OGLASNIK št.17. k 50. listu Novic. 1853. Kdor želi, kako oznanilo v oglasniku natisniti in Novicam pridjati, plača za vsako verstico z navadnim srednjimi čerkami 4 kr., ce oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6kr.;za vsakkratni natis je še 10 kr. za kolek (štempel) po novi postavi plačati. j. BlaziniU. <53° Oznanilo. ck 3) Kopališče na Ljubljanici unkraj Prid na Ter-novski strani, se bo letos 7. dan tekočega mesca za občno rabo po naslednjih vodilih odperlo. §.'!• Omenjeno plavališče (Schwimmschule) stoji pod vodstvom c. k. gospoda oficirja. Plača v plavališu je takole določena : Vsak učenec plavanja plača za celo poletje naenkrat.....8 gold. — kr. Če hoče pa vsakibart posebej plačati, plača pa vselej . . . — „ 20 „ Kdor že plavati zna, plača za celo poletje skupej ...... 4 „ — „ Tisti pa, ki za vsako kopanje proti plača, odrajta vselej po . . — „ 7 „ Kdor 12 plavališnih kart naenkrat vzame, plača za nje ... 1 „ 15 „ §. 3. Posamezne plavališčne karte se prejemajo na plavališču pri kaši; kdor jih hoče pa 12 naenkrat imeti, jih dobi pri tesarskem mojstru J. Pajku. §. 4. Za perilo, to je, za hlače, rijuho in brisalo se plača 3 kr. Od izbic, v kterih se po redu pridši plavarji slačijo in oblačijo in se zapreti dajo, ni treba nič plačati. fi. 6. Plačilo za plavališčne karte in za perilo se pri kaši odrajtuje: plavališčna karta se mora pa vselej učeniku plavanja odrajtati. •§.7. Vsak, kdor pride na plavališče, se mora po predpisanih postavah vesti; posebno mora pa vsak, ki pervikrat pride in prosto plavati hoče, poprej po skušnji pokazati, da plavati zna. §. 8. Lepo zaderžanje in sramožljivost v vsem se morete tudi tukej spolnovati; riato je tudi posebno prepovedano nagim plavarjem na brege stopati; na plavališču mora vsak z rijuho ogernjen biti. §.9. Pse na plavališče jemati je prepovedano. Ljubljanski magistrat 5. junija 1853. Ambrož, s. r. °7° Ovčarske bukve. co V nemškem jeziku so v Pragi ravno na svetlo prišle sledeče bukve, ktere zapopadejo vse, kar rejo ovac vtiče, to je, poduk: kako požlahniti ovce, jih zdrave, močn^in koristne ohraniti, in kako bolne ozdravljati. Kmetijska družba jih priporoča vsim ovcorejcom, kupčevavcem z volno in tudi živi-nozdravnikom, ki nemški jezik umejo. Imenovane bukve se dobe v vsih bukvarnicah pod naslovom: Vollstandige Schafzucht-Schule* oder Belehruug, wie man das Schafvieh veredeln, gesund, stark, kraftig und nutzbringend erhalten kann. Fiir Schafviehbesitzer, Oeconomie- Beamte, angehende Thierarzte undOeconomen, Wollhandler etc. theoretisch und praktisch zusammengestellt von Friedrich Utieschil, Wirthschaftsrath etc. in. Prag. C49.) 00 3n bet <2tatttnn&'fd)en SSu^^anbluug in $la- genfntt ift nun Dcftftdnbig etfdnenen unb iti attett §Bud)$anfelutt(|ett in %aiba&> *n tjaben: Zgodovinski Katekizem, ali celi keršansko-katolški nauk v resničnih izgledih iz zgodovine, za cerkev, šolo in dom. V nemškem jeziku sostavil Janez Ev. Smid^ katehet na dekliškej šoli v Solnogradu. S pomočjo nekterih slov. domorodcov poslovenil in izdal Anton Janežič. $teis fiir aKe 3 35ri'n&e htofdtitt 3 fi* 2L tx. Sa &et Vteiš fce* l. 33att&ed bet fceffen @rfdjctnen mi%ltdf>ft bUiu% be* ttieffett t&UTfte, fo ttiat eine Ueinc @r* fyoi)in%$ be&felben fttt &en 2* nnb 3* 3$anL> untoermctMtd), inetl &tefe an SSo? gcn$al)l fldrfer ftn&* (šben bafelbft jtnb nad&jteljen&e, jn ^rits fnn<\%#e$d)cnLen fel)t cmpfef)len& Wettl)e Sttflen&fc^ttften jn