ISSN 7704-01993 Zaradi praznikov sprejemamo naročila za objavo v novoletni številki Tednika (izšla bo v torek, 31. decembra) do sobote, 28. decembra, do 10. ure. Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, torek, 24. decembra 2002 / letnik LV / št. 52 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT Vesel bóžiř iin šreřnó riôvô lete! TA TEDEN / TA TEDEN Moj, t^oJi - srečen božič! T "Yesel božič, ^■reien božič, miren božič, zadovoljen, I / topel, sladek in še kakšen božič si zaželimo vsako r leto znova. Kakšen pa je srečen božič? Odgovorov je toliko, kot je bralcev Tednika. Nekaterim je izjemno pomembno da je na božič vse čarobno in skoraj popolno. Pomembno je, da je zemlja pokrita s snegom in da ima jelka pravilno razraščene veje, da bodo spečeni keksi za vse okuse in prtički v enakem barvnem odtenku kot namizni prt. Drugim spet bo najpomembnejše, da bo stanovanje urejeno, parket zloščen in temeljito opravljeno vsakoletno zapovedano predbožično čiščenje. Komu drugemu je na božič najpomembnejše srečanje z družino, s sorodniki, prijatelji, dolgi klepeti, ob katerih se pozabi, da se mačka sladka z večerjo. Nekaterim pomeni božič dela prost dan in televizijski program, poln osladnih filmov. Za otroke je praznik bolj skrivnosten in težko pričakovan. Svoj čar imajo darila in sladkarije. Nekdo bo zadovoljen z malenkostjo, drugemu bo računalnik premalo. Odvisno od tega, kakšno popotnico so mu dali na pot njegovi starši, kako so ga vzgojili in s tem določili ali bo v svojem življenju znal biti zadovoljen. Kajti ne takšno ali drugačno bogastvo, zadovoljstvo, je ključ do sreče, ki si jo vsi tako želimo. Komu drugemu so starši povedali, da je božič povsem enak drugim dnevom in vsega cirkusa okrog božiča sploh ne razume. Božič je lahko tudi čas druženja, topline, družinske idilike, romantike, čas nenadkriljivega kiča, čas srčne dobrote, čas tradicije, čas pobožnosti, čas tišine. Ne vem kakšen je vaš božič, eno pa vem zagotovo, kot je zapel Bing Crosby: - Kdor nima božiča v srcu, ga tudi v trgovinah zaman išče. . Rrp.c.p.nhnEr.1 \ xiW^-eTc, \{joUa.íS> Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico... ... nakup pa lažji za 300.000 SIT... Lupo hop ^^ Dominko d.o.o., Zadružni hg S, 2251 Ptuj TEL: 02/788-11-50 Trije za enega, eden za tri. Jeep Cherol^ee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler za idejo boljši Supermesto, Ormoška c. 3C Jeep SAIVIO EDEN JE PRAVI. DC DOMINKO CENTER, d.o.o., 02178811 10 Prijetne božične praznike vam želimo delavci družbe Radio-Tednik Ptuj! Foto: Jože Bracic PTUJ / SLAVNOSTNO ODPRTJE GIMNAZIJE V iasu proslave prisegel novi šolski minister V četrtek je bilo v dvorani Gimnazije Ptuj sl^^nostno odprtje novih šolskih prostorov. ®V€LIKfl BOŽIČNO- A NOVOLCTNfl PRIRCDITCV ^ §»Zfl MflL€INV€LIK€«§ ^B v petek, 27. decembra, ob 17. uri v športni dvorani Center jH^ JH^ Ustvarjalne delavnice ^ Čarodej Jani Jošovc ®Klovno Bufete Otroški zborcek ^^^ SinSebostjon Gknmi pokrovitelj: MCSTNfl OBČINA Ptuj ^^^^ ^^^^^^ OPMA».». . MatlAŠ «ttcIcA V — — — I A__^t^,__o»..i Ravnateljica Melani Centrih: ""Dejanje je končano ..." Proslave so se ob dijakih in profesorjih šole udeležili številni gostje z Ministrstva za {olstvo, znanost in {port, Zavoda za {olstvo, občine, srednjih ter osnovnih šol, zavodov, gospodarstva, sveta šole in sveta staršev ter nekdanji dijaki. Mestna občina Ptuj 7 nrafmi^ahir- nnijrhfl M mrfllslm In j'flfinnlsnn H«.1iiimn«t Rnrfin-TpHnlk Ptiil Športna dvorana Center Ptuj retrtek 26 deremhra 2002 oh 18 uri AKTUALNO SPODNJE PODRAVJE: Zdaj še brez uprave za obrambo! STRAN 3 GOSPODARSTVO KIDRIČEVO: Talum je naprodaj STRAN 4 PO NAŠIH OBČINAH PTUJ: V občinah ne marajo invalidov STRAN 8 KMETIJSTVO ORMOŽ: Kmetje na robu obupa STRAN 9 NAJBOLJ PRILJUBLJEN DUHOVNIK Tokrat Edi Vajda iz Zg. Les-kovca STRAN 10 9770040197053 PO SLOVENIJI ZAPRISEGEL NOVI PREDSEDNIK LJUBLJANA - V nedeljo, 22. decembra, pozno popoldne se je na seji državnega zbora poslovil dosedanji predsednik republike Milan Ku~an, zatem pa je pred poslankami in poslanci zaprisegel novoizvoljeni predsednik republike Janez Drnov{ek. Prvemu slovenskemu predsedniku države Ku~anu, ki je bil na to funkcijo prvi~ izvoljen konec leta 1992, ponovno pa leta 1997, je namre~ mandat potekel 22. decembra opolno~i. SLOVENIJA DOBILA NOVO VLADO LJUBLJANA - Z imenovanjem ministrskega kabineta je Slovenija 19. decembra sredi parlamentarnega mandata dobila novo vlado, ki jo vodi premier Tone Rop. V novi, 17-~lanski vladi, so le trije novi ministri - finan~ni minister Du{an Mramor, minister za {olstvo, znanost in {port Slavko Gaber ter ministrica brez listnice za regionalni razvoj Zdenka Kova~. Preostali ministri so na-mre~ v prvi polovici mandata sodelovali v vladi Janeza Drnov{ka. Sedma slovenska vlada po osamosvojitvi pa bo imela le dveletni mandat, saj bodo naslednje parlamentarne volitve že jeseni 2004. Novo vlado so podprli (skoraj vsi) poslanci LDS, SLS, ZLSD in DeSUS ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, proti pa so glasovali poslanci SDS, NSi, SNS in SMS. Glasovanja sta se vzdržala koalicijska poslanca Maks Lavrinc (LDS) in Franci Rokavec (SLS) ter samostojni poslanec Franc Čebulj. Poleg omenjenih treh novih ministrov, Mramorja, Gabra in Kova~eve, bodo preostale ministrske resorje tudi v vladi Toneta Ropa vodili: Dimitrij Rupel (zunanji minister), Rado Bohinc (notranji minister), Ivan Bizjak (minister za pravosodje), Vlado Dimovski (minister za delo, družino in socialne zadeve), Tea Petrin (ministrica za gospodarstvo), Anton Grizold (obrambni minister), Janez Kopa~ (minister za okolje, prostor in energijo), Franci But (minister za kmetijstvo), Jakob Prese~nik (minister za promet), Pavel Gantar (minister za informacijsko družbo), Du{an Keber (minister za zdravje), Andreja Rihter (ministrica za kulturo). Ministrstvo brez listnice za evropske zadeve bo {e naprej vodil Janez Poto~nik, ki je v za~etku tega leta to funkcijo prevzel od "predhodnika" Igorja Bav~arja. SLOVESNO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI LJUBLJANA - Poslanke in poslanci so se po napornem decembrskem delu v ponedeljek sestali {e na zadnjem sre~anju pred boži~nimi in novoletnimi prazniki: se{li so se bodo na slavnostni seji in na njej spomnili na desetletnico državnega zbora in dan samostojnosti. Slavnostni govornik je bil podpredsednik državnega zbora Miha Brejc (SDS). DELO KUPILO RADIO-TEDNIK LJUBLJANA - Časopisno in založni{ko podjetje Delo, ki je že lastnik desetodstotnega poslovnega deleža v družbi Radio-Tednik Ptuj, je v petek s finan~no družbo Infond Holding podpisalo pogodbo o nakupu {e 9,86-ods-totnega deleža omenjene ~aso-pisne in radijske družbe s Ptuja. (STA) CAS, KO SE KRSCANSKE SEGE PREPLETAJO S POGANSKIMI OSTANKI Bozii - najlepši krsianski praznik Svečke na adventnem venčku so dogorele in drevi je sveti večer, jutri pa božič, najsvetejši dan v letu. Božič kot krščanski praznik je tudi najbolj razširjen družinski praznik na svetu, dan, ko si stisnemo roke in izrečemo najlepše želje. Božič pa je tudi praznik, ob katerem se je nabralo za velik zvrhan koš šeg, navad, verovanj, zgodb, pripovedi, legend, simbolov in pesmi. Najlepša, najbolj priljubljena in razširjena po vsem svetu je brez dvoma "Sveta noč, blažena noč", nastala tik pred božičem, v trdi zimi 1818. leta izpod peresa Josepha Mohra, župnika v avstrijski vasici Obern-dorf, uglasbil pa jo je njegov prijatelj Franc Xaver Gruber, učitelj v bližnjem Arnsdorfu. Božičnih pesmi imamo veliko tudi Slovenci, poznavalci trdijo, da je ob ljubezenskih največ božičnih. Božični čas je tudi obdobje, ko se proti koncu leta z vse daljšimi in mrzlimi nočmi ter hladnimi in meglenimi jutri, ki se težko prebujajo v zimski dan, prepletajo pobožne krščanske šege z očitnimi poganskimi ostanki. "V hladu in temi se za človeka skrivata tajanstvenost in groza. Človeška narava teži za soncem in svetlobo, zato je naš davni prednik tem bolj občutil mrtvaško vzdušje časa pred zimskim kresom," piše med drugim v svojem življenjskem delu Praznično leto Slovencev dr. Niko Kuret. Krščanstvo je poganska pojmovanja ter navade poskušalo zatreti, ko pa ni uspelo, je marsikatero "posvojilo", jo po svoje prikrojilo in priredilo, ji dalo krščansko prevleko, vendar ni nikoli, tako tudi piše v svoji knjigi dr. Kuret, izvojevalo dokončne zmage nad poganskim svetom. Dediščina poganskih časov trdoživo vztraja in kljubuje celo v novi dobi. Čas pred božičem imenuje cerkev advent, kar pomeni prihod. Cerkev božič kot Kristusovo rojstvo obhaja šele od konca 4. stoletja naprej, advent kot pripravo nanj pa od 6. stoletja. Najstarejši način priprave na božične praznike je post. V ad-ventnem času ni bilo ženito-vanj in tudi fantovskega petja ter ukanja niso trpeli. BOŽIČNI SIMBOLI Eden najbolj značilnih simbolov praznovanja Kristusovega rojstva so jaslice, ki so po mnenju Nika Kureta plastična upodobitev Jezusovega rojstva v panoramsko oblikovani pokrajini s premakljivimi figurami, postavljenimi po svoji zamisli in umetniškem čutu. Njihov namen je doživljanje dogodka, ki ga predstavlja, in sicer rojstvo Jezusa. Jaslice so se menda pojavile že v prvi polovici 13. stoletja, bolj zagotovo pa jih postavljajo v čas druge polovice 16. stoletja. Prvi so jih postavili jezuiti v Coimbri na Portugalskem, nekako v tem času tudi na Češkem, pri nas pa v 17. stoletju v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Hišne jaslice so pričeli postavljati v 18. stoletju in to po premožnih meščanskih hišah, v 19. stoletju pa tudi po kmečkih domovih. Slovenci imamo svoj tip jaslic, ki se razlikujejo od drugih. Že pred drugo vojno so bile po raznih krajih znane postavitve živih jaslic, potem pa je ta običaj za dolga desetletja iz- umrl, šele v zadnjih petnajstih letih smo ga na Slovenskem ponovno oživeli. Najprej v Postojni, v naši neposredni bližini pa v Studenicah pri Poljčanah, kjer bodo drevi predstavili žive jaslice že četrtič. Nekaj posebnega bodo tokrat jaslice tudi v župni bil to, kar je. Sem sodi božični kruh, ki ga v vsaki slovenski pokrajini imenujejo različno. Sicer pa so dnevi pred božičem, še posebej, če sta vsem dela prosti sobota in nedelja, izpolnjeni z najrazličnejšo božično peko. Po hišah, ki jih v tem času temeljito očedijo, diši do vaniliji, cimetu, čokoladi, maslu in vsem dobrem, kar iz tega nastane. Ne smeta manjkati sadni kruh in potica. Poseben simbol so tudi luči, kar ima svojo povezavo z davnimi poganskimi časi, ko so naši predniki, da bi premagali mračno in mrzlo zimo, v času najdaljše noči in najkrajšega dne kurili kresove, da bi svetlobo in toploto privabili nazaj. Vrhunec božičnega praznovanja pa je polnočnica. Danes se ljudje k polnočni maši pripeljejo z avtomobili, v prejšnjih časih pa so prišli v cerkev peš ter si svetili z baklami, svečami in drugimi svetilkami, kar je ime- ker ima ta praznik več razsežnosti. To je v prvi vrsti verski, in sicer krščanski praznik, ki pa ima tudi posebno kulturno, narodno, predvsem pa seveda tudi družinsko razsežnost, že zato, ker ga na poseben način praznujemo tudi v družini. Ce bi se hoteli pri tem dotakniti posameznih razsežnosti, bi morali reči, da je to resnično predvsem krščanski praznik. V starem Rimu so ga praznovali kot praznik boga sonca, zmagovalca nad temo, ki se je potem pričelo vračati na sever. No, in gotovo je krščanstvo uporabilo to izročilo in nasproti poganskemu bogu sonca postavilo Jezusa Kristusa, ki naj bi bil za kristjane učlovečeni bog, odrešenik in naj bi s svojim rojstvom prinesel na zemljo luč sveta in odrešenje. Rekel sem, da pa je to zagotovo tudi družinski praznik, že zaradi tega, ker se spomnimo rojstva Jezusa in to je zelo Maksim Gaspari: Rojstvo cerkvi v Makolah, drugod po naših krajih pa se bodo od župnije do župnije po svoje trudili z njihovo postavitvijo in razkošjem barv ter luči, vse z namenom obuditi spomin na "luč sveta", na Jezusovo rojstvo. Danes si božiča ne znamo več predstavljati brez božičnega drevesa, ki pa se je pri nas razširilo šele v prejšnjem stoletju, kajti prej je bila na kmetih navada okraševanja hišnih prostorov z mladim zelenjem, jabolki, orehi, slamo