka v digitalni obliki, in sicer prek platforme OJS (ang. Open Journal Systems), ki tako avtorjem in avtoricam kakor urednikom in urednicam omogoča spremljanje recenzentskega postopka. Navodila, ki naj jim sledijo avtorice in avtorji, ki jih zanima prijava tematske številke, so dostopna na spletni strani revije (https://journals.uni-lj.si/svetovi-worlds); tam so prav tako dostopne smernice za avtorice in avtorje prispevkov. Izbrano ime revije sledi sodobnim ontološkim in fenomenološkim usmeritvam: Svetovi/W orlds so zavezani humanistični enotnosti sveta, vendar spoštujejo različnost bivalnih okolij, vrst, izkušenj, relacij, tradicij, dilem, razlag, raziskovanj, rešitev, čutenj, obli- kovanj družbenih skupin, procesov, identitet in pomenov. Razen poudarka na temeljnih usmeritvah revije (etnologija, antropologija, folkloristika in sorodne discipline) avtorjem in avtoricam ne postavljamo disciplinarnih, tematskih, časovnih in prostorskih omejitev. Pri pisanju in urejanju besedil se nam zdijo pomembnejše etnografske izkušnje, teoretska konsistentnost, primerjalnost, sintetičnost in aktualnost. Bralce, bralke, avtorje in avtorice spodbujamo k oblikovanju tematskih številk ali tematskih sklopov v posameznih številkah. Hkrati k oddaji besedil vabimo tudi avtorje in avtorice, katerih prispevki se ne umeščajo v tematsko oblikovane sklope, saj bo vsaka števil- ka v ločeni rubriki predstavljala tudi vsebinsko nepovezane znanstvene članke. V revijo bomo uvrstili tudi recenzije aktualnih strokovnih in znanstvenih del ter poročila o različ- nih dogodkih, raziskavah, razstavah, delavnicah in podobno. Za nekaj prihodnjih številk so vsebinske usmeritve že začrtane: prva številka je posvečena folkloristiki, v drugi številki boste lahko prebirali o večvrstni družbi, tretja številka pa se bo usmerjala v polje religije, spiritualnosti in ritualov. Prva številka revije Svetovi prinaša prispevke slovenskih folkloristov in folkloristk, ki so decembra 2021 sodelovali na drugi bienalni slovenski folkloristični konferenci z naslo- vom Aktualne raziskave v slovenski folkloristiki, ki jo je na Oddelku za etnologijo in kultur - no antropologijo organizirala Mirjam Mencej. Po konferenci so bili nekateri raziskovalci in raziskovalke, ki se ukvarjajo s slovstveno folkloro, ljudsko glasbo in plesi ali pa pomembno prispevajo k njihovemu ohranjanju in širjenju ter zavedanju njihovega pomena, povabljeni, da za potrebe revije napišejo izvirna znanstvena oziroma strokovna dela. Številka prina- ša devet prispevkov, ki si zastavljajo zelo različna raziskovalna vprašanja ter obravnavajo različne vrste in žanre folklore – od pripovedne in pesemske folklore, do kratkih folklornih obrazcev in ljudskih plesov, od pravljic, povedk, pesmi, do pregovorov in frazemov. Marija Stanonik tako na podlagi kritične analize dosedanjih praks razmišlja o vlogi in pravicah pripovedovalca, zapisovalca oziroma zbiralca in predvsem redaktorja, urednika in razisko- valca folklornih pripovedi. Kristina Radomirović Maček, ki se v svojem članku prav tako ukvarja s folklornimi pripovedmi, se osredinja na teorije zarote o COVID-19, ki jim je na slovenskem spletu sledila v času epidemije. Saša Babič se posveča pregovorom o alkoholnih pijačah ter v njih prepoznava odnos slovenske družbe do alkoholnih pijač in alkoholizma, Matej Meterc pa na podlagi spletne anketne raziskave obravnava do sedaj skoraj spregledani žanr kratkih folklornih obrazcev, in sicer nekonvencionalne frazeološke replike. Marjeta 10 V ol. 1, Nr. 1, Februa ry 2023 Uvodnik Pisk na primeru vuzemskih plesov in iger v Metliki in njihovega razvoja kritično razmišlja o vlogi folkloristov v procesih dediščinjenja. Marija Kozar - Mukič z vidika medjezikovnega prepletanja v pesmih porabskih Slovencev analizira zbirke porabskih ljudskih in cerkvenih pesmi. Martina Piko - Rustia podaja zgodovinski pregled zbiranja slovstvene folklore med slovensko govorečimi prebivalci na avstrijskem Koroškem z vidika vloge, ki jo ima ta v iska- nju in ohranjanju etnične identitete, kulture ter v utrjevanju slovenskega jezika, v novejšem času pa tudi kot »žive dediščine«. Na koncu Susanne W eitlaner in Luigia Negro v krajših strokovnih prispevkih prikažeta še delovanje slovenskih društev ter njihove dejavnosti za ohranjanje slovenske folklore, jezika in kulture na avstrijskem Štajerskem in v Reziji. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite pri spoznavanju in ustvarjanju Svetov.