f)aben: Lepo darilo za pridne šolarčke. Štiri prav prijetne pripovesti za poduk in kratek čas. In Prarnienband gebunden 16 kr. Divji Hunci pred mestom Meziborom. Podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja slovensko mladost in tudi za odrašene ljudi Im Pramienbande 16 kr. - 38 — (5J.) (2) 2(uč Kubn>tg'$ &>erfag tn ©rat$, ijt burcb alte 23ncbt)anMungen unb S3ucf>butber broc^trt fitr 40 fr. ju bejtel)en: (Ikri ii a9 nebefhkih saklad sa fpokorne dufhe, odperta v hvalo boslijiga ufmilenja, k zhafti svelizhane, & tolashbi vojfkojozhe in k pomozhi terpijozhe zerkve. unb bereitč in bitterfcn Gnnbanben sorratbig bet J. B. Mosettig tn ®brj unb S^O* ©iotttitli in &aibatt+ Stefeš, atte Snfecten tbbtenbe 9>ufoer ift tton einer ^ftotje, ti)c(d;e tn ^crjTett nntb n>acfcfh @d ttertitgt pjfye, Saufe, ©djmaben, Slmeifen u. bgt. 3nfecten. 9Kan at bamit rceiter ntcfctS jttttjun, att einige ^rifen baf)in t jtreuen, tt>o ftd) btefelbeu auf^altcnf in bie 3tigen r SSettfteffen, ber SKobeln, gegen Ganjen — anf bk ttiic^er sor bemSc&Iafengeljen, gegen $(6t)e unb 2Ban* ; — im Simmer ^ie unb ba gegen @dfm>aben, 9)loU u. f. n>. 3>mS 24 fr. 3u fjaben bei ^ohann (^tPtttint in Latftctd)* C500 ^ C3) Pri Janezu Leonu v Celjovcu so na svitlo prišle in se dobijo pri J. Lerher-ju, kakor tudi po vsili bukvarnicah v Ljubljani: Stric Tomaž, ali življenje zamoreov v Ameriki, od Henriete Stowe. Svobodno za Slovence zdelal J. B., s 6 podobami. Mehko vezane veljajo 40 kr. srebra. I V FsjuMjanil V Mimjnjill Kitni kup. .u . .. r 18. junija 20- junija (Srednja cena). I_________________I_______________I i I gold. kr. gold. | kr. | Si 1 mernik pšenice domače j 2 19 2 22 I 1 » > banaške j 2 15 2 22 II » tnršice.......i — — 1 51 I i > sorsice.......I — — 1 59 I 1 > reži ......... 1 35 1 58 j| 1 » ječmena......I 1 34 J — — 1 > prosa........ 1 33 J 1 30 II > ajde .........I "" — * 42 I II 1 » ovsa.........J 1 j 55 — 54 j ¦ -g^gi ™L------------ 06.) (O Pri Janezu Giontini-tu, bukvarju v Ljubljani je ravno zdaj na svitlo prišla: Stric Tomova koča, ali življenje zamoreov v robnih derzavah severne Amerike. Po angležkeni spisala Henrieta Stowe, iz nemškega poslovenil Fr. Mala vasic. V Ljubljani 1853. Se nikoij, ne v sedanjim ne v preteklim času niso nobene bukve tako zaslovele, kakor „Stric Tomova koča! Od žene so pisane in naj-pervo v Ameriki na svitlo dane, in v njih domovini, še bolj pa v Anglii so se za-nje ter-gali. Cez dve sto in petdeset tavžent iztisov jih je bilo v Ameriki, v Anglii pa še več kot še enkrat toliko v kratkim prodanih. Skorej v vse omikane jezike so že prestavljene. In od kod pride to? Stric Tomova koča je delo časa, ktero govori od robstva ali sužnosti v strinjenih amerikanskih derzavah, in jasno dokazuje, da je zoper človeštvo, daje torej čas, to nečloveško napravo odpraviti. Menda nam ne bo treba, dokazovati, zakaj da smo ravno te bukve za Slovence predelati dali. Vsaki, kteri ima serce v svojih persih, ki čuti, kaj človeštvo terpi, bo te bukvice gotovo rad bral. Cena bukev je 36 kr. Olepšane so sšterimi podobšinami. Natisnjene so tudi krasno. Dobe se te bukve: v Celovcu pri Sigmund-uy v Beljaku pri Hoffmann-u, vCeljipri Geiger-ji, v Marburgu pri Leirer-ju, v Radgoni pri Weit-zinger-ju, v Novim mestu pri Wepustek-u, v Krajnu pri Reš-u, v Kamniku pri Maas-u\ v Gorici pri Paternolli-tu, v Terstu pri Scarbarju, v Slovenjem Gradcu pri Zavadcki-tu, in v Postojni pri Bla%nik-u.