in drugim. Ni smelo manjkati mlado žito, ki so ga že v začetku meseca posejali v majhne posodice in je simbol prebujanja novega življenja. Iz zasnov z mladim zelenjem se je počasi uveljavilo še božično drevo, ki so ga prvič, okrašenega s svečkami, postavili šele v drugi polovici 17. stoletja v Hannov-ru v Nemčiji. Na Slovenskem je bila dolgo časa navada viseče smrečice v hišnem kotu, različno obešene, okrašene ali pa samo posute z vato in ovite z narezanimi pisanimi papirnatimi trakovi. Božič brez božičnih jedi ne bi lo svojevrsten čar. Po polnoč-nici so marsikje hiteli domov, češ kdo bo prvi doma, bo vse leto zdrav, močan in bo lahko delo opravljal z lahkoto. BOŽIČ, PRAZNIK Z VEČ RAZSEŽNOSTMI Ko so se v prejšnjih časih ljudje na božični dan srečevali, so si segli v roko in voščili srečne in vesele praznike, vendar se ta dan niso obiskovali. Hodili so le v cerkev in nazaj. Ta dan je morala biti družina skupaj, podobno je tudi danes, vendar se tako strogo več ne držijo navade, da se na ta dan ne obiskujejo. Ob božiču prihajajo domov na obisk otroci in drugi sorodniki, ki sicer živijo drugje. Vse poteka v prijetnem družinskem vzdušju, ki ima ne samo drugje po svetu, ampak tudi pri nas, na Slovenskem, svoje globoke korenine. O tej globoki zakoreninjenosti praznovanja božiča v naših slovenskih ljudeh je tekla beseda v pogovoru z mariborskim naslovnim škofom dr. Vekosla-vom Grmičem. Povedal je takole: "Mislim, da zaradi tega, blizu srečnim dogodkom v vsaki družini, ko ta dobi novega člana, kar zanjo pomeni posebno srečo in to potem doživljajo kot posebno povezanost. S tem so združeni še različni običaji okoli jedi in drugega. Rekel sem, da je božič tudi kulturni ali pa če hočete civilizacijski praznik, saj sloni na treh temeljih — na grški filozofiji, rimski pravni miselnosti in krščanstvu. To pa je vse globoko zasidrano v evropski miselnosti ter evropskem duhu in pomeni nekaj posebnega. Ce je krščanstvo sestavni del te evropske kulture, potem je tudi božič last vseh, ki to kulturo izpovedujejo. Nazadnje bi moral reči, da je božič tudi naš narodni praznik, ker je tudi naša kultura del zahodnoevropske, tako v besedi in umetnosti. In ker je povsod tod prisoten tudi božič, lahko rečemo, da je njegovo praznovanje pri nas v pravem pomenu besede tudi naš narodni praznik." K tem besedam nimamo več kaj dodati, samo še dobro in iskreno željo, da preživite lepe božične praznike. Vida Topolovec PO SVETU SODELOVANJE ZALIVSKIH DRŽAV DOHA - V katarskem glavnem mestu se je končalo dvodnevno letno srečanje Sveta za zalivsko sodelovanje (CCG), ki ga sestavljajo Katar, Oman, Savdska Arabija, Kuvajt, Združeni arabski emirati in Bahrajn. Glavna tema letošnjega srečanja je bil poleg sklenitve carinske unije, ki naj bi v veljavo stopila prihodnje leto, in palestinskega vprašanja, izhod iz iraške krize. Katarski emir šejk Hamad ben Kalifa Al-Tani je ob začetku zasedanja Združene narode pozval, naj čimprej končajo inšpekcije iraškega orožja, mednarodno skupnost pa, naj stori vse, da bi misijo inšpektorjev ZN v Iraku čimprej končali. STRMOGLAVIL NEMŠKI HELIKOPTER KABUL - V strmoglavljenju vojaškega helikopterja blizu afganistanske prestolnice Kabul je življenje izgubilo sedem nemških pripadnikov mednarodnih sil v Afganistanu (ISAF) in še neznano število Afganistancev. Kot je povedal tiskovni predstavnik nemškega kontingenta ISAF Andreas Steffan, naj bi šlo za nesrečo. Skupno število žrtev nesreče sicer ni znano, po navedbah tiskovnega predstavnika afganistanskih varnostnih sil Mohama-da Rasirja Salalngija pa naj bi pri tem na tleh umrla tudi dva afganistanska otroka. PORAST NASILJA V GAZI GAZA - Izraelska vojska je na območju Gaze postavila več zapor in ga tako razdelila na tri dele. Vojaki so cestne zapore postavili na osrednjih cestah, ki povezujejo območje. Kot je poročal izraelski vojaški radio, je vzrok za akcijo porast nasilja v Gazi kot tudi opozorila pred novimi terorističnimi napadi. V izraelskem streljanju v Rafi na jugu Gaze pa je bila ubita 11-letna palestinska deklica, ki se je vračala iz šole. VETO ZDA NA OBSODBO IZRAELA NEW YORK - ZDA so v petek vložile veto na sirski predlog resolucije Varnostnega sveta ZN, s katero bi obsodili Izrael zaradi nedavnih ubojev Britanca in dveh Palestincev, uslužbencev ZN na obmo~ju Gaze in Zahodnega brega. Za predlog resolucije je glasovalo 12 ~lanic Varnostnega sveta ZN, med njimi tudi Velika Britanija, glasovanja pa sta se vzdržala veleposlanika Bolgarije in Kameruna. Washington je vztrajal pri tem, da bi v resoluciji namesto "obsodbe" izrazili "globoko zaskrbljenost" zaradi izraelskega ravnanja. Sirci so ta predlog zavrnili in vztrajali pri glasovanju. Visoki palestinski predstavnik Sajeb Erekat je veto ZDA obsodil. 20-DNEVNA STAVKA V VENEZUELI CARACAS - ZDA, Kanada in Velika Britanija so pozvale svoje državljane, naj zaradi negotovih varnostih razmer v Venezueli, kjer že skoraj dvajset dni poteka splo{na stavka, ne potujejo v to državo oziroma naj jo zapustijo, ~e se tam že nahajajo. Te tri države so tudi ukazale umik svojega diplomatskega osebja, ki tam ni nujno potrebno. V Venezueli sicer kljub prepovedi vrhovnega sodi{~a {e vedno poteka stavka zaposlenih v naftni industriji. (STA) TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metličar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 12.190 tolarjev, za tujino 24.860 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si PODRAVJE / ZADNJA SEJA REGIJSKEGA ŠTABA CIVILNE ZAŠČITE Zdaj še brez uprave za obrambo! Na 23., sicer zadnji seji v letošnjem letu in zaradi reorganizacije verjetno nasploh v taki sestavi, so se v sredo, 18. decembra, sestali ~lani regijskega {taba civilne za{~ite za Podravje. V prostorih Uprave za obrambo Ptuj so ugodno ocenili usposabljanje regijskih enot in {taba civilne za{~-ite v iztekajo~em letu. Seznanili so se tudi z reorganizacijo Uprave za za{~ito in re{evanje ter uprav za obrambo, ki ukinja 5 uprav v Sloveniji, med njimi tudi ptujsko, ob koncu pa analizirali {e poro~ilo regijskega centra za ob-ve{~anje o naravnih in drugih nesre~ah v leto{njem letu. Člani regijskega štaba civilne zaščite za Podravje so potek in vsebino leto{njega usposabljanja pripadnikov regijskih enot in služb civilne zaščite ugodno ocenili, saj je bilo v različnih oblikah izobraževanja vključenih več kot 100 pripadnikov. Največje in tudi najbolj množično je bilo dopolnilno usposabljanje vseh pripadnikov regijskih enot in služb, ki se ga je 23. marca udeležilo 84 pripadnikov. Od 18. do 22. novembra se je 6 pripadnikov udeležilo dopolnilnega usposabljanja oddelka za RKB-izvidovanje, 23. novembra je 7 pripadnikov oddelka za RKB-izvidovanje sodelovalo na vaji NEK 2002, na kateri so preverjali varnostne in zaščitne sisteme nuklearne elektrarne v Krškem v primeru jedrske nesreče ali nevarnosti. Od 9. do 10. decembra pa so 4 pripadniki sodelovali na uvajalnem in temeljnem usposabljanju ekipe za zveze oziroma kurirjev v okviru službe za podporo. Spremembe zakonodaje in Sedanji vodja uprave za obrambo Ptuj Stanko Meglic je na področju obrambe in zaščite na Ptujskem deloval polnih 34 let predpisov s področja delovanja Ministrstva za obrambo, še zlasti vojaških zadev profesionalizacije slovenske vojske, prinašajo številne novosti. Reorganizacija Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje bo posledično pustila precejšnje spremembe tudi v reorganizaciji sedanjih 13 Uprav za obrambo po državi. Kot je povedal Stanko Meglic, vodja Uprave za obrambo Ptuj, bo od 1. januarja v Sloveniji le še 8 uprav za obrambo, saj jih bodo 5 ukinili. Od novega leta izgubljajo Uprave za obrambo na Ptuju, v Kopru, Slovenj Gradcu, Krškem in Trbovljah. Ptujska uprava se bo združila z mariborsko, na Ptuju pa bo odslej kadrovsko manj številna izpostava mariborske uprave. Iste spremembe bodo po novem letu v Sloveniji pogojevale ustanovitev 13 izpostav Uprave za za{~ito in re{evanje RS, to pa naj bi na Ptujskem {e obdržali. Po besedah vodje regijskega centra za obve{~anje na Ptuju Daniela Hergula, ki je predstavil leto{nje naravne in druge nesre~e, sprejmejo v regijskem centru mese~no okoli 1.500 raz-li~nih klicev, od tega okoli 250 vezav za potrebe nujne medicinske pomo~i, ostalo pa so v glavnem klici Operativnokomu-nikacijskega centra Maribor, gasilcev, splo{nih informacij ter informacij s podro~ja za{~ite in re{evanja. Se vedno ni re{en problem alarmiranja, saj kljub temu, da je bilo do sedaj v regijski center vezanih 43 siren za potrebe javnega alarmiranja, ni možno skupinsko aktiviranje izbranih siren, ker na obmo~ju, ki ga pokriva regijski center, {e ni postavljen digitalni repetitor. Sistem javnega alarmiranja je sicer zgrajen z direktnimi povezavami med regijskim centrom za obve{~anje in posameznimi sirenami, ki pa ne omogo~a skupinskega aktiviranja. Z drugimi besedami imajo programske re{itve, ki presegajo sposobnost obstoje~e infrastrukture. Med 324 leto{njimi dogodki je bilo najve~, kar 107 požarov v naravnem okolju, 59 požarov je nastalo na raznih objektih, v 30 primerih so gasilci posredovali v prometnih nesre~ah, 25 je bilo drugih manj{ih požarov, v 24 primerih pa je požar izbruh- V letošnjem letu je bilo največ, okolju. Foto: M. Ozmec nil na prometnih sredstvih. Sicer pa se je med omenjenimi 324 največ, kar 46 dogodkov pripetilo v marcu, v juniju in avgustu jih je bilo 34, najmanj, le 8, pa v decembru. Med občinami po številu dogodkov močno prednjači mestna občina Ptuj, kjer se je letos pripetilo 98 dogodkov, v občinah Ormož in Kidričevo se je pripetilo po 36 dogodkov, v ostalih občinah pa: Gorišnica 28, Videm 23, Hajdina 21, Majšperk 19, Dornava 13, Markovci 11, Podlehnik 9, Juršinci in Trnovska vas po 7, Destrnik 5, Žetale in Sv. Andraž po 4 in občina Zavrč le 3 dogodki. Ob zaključku seje se je vodja Uprave za obrambo Ptuj Stanko kar 59 požarov, v naravnem Meglic, ki zaradi že omenjene reorganizacije znotraj Ministrstva za obrambo z novim letom odhaja na novo delovno dolžnost v Maribor, zahvalil članom regijskega štaba za delo in uspešno sodelovanje. Vodja regijskega štaba civilne zaščite za Podravje Drago Klobučar pa mu je pri opravljanju novih dolžnosti zaželel veliko delovnih in drugih uspehov ter se mu v imenu vseh zahvalil za njegovo 34-letno delo ter številne spremljajoče aktivnosti na področju zaščite in reševanja. Stanko Me-glič je namreč na področju obrambe in zaščite na Ptuju deloval vse od leta 1968. M. Ozmec PTUJ / SLAVNOSTNO ODPRTJE GIMNAZIJE V iasu proslave prisegel novi šolski minister V ~etrtek je bilo v dvorani Gimnazije Ptuj slavnostno odprtje novih {olskih prostorov. Proslave so se ob dijakih in profesorjih šole udeležili številni gostje z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, Zavoda za šolstvo, ob~ine, srednjih ter osnovnih šol, zavodov, gospodarstva, sveta šole in sveta staršev ter nekdanji dijaki. Proslava se je pričela z mul-tivizijsko predstavo z naslovom "Vesolje in jaz", ki je v besedi, plesu, petju in glasbi prinašala misli in stihe znanih svetovnih in domačih literatov, ki so jih izbrali mladi poustvarjalci sami. Predstava je pokazala, da je proslava lahko tudi lep kulturni dogodek (in eden od udeležencev proslave, ki na tovrstne prireditve hodi zgolj zaradi kulturnih vložkov, ne govorov, se je tokrat uštel, saj je kulturni del slovesnosti bil pred govorci). Glavna govornica je bila ravnateljica gimnazije Melani Centrih, ki je orisala prizadevanja delavcev gimnazije s takratno ravnateljico Meto Puklavec na čelu za izgradnjo nove gimnazije. Ta prizadevanja so rodila sadove od podpisa pisma o nameri treh ministrov leta 1993 do začetka gradnje leta 1999 in do odprtja nove ptujske gimnazije. Gimnazijci so se v nove prostore preselili že v lanskem šolskem letu, vendar je do odprtja prišlo po odpravi vseh pomanjkljivosti, ki se pri takšni gradnji in investiciji, vredni milijardo in pol, pač pojavijo. Zahvalila se je vsem, ki so pri gradnji šole na kakršen koli način pomagali. Posebej je omenila člane odbora za izgrad- Na proslavi je nastopilo več kot sto gimnazijcev Alojz Pluško, direktor Zavoda za šolstvo. Foto: Langerholc njo gimnazije: Meto Puklavec (predsednico), Vojteha Rajherja (pobudnika za izgradnjo nove šole), Ksenijo Mihovar Globo-kar, Danila Topleka, Miroslava Lucija, Milana Čučka, Stanislava Napasta in Branka Kum-ra. Dejala je, da je poslanstvo šole tudi ohranjati nove prostore, skrbeti zanje in jih dopolnjevati. Svoje razmišljanje je končala z vizijo v prihodnost z besedami: "Dejanje je končano, vozli so razvozlani, preteklost je spuščena na prostost." Herman Tomažič, državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, je prenesel najprej pozdrave dveh šolskih ministrov dr. Lucije Čok in dr. Slavka Gabra (ob začetku proslave je bila ministrica še Čokova, ob koncu pa že Slavko Gaber). Dejal je, da Slovenija v izobraževanju ne zaostaja za Evropsko unijo, pri čemer je posebej izpostavil opremljenost naših šol in dostop do učbenikov v srednjih in osnovnih šolah. Tudi Alojz Pluško, direktor Zavoda za šolstvo (nekdanji dijak ptujske gimnazije) je zaželel dijakom in delavcem ptujske gimnazije dobro počutje in uspehe v novi šolski zgradbi, obenem pa opozoril na prostorske probleme ostalih srednjih in poklicnih šol na Ptuju. Župan mestne občine Ptuj dr. stavil tudi orkester gimnazije, sestavljen iz različnih instrumentov (trobente, bariton, saksofoni, flavte, vibrafon, violina, kitare) pod vodstvom ravnatelja Glasbene šole Ptuj Štefana Petka. Proslavo je zrežirala Branka Bezeljak Glazer, Mešani mladinski pevski zbor je vodila Jožica Lovrenčič Lah, za koreografijo sta poskrbeli Majda Fridl in Renata Merc, za avdio Ravnateljica Melani Centrih: »«Dejanje je končano, vozli so razvozlani ...« Štefan Čelan, ki v svojih nastopih večkrat omenja razvoj, je delavce šole pozval, naj se trudijo, da bo ptujska gimnazija prepoznavna, da bo znana po svoji zaščitni znamki, torej po znanju. Ob koncu proslave se je pred- in video spremljavo proslave je poskrbel Simon Starček s skupino dijakov, za tehnično opremo je poskrbel Tomi Kozar, tekste za podporo prireditve pa je zbrala Alenka Plohl Podgore-lec. Franc Lačen GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO KIDRIČEVO / OBJAVLJEN RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP DELNIC Talum je naprodaj Edini slovenski proizvajalec primarnega aluminija in aluminijskih polproizvodov Talum iz Kidri~evega je že tudi uradno na prodaj. V Uradnem listu, ki je izšel v petek, 20. decembra, je Ministrstvo za okolje in prostor že objavilo poziv za javno zbiranje ponudb za nakup 3.256.859 delnic oziroma 85,78 odstotka delnic Tovarne aluminija Talum iz Kidri~evega. Ponudniki morajo nezavezujo~e ponudbe za nakup poslati najkasneje do 28. februarja prihodnje leto. Kot je že ob tovarniškem prazniku 21. novembra povedal predsednik uprave in glavni direktor Taluma mag. Danilo Toplek, bo prodajni postopek izveden v dveh fazah. Prva vključuje predložitev nezave-zujocih ponudb, pripravljenih na osnovi informacijskega memoranduma družbe in uvodnih pogovorov z vodstvom družbe. V drugi fazi pa je predvidena predložitev zavezujočih ponudb, pripravljenih na osnovi skrbnih pregledov družbe s strani ponudnikov in pogajanj ter sklenitve pogodbe. Ob oddaji zavezujoče po- nudbe bodo ponudniki zavezani plačati varščino v rednosti 500.000 evrov ali v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila ali pa izročiti prodajalcema nepogojno bančno garancijo. Naj spomnimo, da je država že v začetku maja sklenila prodati 85,5-odstotni kapitalski delež Taluma, od katerih je 80-ods-totni lastnik Eles, 5,6-odstotni pa kapitalski sklad. Delnice družbe Talum so navadne imenske delnice z nominalno vrednostjo 1000 tolarjev za delnico. Od skupnega števila delnic, ki predstavljajo prodajo, jih je V elektrolizah v Kidričevem proizvedejo letno že 117.000 ton kvalitetnega in v svetu cenjenega aluminija. Foto: M. Ozmec Predsednik uprave Taluma, mag. Danilo Toplek 3.037.400 v lasti Elektra Slovenije, 219.459 pa v lasti kapitalske družbe. Glavni direktor in predsednik Uprave Taluma mag. Danilo Toplek je o prodaji, vrednosti in morebitnih novih lastnikih Taluma med drugim povedal: "Komisija za izvedbo prodaje državnega deleža v družbi TALUM je izvedla vse potrebne pripravljalne postopke za izvedbo zaupane naloge. Opravljen je bil skrben finančni in pravni pregled družbe, pa tudi ocena vrednosti podjetja. Komisija še naprej sledi začrtanemu ter-minskemu planu. Gre za prvo stopnjo sicer dvostopenjskega postopka prodaje - za zbiranje interesa z nezavezujočimi ponudbami. Določiti 'pravo' vrednost podejetja je izredno zapleten in zahteven postopek, saj je potrebno upoštevati vrsto dejavnikov, ki na takšno oceno PTUJ / KADROVSKE SPREMEMBE V PTUJSKIH PEKARNAH IN SLAŠČIČARNAH Direktorica Erika Mihelai odhaja Po osemnajstih letih uspešnega vodenja Ptujskih pekarn in slaš~i~arn se bo direktorica Erika Mihela~ upokojila. Z direktorskega sedeža odhaja sporazumno (ker izpolnjuje pogoje za upokojitev in zaradi težav z zdravjem), je prejšnjo sredo objavil nadzorni svet podjetja. Ne glede na vsa dejstva je do zamenjave na vrhu tega uspešnega ptujskega in slovenskega pekovskega podjetja prišlo nepri~akovano. S prvim januarjem 2003 bo Eriko Mihela~ zamenjala mag. Dragica Murko. Prihodki Ptujskih pekarn bodo letos presegli načrtovani obseg poslovanja, ocenjujejo, da se bodo vrteli okrog 1,3 milijarde tolarjev, dobička naj bi bilo za okrog 50 milijonov tolarjev. Dan po sporazumni prekinitvi opravljanja funkcije direktorice je Erika Mihelač, ki je vse življenja gradila na poštenosti, dejala, da to ohranja tudi ob koncu, ko zapušča direktorski položaj. Pogoje za upokojitev izpolnjuje že pet let, ima 40 let in štiri mesece delovne dobe, do konca zadnjega direktorskega mandata ji manjka 20 mesecev. Še ko je nadzorni svet družbe vodil Boris Cekov, je opozorila, da verjetno mandata ne bo končala. Letos bodo proizvedli 4300 ton izdelkov, od tega je 65 ton slaščičarske proizvodnje, ostalo so pekovski izdelki. Po obsegu proizvodnje in prodaji so v letu 2002 dosegli boljše rezultate kot v letu 2001. Povečale pa so se količine kruha, ki jih trgovina vrača pekarnam, ker ga ne more prodati. Gre za problem celotne dejavnosti; včasih so trgovci pekom v povprečju vrnili od tri do štiri odstotke kruha in pekovskega peciva, danes se ta delež približuje že desetim odstotkom. Trgovine letno vrnejo pekarnam za okrog štiri milijarde tolarjev kruha. V Evropi znaša ta delež 15 odstotkov. Nekaj vrnjenega kruha peki predelajo v drobti-ne, nekaj ga prodajo tudi za hrano živini, večji del pa konča na odpadu. Zato v sekciji za pekarstvo pri zborničnem združenju živilske industrije, pred kratkim je njegovo vodenje prevzela Erika Mihelač, mrzlično iščejo rešitev za to. Pripravili bodo projekt, ki ga mora potrditi še Gospodarska zbornica Slovenije. Pri projektu bodo sodelovali tudi strokovnjaki biotehniške fakultete in inštituta za varovanje zdravja. Cilj projekta je, da bi odpadni kruh z biotehnološkimi postopki uporabili kot sekundarno surovino za bioprocese z višjo ekonomsko vrednostjo od izhodiščne surovine. V Ptujskih pekarnah in slaščičarnah so se količine vrnjenega kruha in peciva letos v primerjavi z letom 2001 povečale za tri indeksne točke. Potem ko so v družbi v zadnjih letih pospešeno izvajali posodobitve, v pekarni v Kidričevem so še vidni rezultati, naj bi posodobili tudi centralno pekarno na Ptuju, sicer bodo ostali na pol poti oziroma pričakovanih učinkov ne bo. Prva faza naj bi bila že kotlovnica. V drugi pa bi bilo potrebno zgraditi del novih proizvodnih prostorov in namestiti novo tehnologijo, zlasti še, ker je potrebno zamenjati del linije za proizvodnjo peciva. S posodobitvami je potrebno nadaljevati zaradi vedno večjih zahtev na področju kvalitete. "Odstopljena" direktorica upa, da novo vodstvo od načrtov ne bo odstopilo. V prvi fazi je tudi še pripravljena nekaj časa pomagati kot svetnica, saj ji delo s tem, ko ni več direktorica, v podjetju avtomatično ne preneha, razen če se bo upokojila. vplivajo: od samega stanja podjetja, tehnične opremljenosti, tehnološkega nivoja, števila in kvalitete zaposlenih, usposobljenosti managementa do sedanjih in pričakovanih razmer v panogi kjer podjetje posluje. Najpomembejše vprašanje, ki si ga postavi potencialni kupec, ni, koliko so vredne lepe stavbe in naprave, temveč to, ali je podjetje sposobno tudi v bodoče poslovati in preživeti na trgu ter na ta način kupcu zagotovi- ti ne le povračilo, ampak tudi oplemenitenje njegove kupnine. V bistvu na koncu kupnine ne plača kupec, temveč vedno kupljeno podjetje! Zakaj bi ga konec koncev nekdo sploh kupoval, če ne bi imel dovolj trdnih ocen, da se bo kupnina v doglednem času, recimo 5 let, ustrezno 'oplemenitena' vrnila. Prava vrednost Taluma je le ena: tista, ki jo bosta na koncu določila prodajalec in kupec! Vse ostalo so ugibanja in špe-kulaci je! Tudi bodoči lastniki bodo znani takrat, ko bo proces prodaje končan, ko bodo prodajalcu plačali v kupnini dogovorjeno kupnino in predložili vsa zagotovila o izpolnjevanju drugih ciljev prodaje. Tega, kdo to bo, ne morem napovedati niti ne želim ugibati." Naj ob koncu dodamo, da je leto 2002 za 1203-članski kolektiv Taluma izredno pomembno in po svoje prelomno, saj so ob 48-letnici obratovanja tovarne tik pred dokončno realizacijo projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija. Poleg tega, da so zgradili novo elektrolizo C2, ki je veljala prek 106 milijonov dolarjev in s katero so povečali letno proizvodnjo aluminija z dosedanjih 75.000 ton na 117.000 ton primarnega aluminija letno, so v zaključni fazi tudi dela v novi livarni, ki bodo omogočila povečanje polproizvodov na 155.000 ton letno. V letu 2001 so v Ta-lumu ustvarili 48,3 milijona tolarjev prihodkov od prodaje. M. Ozmec SREDISČE OB DRAVI / BUČNO OLJE SE VRAČA Ne le na krožnik, tudi na obraz in roke V Središ~u ob Dravi obiskovalca objame prijeten vonj, ki se širi iz tamkajšnje oljarne. Doma~i kmetje so pridelovali bu~e in stiskali olje že od nekdaj, saj se omenja celo v sre-diški kroniki. V jesensko-zimskem ~asu so ženske ~istile bu~e in sušile semena, zaradi potreb po predelavi pa je v tem kraju pred ve~ kot 80 leti nastala oljarna. Njen lastnik je bil veleposestnik Vargazon, kasneje Kmetijski kombinat Ormož, danes pa spadata Oljarna in mešalnica k podjetju Jeruzalem Ormož SAT, d.d., ki jo je 1993. leta odkupil od prvotnih lastnikov. Direktorica obrata Oljarna in Mešalnica Sonja Kegl je nad bučnim oljem navdušena in kot zanimivost navaja, da se postopek proizvodnje v osmih desetletjih ni prav nič spremenil. Proizvodnja poteka popolnoma naravno, brez kakršnih koli dodatkov. Buče odkupijo jeseni od pridelovalcev, letos so plačali 500 tolarjev za kilogram posušenih bučnih semen. Kar nekaj kmetov se ukvarja s pridelavo te kulture, okrog 20 odstotkov potrebne surovine pa pridelajo na lastnih površinah. Večina buč je sorte gleisdorf, želeli pa bi, da bi selekcionarji več pozornosti namenjali domači sorti Slovenska golica. V oljarni v Središču ob Dravi letno proizvedejo med 70.000 in 75.000 litri olja. To potem prodajajo kot 100-ods-totno bučno olje ali pa v različnih razmerjih, ki jih deklarirajo kot mešano bučno olje z belim oljem. Direktorica Kegl pravi, da je pri naših potrošnikih opa- ziti padanje kupne moči, saj kupci vse pogosteje posegajo po cenejših vrstah olja. Jezi pa jo tudi, da naš trg ponuja najrazličnejše izdelke, ki nosijo napis bučno olje, vsebina pa je vprašljiva. Pri njihovi proizvodnji gre skoraj za butično izvedbo proizvodnje, ki si jo letno ogleda tudi lepo število izletnikov, za katere pripravijo tudi degusta-cije. Bučnice pred proizvodnjo očistijo in zmeljejo v primerno maso, ki nato potuje v pražilne ponve, kjer se ob pravšnji temperaturi začne izločati olje. Ko je masa pražena, gre v stiskalnico, iz katere priteče aromatično olje. Zanimivo je, da olja ne filtrirajo, ampak se naravno useda 7 do 10 dni, nato pa ga polnijo v steklenice. Kot stranski produkt nastanejo bučne pogače, ki jih porabijo kot dodatek pri izdelavi krmil za živino, ki jih mesečno izdelajo 300 ton. Več- ino olja prodajo v Sloveniji, nekaj ga izvozijo v Nemčijo. Od lanskega leta imajo tudi certifikat ISO 9001, želijo pa si, da bi GIZ Golice čimprej uspel z registracijo geografskega porekla in znamke štajersko prekmursko bučno olje. Pri tem ne pričakujejo lahkega dela, saj so avstrijski Štajerci že leta 1995 zaščitili svoje olje pri Evropski uniji. Patentirali so ga kot štajersko bučno olje z zaščitenim geografskim poreklom, kar slovenskemu GIZ-u gotovo ne bo olajšalo dela. V naših krajih bučno olje sodi le na solato, v tujini pa ga cenijo tudi kot kozmetiko in naravno zdravilo. Menda je idealen pripomoček za zniževanje holeste-rina, saj bučno olje vsebuje z 80 odstotki največ enkrat ali večkrat nenasičenih maščobnih kislin med vsemi olji. Prav tako menda pomaga pri zdravljenju prostate in sečil ter se priporoča kot zdravilo proti opeklinam in od mraza razpokani koži na rokah in nogah. Bučna semena pa baje celo veljajo za afrodizi-ak. Vsebujejo veliko provitami-na A, vitaminov skupine B ter C, D in E, kalija, železa, kalcija, magnezija, fosforja, selena in cinka, zato je bučno olje zelo cenjeno tudi v kozmetiki. viki klemenčič ivanuša Iz zmletih bučnih semen se v pražilnih ponvah prične izločati olje. Drobne skrivnosti, od katerih je odvisen značilen okus, so oljarji prenašali iz generacije v generacijo. GORISNICA / DRUGA SEJA NOVEGA OBČINSKEGA SVETA Proraiun do konca februarja Novoizvoljeni člani sveta občine Gorišnica so se v četrtek sestali na drugi seji. Po prvi, konstitutivni, ki je bila konec novembra, je bila tokratna seja že delovna, saj so sprejeli nekaj odločitev, med najpomembnejšimi je imenovanje občinskih odborov in komisij. Ti bodo v naslednjih štirih letih spremljali dogajanje na posameznih področjih življenja v občini Gorišnica ter pripravljali podlage za odločanje na sejah sveta. Že na prvi delovni seji so morali svetniki sprejeti odločitev o dodatni obremenitvi svojih občanov. Višino nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v občini Gorišnica so povišali od sedanjih 250 na 300 točk na kvadratni meter ter tako zagotovili nekaj dodatnih sredstev za proračun leta 2003. Na vprašanje svetnika Ivana Obrana je direktor občinske uprave Matevž Cestnik pojasnil, da so občani Gorišnice z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč obremenjeni približno tako kot v primerljivih nemestnih občinah. Povprečna površina, ki so jo občani prijavili za obdavčitev, pa je 100 kvadratnih metrov, kar je nekoliko manj kot v drugih občinah. Pomemben plačnik prispevka so Dravske elektrarne s plačilom kanalščine. S povišanjem obremenitve se bo v občinsko blagajno v prihodnjem letu dodatno steklo okoli 30 milijonov tolarjev. Dodatno so na sejo uvrstili sprejem sprememb srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Gorišnica, saj so prav na dan seje v občini izvedeli za soglasje kmetijskega ministrstva, ki dovoljuje gradnjo treh sta- novanjskih hiš na območju ob cesti Zagojiči-Sobetinci, gre pa za novogradnje, potrebne zaradi rušenja objektov ob gradnji ceste Ptuj-Ormož. Z odlokom o izdajateljstvu občinskega glasila "Vesti z vasi" in potrditvijo cen Centru za socialno delo Ptuj bodo počakali na naslednjo sejo, ko bodo o tem predhodno razpravljali novoustanovljeni odbori. Ti morajo do januarske seje razpravljati tudi o delovnem gradivu proračuna občine Gorišnica za leto 2003, ki naj bi bil kot predlog potrjen na februarski seji. V delovnem gradivu župan in uprava občine načrtujejo za 752 milijonov tolarjev občinskih prihodkov, njihovo delitev pa bo potrebno čim bolj učinkovito speljati med željami in potrebami na eni ter možnostmi občinske blagajne na drugi strani. J. Bračič Člani sveta občine Gorišnica za naslednja štiri leta so, od desne: Konrad Kostanjevec (LDS), Anton Kokot (LDS), Stanislav Vojsk (SLS), Elizabeta Korenjak (NSi), Franc Ivanu{ (NSi), Jožef Petek (LDS), Davorin Kelenc (SLS), župan Jožef Kokot (SLS), Slavko Visenjak (SLS), Danica Ranfl (SLS), Jožef Klinc (SLS), Slavica Cvitanič (SLS), Ivan Obran (upok.), Zalika Obran (NSi), Miroslav Šoba (SDS), Branko Majhen (LDS), Andrej Horvat (LDS). Op: Andrej Horvat je pomotoma "izpadel" s fotografije, za kar se opravičujemo. ORMOŽ / PRVA IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Sklepali o občinskih priznanjih Ormoški občinski svetniki so se minulo sredo zbrali na svoji prvi izredni seji, ki je bila, kot je povedal župan Vili Trofenik, tudi zadnja v tem letu. Sklenili so, da so dobitniki letošnjih najvišjih občinskih priznanj Matija Kociper iz Ormoža, ki prejme zlato, Ivan Kukovec iz Loperšic, ki prejme srebrno in Prostovoljno gasilsko društvo Vitan - Kog, ki prejme bronasto plaketo občine Ormož. Svetniki so sprejeli tudi poročilo o stroških lokalnih volitev, ki so skupno stale 16,104.303 SIT. Tanjo Vaupotič, svetnico NSi, so zanimali materialni stroški, ki so skupno znašali čez 5,5 milijona tolarjev. V pojasnilu je bilo povedano, da so toliko stale objave v časopisih, postavitve oglasnih tabel in podobno. Župan Trofenik je opozoril na neracionalno porabo državnih in občinskih sredstev, saj so volilne komisije opravljale delo za lokalne in državne volitve in so prejele dva honorarja za isto delo. Z dogovorom bi lahko država in občina kaj prihranili. Tako pa so svetniki potrdili tudi sklep, da se stroški lokalnih volitev poplačajo iz proračunske rezerve kot začasen kredit, sredstva pa bo potrebno v prihodnjem letu seveda nadomestiti. Svetniki so odločili tudi, da vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Ormož za leto 2003 znaša 0,5826 tolarja. Štiri prosilce so delno ali v celoti oprostili plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Sklenili so tudi, da podajo pozitivno mnenje k imenovanju ravnatelja OŠ Ivanjkovci vsem petim kandidatom, ki so izpolnjevali pogoje, prednost pa so dali Antonu Lahu iz Mihovcev kot edinemu kandidatu iz domače občine. Na podlagi ocene stroškov obratovanja zimskega bazena, ki naj bi znašali mesečno okrog 2,488.000 SIT so v občinski upravi pripravili predloge cenika za notranji bazen v Gimnaziji Ormož, svetniki pa so predlagano potrdili. Odrasli bodo tako za dve uri kopanja odšteli 500 SIT (upokojenci, invalidi, študenti 400, otroci od 6. do 15. leta starosti 300 SIT), za vsako nadaljnjo uro pa 150 (upokojenci, invalidi, študenti in otroci 100SIT), mesečna vstopnica stane 7.500 SIT (upokojenci 6.000 SIT, otroci 4.500 SIT). Bazen bo mogoče tudi zakupiti, kar bo za eno uro stalo 9.500 SIT. Bazen bo za uporabnike odprt od ponedeljka do petka med 16. in 20. uro ter v soboto in nedeljo med 14. in 20. uro. Vstopnice bodo opremljene s čipom, enake kot na letnem kopališču, tako da bodo racionalno uporabili že obstoječo in v zimskem času neuporabno opremo. vki VIDEM / PO PRVI SEJI OBČINSKEGA SVETA Po novem manj Sestava sveta občine Videm se je po drugem krogu lokalnih volitev nekoliko spremenila, saj je novoizvoljeni župan Friderik Bračič, v prvem krogu izvoljen za člana sveta, svetniško mesto odstopil strankarski kolegici. Novi občinski svet tako sestavljajo: Janez Merc, Franc Stopajnik, Ida Vindiš Belšak, Janez Lovenjak, Janko Kozel, Martin Vidovič, Anton Jus, Andrej Prelog, Franc Flajs, Daniel Prelog, Andrej Rožman, Marija Černila, Bernarda Galun, Boris Novak, Marjan Selinšek in Franc Kirbiš ml. Na konstitutivni seji so novi svetniki po potrditvi mandatov izvolili komisijo za volitve in imenovanja ter statutarno pravno komisijo. Slednja bo pripravila vse potrebno za spremembo občinskega statuta tako, da bo imel svet v novi sestavi nekoliko manj odborov. Medtem bodo potekala s političnimi strankami, zastopanimi v občinskem svetu, pogajanja o kadrovski se- odborov stavi odborov in komisij. Župan Friderik Bračič pravi, da bo občinski svet začel s povsem konkretnim delom v januarju, ko bodo postavili tudi smernice za nadaljnje delo občine. Sicer pa ostajajo pomembne naloge občine v dokončanju že zastavljenih in začetih investicij. Med njimi je Zdravstveni dom v Vidmu ter drugi del investicije v Osnovno šolo Leskovec, ki zajema temeljito obnovo stare šolske zgradbe. JB Člani sveta občine Videm za naslednja štiri leta z županom Friderikom Bračičem. Foto: R. Škrjanec DORNAVA / OBČINSKI SVET V NOVI SESTAVI PRIČEL DELO Podžupan Franc Zagoršak V sredo se je na svoji drugi seji sestal občinski svet občine Dornava. Po pregledu zapisnika konstitutivne seje so se svetniki ponovno odločali o županovem predlogu za podžupana Franca Zagoršaka, ki je v drugo bil potrjen. Svetniki so bili seznanjeni s predlogom proračuna za leto 2003. Potrdili so predsednike in sestave posameznih odborov in komisij. Jože Hojnik bo tudi prihodnja štiri leta vodil odbora za gospodarske dejavnosti in statutarno komisijo. Prav tako odbor za družbene dejavnosti Franc Zagoršak, nadzorni odbor pa bo vodil Vlado Žgeč. Med pobudami in predlogi svetni- kov je Jože Florjanič izpostavil nevarnost prometa in ogroženost pešcev, predvsem otrok na cesti Dornava-Borovci, še zlasti pred cerkvijo in župniščem. Zato so sklenili, da bodo postavili ležeče policiste. Kar nekaj časa so se svetniki mudili okrog razmer v osnovni šoli, predvsem o poučevanju tujega jezika. Saj tudi po večkratnih opozorilih staršev nimajo vsi otroci možnosti učenja angleškega jezika, v šoli namreč ostaja prioritetni tuji jezik nemščina. Med sprotnimi zadevami so med drugim obravnavali prošnjo družine iz Slomov, ki živi v težkih socialnih razmerah, o večjem nadzoru, še zlasti ponoči okrog dornavskega gradu, saj že opažajo vandalizem, in o božično-novoletnih prireditvah. MS Občinski svet, občinska uprava in župan Franc Šegula. Foto: MS LENART / S SEJE OBČINSKEGA SVETA Zataknilo se je pri odborih in komisijah Svetniki občine Lenart so se v torek, 17. decembra, sestali na 2. seji. Najprej so obravnavali spremembo statuta in poslovnika občine. V spremembi statuta so zapisali, da "ima občina najmanj enega podžupana". Pri spremembah poslovnika so spremenili razmerje v sedemčlanskih odborih in komisijah, tako da posamezni odbor sestavljajo 4 člani občinskega sveta in trije zunanji člani. Spremembe ne prinašajo posebnih novosti, posamezni svetniki so se spraševali, ali lahko spremembe poslovnika in statuta pričnejo veljati takoj ali šele po objavi v uradnem listu. Zataknilo pa se je pri sestavi komisij in odborov. Sejo so prekinili, da se je lahko sestala komisija za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja, da pripravijo predloge odborov in komisij. Kot je povedal predsednik komisije Franc Krivec, je bila težava v tem, da niso vse politične stranke posredovale svojih predlogov in te tudi nimajo članov v komisijah in delovnih telesih. Povedal je, da so skoraj vse predloge političnih strank upo{tevali. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi pred omenjeno sejo potekal sestanek predstavnikov političnih strank, ki so izdelali svoj seznam članov odborov in komisij. Po besedah predsednika komisije Krivca pa ta seznam ni bil predložen komisiji. Tako v komisijah, odborih in svetih javnih zavodov nimajo svojih članov ZLSD, Zeleni in SNS. Kljub dolgi razpravi so svetniki predlog sestave komisij, odborov in članov svetov javnih zavodov potrdili. V nadzorni odbor so bili imenovani Marjan Klobasa, Franc Šuman, Silva Brzner, Anton Mur{ič, Franc Firbas, Franc Kepnik in Ivan Crnčec. Statutarno pravno komisijo bo vodil Darko Fras iz SLS, odbor za družbene dejavnosti Jožef Kramberger iz SLS, odbor za gospodarstvo in finance Karl Vogrinčič iz LDS, odbor za LANCOVA VAS / SKUPSCINA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE PTUJ Poudarek na sekcijah in izobraževanju Na skupščini Območne obrtne zbornice Ptuj, 17. decembra je potekala je v gostilni Rajh v Lancovi vasi, so sprejeli program dela s finančnim načrtom za leto 2003, ki se povečuje le za 3,16 odstotka, s čimer ne lovijo niti inflacije. Načrte so predstavile tudi nekatere sekcije. Predsednik sekcije kovinarjev Janko Kolarič je povedal, da se bodo v novem letu v njihovi sekciji najve~ ukvarjali z izobraževanjem, predvsem bo po njegovem potrebno ve~ narediti na ra~unalniškem opismenjevanju. Pri~akuje pa tudi, da se bodo na mednarodnem celjskem obrtnem sejmu v bo-do~e obrtniki s Ptujskega boljše predstavili, podobno velja tudi za sekcijo kovinarjev. Marjan Skok, predsednik gostinske sekcije, se je zavzel za kvalitetnejše sodelovanje z Lokalno turisti~no organizacijo Ptuj in za ureditev študentskega dela v gostinskih lokalih, kjer bi po njegovem lahko delali le tisti, ki se usposabljajo za delo v gostinstvu. Sekcija bo v letu 2003 izvedla tudi ocenjevanje lokalov na podlagi strokovnih kriterijev. Zdajšnje ocenjevanje poteka brez slehernih kriterijev. Utrjevanju sekcijskega delovanja, trenutno je aktivnih 18 sekcij, in izobraževanju obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, bodo v prihajajo~em se letu v Obmo~ni obrtni zbornici Ptuj posvetili osrednjo pozornost. Zavedajo se, da bo so-o~enje z evropsko konkurenco hudo, zato se morajo nanjo temeljito pripraviti. Za uresni~-evanje programa dela bodo porabili nekaj nad 83 milijonov tolarjev, slabo desetino pa bodo namenili za potrebe sekcijskega delovanja. Zelo veliko si obrtniki v bodo~e obetajo od delovanja lobisti~nega zborni~nega telesa, preko katerega naj bi po-ve~ali oziroma utrdili sodelovanje zbornice s parlamentom, vlado in ministri za izboljšanje pogojev dela v obrti. V njem bodo delovali zborni~ni funkcionarji in ~lani, ki so aktivni v raznih politi~nih strankah ali pa imajo s temi oziroma poslanci dobre odnose na osnovi povezav. Program Obmo~ne obrtne zbornice Ptuj v letu 2003 ima 16 programskih nalog, ki med drugim vklju~ujejo ekonomske odnose s tujino, promocijo blaga in storitev, mednarodno sodelovanje, informacijsko dejavnost, izobraževanje, informativno dejavnost, zastopanje interesov delodajalcev in sodelovanje z združenji delodajalcev. Obmo~-na obrtna zbornica Ptuj je v zadnjem ~asu veliko naredila pri vzpostavljanju konkretnih stikov z obrtnimi zbornicami sosednjih držav. Povezali so se že s slovaško, madžarsko in hrvaško zbornico, prejšnji konec tedna pa so se sre~ali z obrtno in gospodarsko zbornice Jugoslavije v Beogradu. Članarine za leto 2003 niso povišali, ~lani bodo pla~evali mese~no od 4.500 do 7.100 tolarjev. Še vedno pa ostaja v veljavi sklep o gradnji oziroma nakupu novih prostorov, na zdajšnji lokaciji so letos uredili streho, kanalizacijo, vodovod in fasado na dvoriš~ni strani. Okna in fasado na uli~ni strani pa bodo obnovili takoj v za~etku naslednjega leta. Za obnovo obrtniške stavbe v Vošnjakovi ulici 13 so pla~ali 9,5 milijona tolarjev. V prostorih nekdanjega bifeja v kletnih prostorih bodo uredili u~ilnico, ki bo služila tudi za seminarje. MG Lenorški svetniki med sejo občinskega sveta kmetijstvo Marija Vogrin Bračič iz SLS in Franc Krivec iz SDS bo vodil odbor za varstvo okolja in urejanje prostora. Za člane svetov javnih zavodov so bili imenovani: svet javnega zavoda Zdravstveni dom Lenart (Karl Vogrin~i~, Milan Dokl in Spo-menka Rems), v svet osnovne šole Lenart (Darinka Kramber-ger, Stefan Fras in Petra Cafnik), v svet osnovne šole Sv. Jurij (Matij Divjak, Bogomira Rot-man in Roman Črn~ec), v svet osnovne šole Sv. Trojica (Franc Rajter, Branko Žel in Jože Žel), v svet osnovne šole Voli~ina (Anica Šuster, Feliks Kocbek in Vinko Stergar), v svet javnega zavoda vzgojno varstveni zavod Lenart (Jožefa Mlakar, Andrej Lipi~ in Simona Peserl), v svet javnega zavoda Ljudska univerza (Marija Vogrin Bra~i~, Avgust Zavernik in Slavica Trat-njek) in v svet centra za socialno delo (Jože Dukari~ in Sre~ko Šalamun). V nadaljevanju je direktor ob~inske uprave Bojan Mažgon podal smernice za pripravo pro-ra~una za leto 2003 in 2004. Svetniki so tudi sprejeli predlog programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih uredit- venih pogojev v ob~ini Lenart in ugotovitveni sklep, da se subjekti samoupravnih interesnih skupnosti izbrišejo iz registra, pravna naslednica pa je ob~ina Lenart. S sklepom pa so potrdili cene socialnovarstvenih storitev. Sprejet pa je bil tudi odlok o povpre~ni gradbeni ceni in pov-pre~nih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljiš~ in s sklepom o vrednosti to~ke za izra~un nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš~a so za tri stotine povišali vrednost to~-ke. Svetniki pa so tudi sprejeli program priprave ureditvenega na~rta jezera pri Sv. Trojici. Zmago Šalamun GOČOVA / SREČANJE ČLANIC IN VETERANOV Gasilec od otroštva do starosti TUdi v gasilski zvezi Lenart organizirajo več aktivnosti na področju druženja. Tako je v soboto, 30. novembra, pri Sv. Ani potekalo 15. zaporedno sre~anje gasilk gasilskih društev Gasilske zveze Lenart, ki se ga je udeležilo okrog 90 gasilk iz vseh desetih gasilskih društev GZ Lenart. Za popestritev srečanja so pripravili družabne igre. V ~etrtek, 5. decembra, pa so se v Go~ovi na sre~anju zbrali veterani. Desetega sre~anja se je od 66 veteranov v GZ Lenart udeležilo 60. Zbrane je pozdravil predsednik GZ Lenart Stanko Steinbauer, ki je poudaril, da v gasilski zvezi Lenart nimajo težav s financiranjem s strani lokalne skupnosti, in upa, da bo tudi v bodo~e vodstvo ob~ine Lenart naklonjeno financiranju prostovoljnega in humanega dela. Dodal je še, da lahko z veseljem pove, da so v GZ zastavljen program realizirali 100-odstotno. Povedal je še, da so bili aktivni tudi na po-dro~ju izobraževanja, saj je letos izobraževanje zaklju~ilo 27 novih vodij enot — nižjih gasilskih ~astnikov, strojnik in štirje inštruktorji. Tudi na tekmovalnem podro~ju je bilo zelo živahno, saj so se mladinske enote udeležile državnega tekmova- nja. Veliko aktivnosti pa so izpeljali tudi v mesecu varstva pred požari. Ob koncu govora je vsem zaželel veliko zdravja, osebne sre~e in jih pozval, da tudi v bodo~e veterani stojijo ob strani gasilskim organizacijam. Zbrane je pozdravil tudi poveljnik CZ in pomo~nik župana ob~ine Lenart Avgust Za-vernik, ki jim je zaželel vse najboljše v prihajajo~em letu in jih pozval, da veterani tudi v bodo~e stojijo ob strani mlademu gasilskemu rodu ter jih spodbujajo za humano in prostovoljno delo, saj brez prostovoljnega dela ni mogo~e reševanje na terenu. Zmago Šalamun Skupinski posnetek gasilskih veteranov GZ Lenart skupaj z vodstvom GZ in predstavnikom lokalne skupnosti Avgustom Zavernikom. Mlt^diiatomi SV. ANA / SVETNIKI SPREJELI PRORAČUN V petek, 20. decembra, so se na tretji seji sestali svetniki občinskega sveta Sv. Ana. V drugem branju so obravnavali in sprejeli proračun občine Sv. Ana, ki za prihodnje leto znaša 309 milijonov tolarjev. V nadaljevanju so sprejeli sklep o določitvi cene v vrtcu, s katerim so za dobrih 21 odstotkov povišali ceno oskrbnine v vrtcu, tako ta sedaj znaša 63.000 tolarjev. Sprejeli pa so tudi sklep o sprejetju programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Sv. Ana. Sprejeli so tudi sklep o potrditvi cen vzdrževanja pokopališča in sklep o ceni vode in takse za obremenjevanje okolja. S sklepom pa so za 5,1 odstotka povišali tudi vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Imenovali so tudi statutarno pravno komisijo v sestavi Jože Srčič, Ivan Rožman in Karel Škrlec. V nadzorni odbor so bili imenovani Ivan Vela, Boštjan Irgolič in Franc Simonič. Zmago Šalamun PTUJ / ZA UČENJE NI NIKOLI PREPOZNO Mineva eno leto, odkar je Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj s projektom povabila odrasle, naj se spoprimejo z izzivom študija na daljavo za pridobitev izobrazbe računalniškega tehnika. Povabilu se je odzvalo enajst udeležencev, ki so se izobraževali po programu Modul na modul računalniški tehnik 3. tisočletja in so pred kratkim opravili še zadnje načrtovane aktivnosti ter izobraževanje uspešno zaključili. Študij je potekal v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Zavodom RS za šolstvo in z območnimi enotami Zavoda za zaposlovanje v severovzhodni Sloveniji. Finančno breme je bilo skoraj v celoti na plečih ŠC Ptuj, Poklicne in tehniške elektro šole, saj so omenjena ministrstva projekt podprla zgolj s simboličnimi sto tisočaki. Velik odziv, celo nad pričakovanji, je okrepil optimizem delavcev šole, da je delo na šoli pravilno zastavljeno, saj se zavedajo, da je za uspešen izobraževalni program potrebno nenehno sodelovanje šole, dijakov, učiteljev, staršev in družbene skupnosti, katere del je šola. Franc Vrbančič DORNAVA / BOŽIČEK JE OBDARIL 160 OTROK V občini Dornava je prejšnji torek bil na obisku Božiček s svojim spremstvom. Učenci iz osnovne šole so pripravili zanimivo igrico Pod medvedovim dežnikom. Božiček je tudi obdaril 160 predšolskih otrok. MS POPRAVEK V 51. številki Tednika smo v članku Temelje je postavila družina Meško, pomotoma zapisali, da je na planinski slovesnosti nastopilo pevsko društvo Caba-letta. Zbranim so zapele pevke Okarine pod vodstvom Zlatke Puklavec Banjanin. Članek je nastal na podlagi pogovora s člani društva, ki so tudi posredovali podatke o nastopajočih. Kljub temu se tudi mi za neljubo napako opravičujemo. Obema skupinama pa želimo čim več uspešnih nastopov. Uredništvo PRIHOVA / NA OBISKU PRI ŽUPNIKU FRANCU BRGLEZU Najlepše je tam, kjer si Ni ravno veliko ljudi, ki bi imeli na novo leto rojstni dan, med njimi pa je Franc Brglez, župnik na Prihovi, rojen v bližnjih Slovenskih Konjicah. Na dan novega leta 2003 bo napolnil devetinštirideset let. Po končanem mašniškem posvećenju je bil najprej leto dni kaplan v Slovenski Bistrici, nato pet let škofijski tajnik na mariborski škofiji, zatem pet let župnik pri Sv. Tomažu pri Ormožu, od 1. avgusta 1991 župnik na Prihovi in od lanskega leta še dekan konjiške dekanije. Ko ga vprašam, kje je bil najraje, bi mislila, da bo odgovoril, da pač na Prihovi, kjer je v bližini svojega rojstnega kraja, pa preprosto odgovori: "Najlepše je tam, kjer si," in dodaja, da ima rad svoj poklic. Njegova župnija šteje 1350 duš in je razdeljena med tri občine, {est krajevnih skupnosti, otroci iz Prihove pa obiskujejo osem šol v različnih krajih. "Razpršeni smo," dodaja, zato želi, da bi imeli v kraju prostor, kjer bi se ljudje dobivali in se tako bolj povezovali med sabo. V kraju je štirirazrednica in kljub temu, da se tod naseljuje vse več tudi mladih družin, je v njej žal vedno manj otrok in v kratkem nameravajo zapreti še edino trgovino. Kraj bi lahko imel lepo prihodnost že zaradi lepe in razgledne lege, vinsko turistične podpohorske ceste, ki je speljana tod, vinogradov, razsejanih v neposredni bližini in božjepotne cerkve Marijinega varstva. Franca Br-gleza tako upravičeno skrbi, kaj bo s prihodnostjo kraja. Večji del župnije z vasmi Preloge, Vr-hole, Sevec, Vinarje in Prepuž spada v občino Slovenska Bistrica, v občino Oplotnica pa naselja Prihova, Zgornje Gru-šovje, Raskovec, Dobrova, Po-brež in Dobriška vas in v občino Slovenske Konjice še Spodnje Grušovje ter Novo Tepanje. Zanimivo si je ob lepem vremenu ogledati okolico cerkve, kjer te na bližnjih in nekoliko bolj oddaljenih gričih pozdravljajo cerkve, med njimi bi omenili sv. Jošta v Vinarju in sv. Barbaro v Malahorni. Notranjost cerkve je resnično velič- astna in zaradi številnih svetlih barv deluje izredno toplo. Glavni oltar, ki v mnogo~em spominja na tistega s Ptujske Gore, je delo neznanega avtorja, njegova pove~ava in dva stranska oltarja je naredil Fran~i{ek Zambling, prižnico je izdelal Konji~an Holzinger, poslikavo prezbite-rija in cerkvene ladje pa je 1887 opravil Tomaž Fan toni. Od 1766. leta je župnija Priho-va samostojna, prej pa je bila podružnica konjiške pražupni-je Po tej uvodni predstavitvi cerkve, kjer je Franc Brglez župnik, sva prešla na drugo vrsto pogovora. Že uvodoma je zapisano, da je za njega najlepše tam, kjer je. "To pomeni, da je potrebno sprejeti ljudi takšne, kot so, potruditi se je potrebno, da sprejmejo tudi oni tebe in potem je tam lepo," nadaljuje to svojo misel. Ena izmed njegovih življenjskih poti je tudi Sv. Tomaž pri Ormožu, kjer je bil pet let župnik in kjer je v tem ~asu opravil veliko del, od za~etkov obnove tamkajšnje cerkve, njegove okolice in še ~esa drugega. Pred tem je bil pet let škofov tajnik in tako je dobro poznal vso ob-mo~je mariborske škofije. "Po posebnih razmerah, ki so se pri Tomažu dogodile ob veliki no~i 1986. leta in ko je škof dr. Franc Kramberger iskal župnika za to župnijo in ga ni našel, sem pre- prosto rekel, grem pa~ sam. Če sem odkrit, to lažje re~em sedaj kot takrat, ko sem prišel k Tomažu, sem našel tam takšno in druga~no podrtijo. Mojo stisko so pomnožili še doma~i in tudi drugi, ~eš kam pa si rinil. Moram priznati, da je bilo prve tedne in tudi mesece zelo težko, vendar za takšno stanje ne bi krivil Tomažev~anov, vernih in Franc Brglez - župnik na Prihovi. Foto: VT nevernih. Razmere so bile pač takšne in oni to bolje poznajo. Rekel pa bi, da smo se potem imenitno ujeli drug z drugim kot dva zaljubljenca," pojasnjuje razmere, ki so bile v tistem času prisotne pri Tomažu. Poudaril je, da kraj sicer ni bogat, vendar je dobroto in radodar-nost ljudi, ki tod živijo, opisal s svetopisemskimi besedami: "Ni potrebno vsega dati, tega večina ljudi ni dolžna, ampak če svoje storiš, več drugega dobiš. Zdi se mi, da so Tomaževčani zelo zgodaj razumeli in takšni, kot so, odprti, prijazni, dobro-tljivi, družabni in ne vem koliko pik bi temu še dodali, je takšnim ljudem prišlo naproti veliko dobrih." Ob njegovem prihodu k Tomažu sta bila v izredno slabem stanju tako cerkev kot tudi župnijski dom, del strehe na gospodarskem poslopju pa se je že sesul. Mogoče je k temu, da je bilo stanje v tej župniji takšno, kot je bilo, predvsem v gospodarskem pogledu, po svoje pripomogel tudi eden njegovih predhodnikov, nekoliko samosvoj človek, mogoče tudi kdaj trd v odnosu do ljudi. Njegov prihod k Tomažu so nekateri sprejeli z začudenjem, češ sedaj pa prihaja nekdo iz škofije in ker so bile takrat v modi prisilne uprave, so imeli tudi njega za "prisilnega" upravitelja. Ko je 1991. leta nenadoma umrl župnik na Prihovi, je izkoristil to priložnost in se prijavil na to mesto. "Kam drugam kot na Prihovo, v bližino rojstnega kraja ne bi rinil, saj če brez pretiravanja rečem, so me Tomaževčani ,nosili na rokah'," dodaja. Njegov naslednik je pri dokončanju obnove cerkve in okolice imel veliko lažje delo. Danes je cerkev pri Sv. Tomažu lepo obnovljena, prav tako tudi župni dom, poimenovan po Ksavru Mešku, pa Meškov kip med cerkvijo in župnim domom in še novi zvonovi. Sedaj je Franc Brglez že več kot desetletje na Prihovi. Vprašam ga, kakšna je razlika med enimi in drugimi ljudmi. Pove, da so bili Tomaževčani žalostni, ko je odhajal, Prihovljani pa veseli, ko je prišel. "Dragi Tomaž in ljuba Prihova", dve poti na njegovi življenjski poti, kjer se dobro počuti. Vendar kljub vsemu, da je tu med svojimi, Tomaža ne more pozabiti, pa tudi oni ne svojega nekdanjega župnika. Prihajajo na obisk, celo več avtobusov pride in tudi sicer ga večkrat kdo iz teh krajev obišče z željo, da bi prišel nazaj k njim. "Ne, da ne bi hotel, ampak pravijo, da tisto, kar nazaj hodi, straši. Ne vem, če bi imel moj povratek smisel. Res, da mi je bilo pri Tomažu lepo, lepo pa mi je tudi na Pri-hovi," slikovito pove o svoji odločitvi. Prihova je iz nekega drugega vidika težavnejša kot Tomaž, čeprav je dva in pol krat manjša župnija, je pa strahotno razpršena, kar je nakazal že na začetku najinega pogovora. Še posebej ga skrbi, ker župnija ne premore enega samega prostora, kjer naj bi se ti razli~ni predstavniki posameznih krajev sre~evali in kaj dogovarjali. Menda, tako bolj žalostno ugotavlja, nimajo ti predstavniki interesa, da bi se tako sre~evali. Ko je primerjal cerkvene naložbe pri Tomažu s temi na Pri-hovi, so te neprimerno ve~je. "Ve~krat si za~uden re~em, kako to zmoremo, kako je to mo-go~e, saj smo v zadnjih letih opravili veliko del, od obnovljenega župniš~a, pevske dvorane, pove~anega parkiriš~a, urejenega križiš~a, novega vinograda, restavriranje cerkvenih oltarjev, nove strehe, novih orgel, po-ve~anega pevskega kora, novih stopnic, tlaka okoli cerkve do obnovljene kamplanije. Priho-va v tem pogledu presega tisto, kar sem doživljal pri Tomažu." Ob koncu najinega pogovora je tekla beseda tudi o njegovem poklicu. Pove, da ga ima rad in vsakemu ~loveku bi želel, da najde svoj poklic in v njem samega sebe, da potem po~ne tisto, v ~emer bi bil ves. "Zase ~utim, da je to tisto pravo. In ~e bi po~el kaj drugega, to, kar zdaj ~utim, ne bi bil tisto, kar sem, namre~ sam v sebi." Beseda je bila še o celibatu. Dejal je, da naj nih~e ne postane duhovnik, ~e ne ~uti tega poklica. Duhovnik ima drugo pot in dovoliti mu je potrebno, da jo tudi hodi. "Res pa je, da je celibat neka zgodovinska zadeva in jaz verjamem, da bomo imeli v neki prihodnosti tako poro~ene kot neporo~ene duhovnike." Se je tukaj ustalil? Sam meni, da se je, kajti življenje je samo eno in menda ne bi bilo ljudem in bogu pogodu, ~e bi ~lovek preve~ vandral naokoli iz kraja v kraj. Vida Topolovec KIDRIČEVO / REVIJA PIHALNIH ORKESTROV Nastopile le tri godbe v nepopolnih zasedbah Tradicionalna območna revija pihalnih orkestrov z območja ptujske in lenarške izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je bila tokrat v soboto, 30. novembra, v veliki dvorani restavracije Vital v Kidri~evem. Pred ne preve~ {tevilnim ob~instvom in strokovnim spremljevalcem Ervinom Hartmanom, sicer predsednikom združenja pihalnih orkestrov Slovenije, so se tokrat predstavili le trije pihalni orkestri iz Podlehnika, Lenarta in Ptuja, pa {e ti niso bili v popolnih zasedbah. Po uvodnem pozdravu Nataše Petrovič, vodje območne izpostave SLKD v Ptuju, se je ob~instvu v Kidri~evem prvi predstavil pihalni orkester Kulturnega društva Podleh- Pihalni orkester iz Podlehnika pod vodstvom Milana Fegu{a nik, ki je bil ustanovljen leta 1981 in ga vodi Milan Feguš. Od za~etka do danes je postal najpomembnejša kul- turno-umetniška skupina v ob~ini. Veliko nastopajo v do-ma~ih krajih, pa tudi drugod po Sloveniji, redno pa se udeležujejo tudi obmo~nih revij, kot je ta v Kidri~evem. Tudi doma~emu ob~instvu ostajajo zvesti, saj mu vsako leto pripravijo letni koncert. V letih 2000 in 2001 so se udeležili tekmovanja slovenskih godb na pihala v 3. in 4. težavnostni stopnji, s svojo mladostno zagnanostjo bodo nadaljevali svoje kulturno poslanstvo ter sledili trendom razvoja na po-dro~ju te glasbe. Na odru velike dvorane v Kidri~evem so zatem nastopili godbeniki Slovenjegoriškega pihalnega orkestra Kulturnega društva Mol iz Lenarta, ki ga vodi Igor Alatič in je bil ustanovljen že leta 1958. Po 17 letih premora pa je leta 1992 za~el ponovno aktivno delovati. Lenarški godbeniki nastopa- Strokovni spremljevalec leto-{nje revije je bil Ervin Hart-man. Foto: M. Ozmec jo predvsem za potrebe doma~e ob~ine in okoliških krajev, ob~-asno pa nastopijo tudi drugod po Sloveniji. V letošnjem letu praznujejo 10. obletnico ponovnega druženja, zato so jih odeli v nove uniforme, in kar je še pomembnejše, dobili so tudi nove vadbene prostore. Tretji pa se je ob~instvu v Ki-dri~evem predstavil najstarejši, Pihalni orkester Ptuj, katerega za~etki segajo v leto 1878, ko je Glasbeno društvo Ptuj ustanovilo Glasbeno šolo in takratno Mestno godbo. Tako Pihalni orkester Ptuj, ki je od leta 2000 pod taktirko Štefana Petka, letos beleži že 123 let delovanja. Danes deluje kot samostojno društvo, v katerem je povezanih kar 50 godbenikov, ljubiteljev glasbe, razli~nih starosti in tudi poklicev. Tudi Pihalni orkester Ptuj nastopa na vseh pomembnih prireditvah, sre~-anjih pihalnih orkestrov, tekmovanjih in tudi na samostojnih koncertih. Za uspešno delo so prejeli že celo vrsto ob~inskih in republiških priznanj, plaket in odlikovanj. Program obmo~ne revije pihalnih orkestrov v Kidri~evem je domiselno povezovala Mateja Lešnik, strokovna sodelavka ptujske izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost. M. Ozmec MARKETING Prazniki Spet smo se znašli v primežu praznikov. Sreda, četrtek — božič in dan samostojnosti, naslednji teden novo leto. Božična nakupovalna mrzlica je na vrhuncu, novoletno vzdušje bo vrhunec doseglo kmalu. Z ustrezno poraz-poreditvijo prostih ur pa si lahko omislite tudo daljše počitnice. Božično-novoletni prazniki so postali obdobje, ko je potrebno zapraviti čim več denarja za darila in ostale praznične zadeve. Potrošniška družba, v kateri živimo, je izkoristila družinski praznik za nenadzorovano zapravljanje in nakupovanje. Veseli december se začenja že v prvi polovici novembra, saj želijo vsi trgovci v tem času zaslužiti levji delež svojih letnih prihodkov. Zato se poveča obseg oglaševanja v vseh medijih, trgovci okrasijo svoje izložbe in na druge načine olepšajo svojo podobo. Ponudijo vse izdelke, za katere obstaja vsaj najmanjša možnost, da jih bodo lahko prodali. Seveda za praznične nakupe namenijo tudi nove, za to priložnost posebej pripravljene izdelke in pakete izdelkov. Kot ste verjetno opazili, so v našem prostoru največji oglaševalski hit izdelki mobilne telefonije. Vsi operaterji ponujajo telefone in razne naročniške pakete po "najugodnejših" cenah. Za njimi ne zaostajajo prodajalci avdio-video naprav in seveda nakupovalni centri, ki so spremenili naše nakupovalne navade in so zgodba zase. Kamorkoli se obrneš, vidiš oglas, letak, prospekt, podobo, članek ali kaj drugega o najugodnejši ponudbi in veliki izbiri izdelkov. To pa je slaba stran praznikov. Oglaševalci nas želijo prepričati, da so prazniki namenjeni neskončnemu nakupovanju in zapravljanju težko zasluženega denarja. Žal večina ljudi pade pod vpliv oglasov, ki pravijo "nakupovanje je lepo in koristno". Kdo pa se lahko upre lepim podobam, ki nas bombardirajo z vseh strani in nas prepričujejo, da bo svet lepši, če bomo kupili določen izdelek nekega proizvajalca. Razmislite še enkrat o pomenu praznikov in se vprašajte, ali ste vi tisti, ki mora vzdrževati masovno proizvodnjo nepotrebnih izdelkov, ki nam sicer olajšajo življenje, niso pa nujno potrebni za preživetje. Kot sem že rekel v eni od preteklih številk, oglaševanje je igra, od vseh vpletenih je odvisno, kako se bo odvijala in kako uspešna bo za posamezne igralce. Trenutno pa zmagujejo oglaševalci. Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fidelJor^'ver@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje, poglede. Postavite vpra{anje in podajte pripombe. Va{a mnenja so dragoceno vodilo pri ustvarjanju ko-lumne. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog PS: Želim vam vesele božične praznike! PTUJ / RAZSTAVA OB MEDNARODNEM LETU INVALIDOV V obiinah ne marajo i^^alid^v Z odprtjem razstave del svojih članov v ptujski Mestni hiši je 20. decembra Medob~insko društvo invalidov Ptuj pričelo aktivnosti mednarodnega leta invalidov v Sloveniji. Vlada Republike Slovenije je na 154. seji določila leto 2003 za leto invalidov v Sloveniji, v katerem bo uresničevala določila Madridske deklaracije, ki so bila sprejeta na evropskem kongresu invalidov. Kot je na priložnostni slovesnosti ob odprtju razstave povedala predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj Zdenka Ornik, bo osnovno vodilo društva v evropskem letu invalidov: popolna enakost na vseh področjih življenja, odstranitev ovir in predsodkov, ki vodijo k diskriminaciji in socialni izključenosti, potrebno pa bo povečati tudi zavedanje in spodbuditi razmišljanje o invalidnih osebah. V imenu Zveze delovnih invalidov Slovenije je na slovesnosti govoril predsednik Miran Krajnc. Med drugim je povedal, da invalidi s takšnimi prire- ditvami, kot je razstava, skušajo javnosti predstaviti, kako delujejo, skušajo postati vidni, stopiti iz teme in povedati, da so tudi oni del te družbe. Na področjih, kjer delujejo, so že veliko naredili, zlasti še pri zaščiti pravic na delovnem področju, pravnem in socialnem področju. Invalidi so predvsem prizadeti zaradi oženja pravic, ki so jih v bivši državi bili deležni v večjem obsegu. Strategija socialnega varstva do leta 2005 kaže na to, da bodo dobili neko posebno mesto v lokalnih skupnostih in na regionalni ravni. Napovedujejo se tudi boljši časi za zaposlovanje invalidov. Trenutno je v Slove- niji 20 tisoč nezaposlenih invalidov, za kar ni nobenih razlogov, je še povedal Miran Krajnc. Čeprav so bili na odprtje razstave v ptujski Mestni hiši povabljeni vsi župani občin na Ptujskem oziroma njihovi predstavniki, sta prišla le dva, ptujski in kidričevski. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je tudi odprl razstavo. Poudaril je, da če bomo V imenu Zveze delovnih invalidov Slovenije je govoril predsednik Miran Krajnc znali v svojo prid obrniti najple-menitejšo lastnost, ki nam jo je podarila narava - ustvarjalnost - se nam bodočnosti ni treba bati. Ignoranca občin na Ptujskem do invalidov ni nova stvar, skope so tudi pri dajanju sredstev za izvajanje posebnih programov, ki jih društvo uresničuje v korist vseh invalidov. Kot kaže, "nočejo" svojih občanov - invalidov, je bilo slišati na pogovoru s predstavniki občin, ki ga je vodstvo Medobčinskega društva invalidov Ptuj organiziralo skupaj z izvršnim odborom po končani razstavi. Redke prestavnike občin, ki so se pogovora udeležili, so zaprosili, naj jim pomagajo pri vodstvih občine, da bi jih v bodoče pri njihovem delu izdatneje podprli, da bodo lahko programe, s katerimi pomagajo invalidom, da ohranjajo in vzdržujejo preostale delovne zmožnosti, v celoti uresničevali. PTUJ / V OKVIRU OZARE JE NASTAL ANSAMBEL ROZE Nostalgija po jazzu in filmski glasbi Trije Ptujčani, že kar v zrelih letih, so pred kratkim ustanovili ansambel Rože. Pobudo za ustanovitev so dobili pri Gabrijelu Berliču, ki vodi Ozaro. Ansambel sestavljajo dr. Adolf Žižek, Edi Klasinc in Slavko Horvat. Žižka se vsaj nekoliko starejši spominjamo kot odličnega klarinetista, kontrabasista, pisca glasbe in začetnika jazza na Ptuju. Njegovo glasbeno ustvarjanje pa sega pravzaprav v rosna mladostna, gimnazijska leta. Takrat je nastala tudi njegova pesem o Ptuju, ki je dolga leta služila kot avizo Radia Ptuj. Pozneje se je predal študiju (prepeval je tudi pri Akademskem pevskem zboru Toneta Tomšiča v Ljubljani). Glasbena žilica mu ni dala miru in ponovno je posegel po instrumentu, tokrat po bas kitari, je pa tudi vodja ansambla in aranžer, pripravljenih pa ima tudi nekaj novih skladb. Edija Klasinca kot harmonikarja Ptujčani prav dobro poznamo, igral je pri številnih ansamblih (Pogum, Vandrovč-ek), velikokrat pa je kot solist nastopal na najrazličnejših prireditvah in zabavah. Od harmonike se pravzaprav vse življenje ni ločil. Slavko Horvat, najmlajši član ansambla, se je ukvarjal z roc-kovsko glasbo, v ansamblu igra kitaro. Ansambel je v kratkem času naštudiral veliko pesmi in orga- nizatorji prireditev in zabav jih že vabijo na nastope. Vsebinsko igrajo vse zvrsti zabavne glasbe, z veseljem pa segajo po filmski glasbi in jazzu. Pravijo, da je njihova glasba za vse starostne skupine, tudi za mlade. Ostali bodo trio, k ansamblu pa bodo povabili tudi pevce. Posneli so delovne posnetke na kompaktno ploščo, ime pa je ansambel dobil po skladbi Borisa Kovač-iča Rože, ki jo zelo radi zaigrajo. Ansamblu sem prisluhnil na vaji in užival v občuteni in tehnično dobro izvedeni glasbi. Franc Lačen Ansambel Rože s Ptuja. Foto: Fl HRASTOVEC / PREDSTAVITEV KNJIGE EMILA DUHA Prepletanja V Zavodu Hrastovec znajo prisluhniti kulturi in v ta namen dajo na razpolago vite{ko dvorano; ta postaja prostor, kjer se odvijajo kulturne prireditve v prijetnem ambientu. Tako je v soboto, 6. decembra, v vite{ki dvorani gradu Hrastovec potekala predstavitev knjige pesmi z naslovom Prepletanja, avtorja Emila Duha. Organiziral jo je JSKD, Območna izpostava Lenart, udeležilo pa se ga je veliko ljudi, saj so dvorano napolnili do zadnjega kotička. Knjiga Prepletanja je bila izdana v samozaložbi s pomočjo sponzorjev. V spremni besedi je Zdenka Gajser iz Maribora zapisala, da je tisto, kar nas odpira novim svetovom, ljubezen in pri~ujo~a pesni{ka zbirka je prepletanje ljubezenskih pesmi. Izpri~uje svete vrednote na{e civilizacije, ki je položena v sobivanje zmeraj dveh čustveno močno povezanih ljudi. Avtor Emil Duh pa je povedal, da je zbirka Prepletanja skupek prepletajočih se občutij, ki so včasih prav čudna in nerazumljiva in mogoče je tudi katera od pesmi tak{na. Se najbolj čudna je pesem Prepletanja, ki je povzetek vseh teh čudnih dogodkov in občutij, vzponov in padcev. Z izdajo te zbirke se prepletanja ne končajo, ampak se nadaljujejo. Za interpretacijo pesmi je na predstavitvi poskrbel Bojan Maro{evič, član SNG Maribor. Zmago Šalamun PTUJ / SI.MOBILOVA DONACIJA BOLNI[NIa 500 tisoi tolarjev in paketi Halo Predsednik uprave Si.Mobila Bojan Dremelj je v okviru letošnjih novoletnih donacij podaril po pet Si.mobilovih paketov Halo ter simbolična čeka v vrednosti 500 tisoč tolarjev tudi ptujski in mariborski bolnišnici. Predsednik uprave Si.mobila Bojan Dremelj (desno) je direktorju ptujske bolnišnice predal Si.mobilove pakete Halo in ček v vrednosti 500 tisoč tolarjev Skupno je letos Si.mobil za slovensko zdravstvo prispeval kar deset milijonov tolarjev. "Vizija, vrednote in poslanstvo Si.mobila segajo dlje od področja telekomunikacij. Usmerjeni smo k ljudem, k njihovim po- trebam, željam in pričakovanjem. Lokalna okolja nam veliko pomenijo, zato smo v sklopu novoletne akcije pomislili tudi na vzhodni del Slovenije," so med drugim povedali v Si.mobilu ob najnovejših prispevkih. Na razstavi v Mestni hiši je na ogled le majhen del ustvarjalnosti invalidov na Ptujskem. Foto: MG Medobčinsko društvo invalidov Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1975. Vključujejo vse vrste invalidov iz trinajstih občin na Ptujskem. V Sloveniji je okrog 165 tisoč invalidov, večina pa se jih združuje v 69 društev, ki so včlanjena v Zvezo delovnih invalidov Slovenije. Za lepe trenutke na otvoritvi razstave so poskrbeli člani moškega pevskega zbora Društva invalidov Ptuj. MG Majhno ali veliko. Sladko ali barvito. Poiščite presenečenje zase in svoje najbližje. Obdarujte in se pustite obdariti. V predprazničnih dneh vas prijazno pričakujemo v Mercatorjevih prodajalnah, kjer smo vam ob bogati ponudbi pripravili tudi drobna presenečenja. ercator ORMOŽ / SESTANEK PRIDELOVALCEV MLEKA Kmetje na robu obupa Minuli četrtek se je v domu kulture v Ormožu na pobudo kmetijske zadruge zbralo okrog 250 kmetov, ki se ukvarjajo z oddajo mleka. Medse so povabili tudi strokovnjake s podro~ij, ki bi jim utegnili pomagati razjasniti nastalo nejasno situacijo. Tako so bili med drugimi prisotni tudi doc. dr. Borut Zemlji~, znan teoretik in praktik veterinarske stroke, Samo Rajšp, direktor Veterinarske postaje Ormož, ki bdi nad zdravstvenim stanjem večine živine na območju občine Ormož, Bojan Mlakar s sodelavci iz ormoške svetovalne službe ter Miran Klinc, svetovalec občine Ormož za področje kmetijstva. Direktor zadruge Anton Šala-mon je povedal, da so sestanek organizirali z namenom, da svoje partnerje seznanijo o najno-vej{ih dogajanjih v mle~ni aferi, o sestanku, ki so ga imeli z ministrom, ter o vseh aktivnostih, ki jih organizira zadruga glede odkupa. Zadruga je petim rejcem, pri katerih je sum, da imajo v mleku kloramfenikol, zagotovila odvoz in pokrila stro{ke odvoza mleka v ~istilno napravo. Ponudili so tudi pomo~ omenjenim kmetom, ki jim bodo pomagali z enomese~nim kritjem izgube dohodka od mleka, kar bo zadrugo stalo okrog 2 milijona tolarjev. Zadruga je tudi pri ptujskem laboratoriju naro~ila dodatna testiranja ve~ kot 100 vzorcev, upajo, da bo po tem stanje bolj jasno in bodo lahko iz-lo~ili sumljive živali. Zelo so se angažirali tudi v preteklih tednih, saj je na njihovo posredovanje ljutomerska mlekarna le organizirala odvoz neopore~-nega mleka. Šalamon je povedal, da se mu zdi, da gre s strani VURS-a za zavla~evanje, da bi morali biti postopki kraj{i, da bi {koda ne bila tako visoka. Pozvali so vse pristojne državne organe in strokovno javnost, naj že kon~no razi{~ejo zadevo in povedo, kdo je kriv in kako je kloramfenikol pri{el v mleko. V domu kulture v Ormožu se je zbralo okrog 250 rejcev, ki so izrazili svoje razo~aranje, nemo~ in obup nad nastalo situacijo PODVINCI / ZLATA POROKA PRI TOPLAKOVIH Še na mnoga leta! Sedmega decembra sta postala zlatoporočenca Marija in Rudolf Toplak iz Podvincev 7. Prvič sta se poročila 13. septembra leta 1952 na Ptuju. Zlatoporo~enec je bil hi{nik v Dija{kem domu na Ptuju, zlata nevesta pa je bila in je {e vzorna gospodinja cele družine. V zakonu so se jima rodili trije otroci, ki so jima podarili {tiri vnuke in pravnukinjo. Oba sta {e pri zdravju, to ju zelo veseli, dela jima nikoli ne zmanjka. Imajo nekaj živine, najljub{i ko-nji~ek zlatega ženina pa je vi- nograd. Otroci so si družine ustvarili v bližini, zato jima ni nikoli dolg~as. Za vesele trenutke poskrbi tudi oslica, ki jim je na katarinino podarila majhno osli~ko, ki jo je vnukinja Eva poimenovala Katarina. Zlatoporo~encema tudi na{e iskrene ~estitke! MG V tem ~asu pa najbolj trpijo kmetje, ki zagotavljajo, da ne vedo, kako je v njihovo mleko pri{la sled nedovoljene substance. Govedorejsko dru{tvo Slovenije je rejce pozvalo, naj za prizadete kmete, ki ne morejo oddajati mleka, od{tejejo 0,40 SIT na liter prodanega mleka, da bi ublažili posledice. Škoda je iz dneva v dan ve~ja, ves ~as pa je seveda potrebno tudi skrbeti za živino, jo krmiti, zaradi redukcije hrane prihaja do zma- Zlatoporo~enca Toplak. Foto: Langerholc Direktor Kmetijske zadruge Ormož Anton Šalamon je petim prizadetim kmetom obljubil povra~ilo denarja za enomese~no oddajo mleka nj{ane proizvodnje mleka in do mastitisa, ki ga je spet potrebno zdraviti. Stvari se prepletajo in Marija Raku{a iz Obreža, ki ima skupaj z družino na skrbi 50 krav, je obupana. Pravi, da niti finan~no niti moralno ne vzdržijo ve~. Predlagano ji je bilo, naj pritožbo zoper prepoved obratovanja umakne, vendar tega ne namerava, saj pravi, da ni kriva in ne želi, da bi se na ta na~in {pekuliralo okrog možne krivde. Vendar najbrž ni možno, da bi pri{lo do ponovnega obratovanja kmetije, dokler se zadeva ne bo razre{ila, upravni postopki in roki pa so tako dolgi, da jih na{i kmetje najbrž ne bodo mogli vzdržati. Ob koncu tedna, po zaklju~ku na{e redakcije, se je s prizadetimi kmeti nameraval sestati tudi ormo{ki župan Vili Trofenik. vki KMETIJSTVO / TUDI NA KMETIJAH OBVEZNA IZJAVA O VARNOSTI Med prazniki osnutek izjave Zakon o varnosti in zdravju pri delu tudi kmetom nalaga obveznost, da morajo izdelati izjavo o varnosti z oceno tveganja. Zakon določa, da morajo kmetje to urediti do konca letošnjega leta, kljub temu pa je le malo kmetij, ki so to res naredile. Kmetijsko-gozdarska zbornica bo januarja v državni zbor vložila zahtevo, da naj se izpolnitev obveze za kmetovalce podaljša za leto dni, vendar ni gotovo, da bo državni zbor zahtevo uslišal. Tako je najbolje, da se kmetovalci čimprej, v tem zimskem obdobju, ko je nekoliko več časa, lotijo zahtevnega pridobivanja ustrezne dokumentacije in izdelave izjave. Inž. Miran Reberc iz kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Ptuju, ki spremja to podro~je, pravi, da so kmetje v glavnem s to obvezo seznanjeni, da pa je zelo majhna verjetnost, da bi katera od kmetij izjavo o varnosti z oceno tveganja že imela. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je pristopila k izobraževanju kmetijskih svetovalcev in v letu 2002 je 32 svetovalcev opravilo ustrezen izpit in ima licenco za opravljanje omenjenih izjav. V Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj so trije svetovalci z licenco, poleg Mirana Reberca {e Jakob Ivanusa iz Ormoža in Franci Ornik iz Lenarta. Januarja prihodnjega leta naj bi dobil tudi Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj koncesijo za izvajanje programa. Kmetovalce v tem ~asu pospe-{eno informirajo o tem, kaj vse je potrebno postoriti za uspe-{no izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja. Zavod bo v tem zimskem ~asu pripravil poleg osnovnega informiranja tudi te~aje iz varstva pri delu, nakar bodo njegovi svetovalci pomagali pri postopku pridobivanja vseh potrebnih dokumentov. Kot pravi Miran Reberc, in{-pektorji za delo na primorskem koncu Slovenije že nadzirajo iz-ponjevanje zakonskih dolo~il s podro~ja varnosti pri delu. Slej ko prej se bodo torej in{pektorji oglasili tudi na na{ih kmetijah, saj tudi njim to narekuje zakon. Ob ugotovljenem neizpol- njevanju zakonskih zahtev je zagrožena mandatna kazen 300 tiso~ tolarjev. Dobrodo{el je torej predlog, da naj kmetovalci izkoristijo bližnje praznike in naredijo osnutek izjave o varnosti z oceno tveganja tako, da pripravijo podatke o svoji kmetiji, popi{ejo delovna mesta, ki jih opravljajo, in opi{ejo glavne Miran Reberc iz kmetijske svetovalne službe pri KGZ Ptuj: "Za pripravo izjave izkoristite bližnje praznike!" nevarnosti, ki pretijo pri delu na kmetiji. To je okvir za izdelavo izjave, ki jo lahko po zakonu izdela kmetovalec sam. Omenjen pristop morda in{pek-torja v primeru njegovega obiska ne bo povsem zadovoljil. Bo pa ugotovil, da imajo na kmetiji pripravljeno osnovo za izdelavo potrebne dokumentacije in ne bo imel osnove za kaznovanje. Najhuje, kar jih lahko v takem primeru doleti, je in{epktorjeva odlo~ba, da morajo pomanjkljivosti v dolo~enem roku dopolniti oziroma popraviti. Izjava namre~ nikoli ne bo dokon~en dokument in se lahko vedno dopolnjuje, kot se spreminjajo razmere na kmetiji. KOMU ZAKON NALAGA OBVEZNOST Zakon nalaga obveznost izdelave izjave z oceno tveganja samo kmetom, ki so invalidsko in pokojninsko zavarovani iz kmetijske dejavnosti in opravljajo kmetijstvo kot edino dejavnost. Je pa pri tem dolo~ilu nekaj vpra{anj, na katera zaenkrat ni odgovora. Med drugim: kako je z dolo~eno obveznostjo izdelave dokumentacije v primeru, da so lastniki kmetije upokojeni star{i, na kmetiji pa dela bodo~i prevzemnik, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan na kmetiji, ni lastnik, temve~ nastopa kot delavec pri upokojencu. To in podobna vpra{anja bodo kmetijski svetovalci posku{ali razjasniti na ponovoletnem sestanku s predstavniki Urada za varstvo pri delu in o tem seveda takoj obvestili kmatovalce. STROŠKI IZDELAVE IZJAVE Na osnovi izku{enj obrtnikov in podjetnikov vemo, da Izjave o varnosti z oceno tveganja stanejo precej denarja. Miran Re-berc potrjuje, da bo vse skupaj res nekaj stalo, vendar bo pri tem stro{ek Kmetijske svetovalne službe {e najmanj{i. Kmetje bodo poleg izjave potrebovali {e potrdilo o pregledu delovne opreme, potrdilo o usposobitvi za varno delo ter meritve delovnega okolja. To so storitve ustrezno usposobljenih organizacij in posameznikov, ki seveda nekaj stanejo. Kmetijski svetovalci kmetom svetujejo, da se nanje obrnejo s prijavami oziroma zahtevami, da bodo vedeli, koliko ljudi njihovo pomo~ sploh pri~akuje in potrebuje. Podrobnej{e informacije in navodila bodo posredovana na predavanjih v okviru zimskega izobraževanja. J. Bračič ORMOŽ / KMETIJSKA SVETOVALNA SLU@BA Dobili sredstva za dodatno izobraževanje kmeikih žena V novembru se je KGZ Ptuj - Kmetijska svetovalna služba Ormož potegovala za sredstva Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in bila s svojim projektom Izobraževanje kmečkih žena je pogoj za enakopravno vključitev v družbeni in socialni prostor tudi izbrana. Pospeševalni center sofinancira projekt eno leto v višini 45 odstotkov stroškov, ostala sredstva pa zagotovita KGZ in društvo kmečkih žena. Najve~ energije v projekt vlaga Hinka Hrži~ iz KSS Ormož, ki želi z njim združevati kme~-ke žene in jih spodbuditi k izmenjavi mnenj, izku{enj ter znanja. S projektom uveljavljajo politiko enakopravnosti med spoloma, pove~ujejo možnosti za samozaposlitev, vklju~evanje v družbeni in socialni prostor ter vklju~evanje kme~kih žena v izobraževalni proces in s tem dvig njihove samozavesti. Zamislili so si zanimive delavnice in predavanja, od katerih sta dve že potekali v decembru. Na prvi so okrog 25 udeleženk sez- nanili s potjo do registracije dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki lahko uspe{no izbolj{-ajo dohodkovni položaj kmetij. V državah EU se vedno bolj uveljavlja neposredna prodaja kmetijskih pridelkov in predelanih izdelkov neposredno na dvori{~u kmetije, kar prina{a zaposlenim na kmetiji ve~ji prihodek in izbolj{an likvidnostni položaj. Tudi ta tematika je privabila na predavanje okrog 20 te~ajnic. Sredi decembra so si ~lanice dru{tva pripravile vsakoletno Hinka Hrži~ skrbi, da poteka pri društvu kme~kih žena vedno dovolj zanimivih dejavnosti družabno sre~anje v gosti{~u Marta v Cvetkovcih, kjer se jih je zbralo nad 90. Ob tej priložnosti jih je Mira Frangež iz Zdravstvenega doma Ormož seznanila z njihovim projektom zdravstveno vzgojnih programov. Zanimanje je bilo veliko, saj je zdravje celotne družine v veliki meri odvisno prav od gospodinje. V okviru projekta pripravljajo v prihodnjem letu {e osem predavanj in tečajev, od katerih velja izpostaviti tečaj računalni{tva, tečaj trženja, ekonomike in organizacije dejavnosti, tečaj varstva pri delu, saj vsaka kmetija potrebuje izjavo o varnosti z oceno tveganja na kmetijah. Posebej prilagojen na{im razmeram in okolju bo tečaj o možnostih za prodajo vrhunskih vin, na voljo pa bodo tudi različne delavnice za sirjenje, vezenje in podobne dejavnosti, eno srečanje pa bodo namenili tudi komunikaciji. Poleg tega projekta potekajo seveda tudi redne vsakoletne aktivnosti in predavanja v okviru kmetijske svetovalne službe. vki MIHOVCI / USTVARJALNOST DARJE PREJAC Mladostna zelja postala dodaten vir zaslužka Darja Prejac iz Mihovcev je že od malih nog rada risala. Želela je obiskovati oblikovalsko {olo, vendar jo {e vedno spremlja miselnost, da se je treba izučiti za kuharico, {ivi-ljo ali kak podoben soliden poklic. Volje do ustvarjanja pa ji ni vzela. Na platno in {eleshamer je risala portrete in krajino, svoje izdelke pa je predstavila na več razstavah v Celju, Šentjurju, Izoli, Kopru in Piranu. Potem se je poročila in se več let posvetila predvsem otrokom, zato se je njena želja po oblikovanju morala umakniti družinskim obveznostim. Po rojstvu tretjega otroka pa se je začela spra{evati, kako bi lahko dobila {e kak{en tolar v družinsko blagajno, saj plača na Carreri ni ravno visoka. Mož Peter ji je stal ob strani in tako je pred leti pričela brusiti steklo in žgati iz lesa. Prvi naročnik je bil Pokrajinski muzej s Ptuja in veli-konedeljski grad, za katera je izdelala veliko podob različnih svetnikov. Iz lesa pa je žgala pa- noramske motive Ptuja. Takšno delo ji je kmalu postalo preveč pusto, pogrešala je barve. Kar nekaj časa je iskala primerne barve in drugo, kar je potre- Darja na najrazličnejše predmete z izurjeno roko nariše priložnostne motive in napi{e posvetila krat ponoči, saj ima le takrat čas in mir, naročila pa že po pravilu prihajajo zadnjo minuto. December je naporen mesec. Takrat se obi~ajnim izdelkom pridružijo še poslovna darila, venčki in okrasje za jelke, od katerih so najbolj fascinantni makaronarji, kot jim sama reče - obeski, narejeni iz različnih testenin, zlepljenih in pobarvanih z različnimi laki. Za prihodnje leto pa že razmišlja o izdelkih iz slame. Stranke si želijo novosti in to Darjo sili, da nenehno eksperimentira z materiali. Nazadnje je usvojila servietno tehniko, s katero okrašuje cvetlične lončke. Največ izdelkov proda kar doma v svoji delavnici, ki je hkrati tudi njen razstavni prostor. Njeni izdelki so kot darila potovali že v najrazličnejše konce sveta - od Avstralije do Amerike in po velikem številu evropskih držav. vki Makaronarji so nov izdelek, ki bo letos krasil številne smreč- bovala. Začetki so bili kljub talentu bolj klavrni, saj je najprej morala spoznati značilnosti barv, njihovo obnašanje na steklu, keramiki, pločevini, lesu. Morala se je izuriti do take spretnosti, da je sposobna na kompletu šestih kozarcev narisati vsaj približno enak motiv. Pre-risavati se na steklo seveda ne da. V šali pravi, da je celotno ožjo in širšo družino "založila" s svojimi manj posrečenimi izdelki, saj se ji je kristal zdelo škoda zavreči zaradi takšnih malenkosti. Rada slika tudi na buteljke, ki so zelo priljubljeno darilo, včasih pa doda še kakšen verz. Motivi so različni. Najbolj priljubljeni so lovski motivi, ki so vedno razprodani. Veliko dela tudi za poroke, obletnice, za priložnostna darila. Velikokrat dela po naročilu in največ- Veselje nad darili lahko traja več dni. Ali pa več let. Letos Lahko komu izmed svojih bližnjih podarite nekaj, s čimer ga boste razveseljevali več let, podarite mu rentno varčevanje Nove KBM. Ponujamo vam zares široko izbiro rentnih varčevanj z enkratnim ali obročnim vplačilom. Pričakujemo vas v eni izmed naših enot. Informacije z izračuni na www.nkbm.si Rentno varčevanje "^Nova KBM. KIDRIČEVO / SKUPINA OGENJ IN LED, ZMAGOVALKA OKTOBRSKEGA ORIONA Glasbeniki z ognjem in ledom Skupina Ogenj in led je ena mlaj{ih glasbenih skupin na Ptujskem. Čeprav so skupaj le dobrega pol leta, z izjemo Marka, ki se jim je pridružil pred dobrim mesecem, so že pustili za seboj vidno sled. Med drugim jim je uspelo v oddaji Orion TV Slovenija, kjer so zmagali v oktobrski oddaji. Mlade glasbenike ljubezen do glasbe, bolj ali manj se z njo vsi že dolgo ukvarjajo. Njihov sedež je v Kidričevem. V skupini nastopajo: Miha Brencl, njegovi so bobni, Jani Jančec je bas kitarist in vokalist, Primož Kostanjevec kitarist in vokalist, Marko Kramer je solo kitarist in vokalist, Sebastijan Novak pa klaviaturist in vokalist. Kot je v imenu skupine povedal Jani, si vsak od njih želi, da bi pustil vsaj majhen pečat na slovenski glasbeni sceni. V tem trenutku si najbolj želijo, da bi jim že na začetku leta 2003 uspelo izdati prvo zgoščenko, za katero naslova še nimajo. Doslej so posneli štiri skladbe, "Hej"je bila nekaj časa tudi na lestvici Top 17 radia Maribor, s skladbo "Potujem" so zmagali na oktobrski oddaji Oriona na TV Slovenija, skladba "Bila si kakor roža" še čaka na aktivno promocijo, v zadnji fazi studijske obdelave pa je skladba "Večni raj". Pogled v biografije mladih glasbenikov pove, da se z glasbo spogledujejo že dolgo, nekateri že od otroštva. Miha Brencla, ki obiskuje 4. letnik Srednje po- slovne šole na Ptuju, je za glasbo navdušil oče. Aktivno igranje na bobne je pričel pred štirimi leti, ko je ustanovil svojo prvo skupino Sepia, največ izkušenj pa je nabral v skupini Plima. Vstop v skupino Ogenj in led mu je dal novo energijo in elan. Jani Jancec je izredni študent organizacije in managementa na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, Univerze v Mariboru. Z glasbo se je srečal že v otroških letih, zasluge za to ima oče, ki je igral harmoniko, ukvarjal pa se je tudi z zborovskim petjem. Sam je pričel igrati harmoniko in klaviature pri trinajstih, nekaj časa ga je privlačila kitara, nazadnje je izbral bas kitaro, ki jo igra že dobra štiri leta. S prijatelji je prvo Skupina Ogenj in led. Foto: Langerholc skupino, ki se je imenovala Prijavi band, ustanovil že v srednji šoli. Zatem so se zasedbe, s katerimi je nabiral izkušnje na področju komercialne glasbe, dobesedno vrstile. Pred dobrim letom in pol pa je s prijatelji ustanovil skupino Plima, ki mu je tudi dala največ izkušenj, kar zadeva velike odre in nastope. Skupina je razpadla zaradi osebnih, predvsem pa šolskih obveznosti. Ker glasbeniki brez glasbe ne morejo, so s Sebasti-janom in Mihom, ki sta tudi igrala v Plimi, ustanovili novo skupino Ogenj in led, ki pa je svoje delo in cilje zastavila zelo ambiciozno, da bodo skupina, ki bo na glasbeni sceni nekaj pomenila. Prve korake na tej poti so opravili uspešno. Primož Kostanjevec je študent 2. letnika Fakultete za strojništvo v Mariboru. Prve korake na glasbenem področju je naredil že v OŠ, kjer ga je prijatelj navdušil za igranje kitare. Prve izkušnje je nabiral z glasbenimi prijatelji v komercialnem triu. V tem času je začel igrati tudi klaviature. Dve leti je igral v komercialni skupini Štirje hudi cajti, zatem pa je po "usodi" pristal v skupini Ogenj in led, v kateri bo ostal do konca, pravi. Marko Kramer se je z glasbo srečal že v rosnih otroških letih. Igrati je pričel v OŠ, končal je nižjo glasbeno šolo iz harmonike. Pred tremi leti pa se je usodno zavrtelo, ko je našel staro očetovo kitaro. Glasba mu veliko pomeni, ob tem pa tudi študira, čeprav je bolj počasen, pravi, se zaveda, da brez diplome ne bo službe. Sebastijan Novak obiskuje 4. letnik Srednje prometne šole v Mariboru. Za njim je tudi šest let nižje glasbene šole. Z glasbo se je pričel ukvarjati v petem razredu OŠ, s prvimi nastopi v pevskem zboru in igranjem na narmoniko. Klaviature so ga že zelo zgodaj prevzele, ostal jim je zvest. Prvi denar za nakup klaviatur si je zaslužil z igranjem na porokah, petdesetletnicah in podobnih druženjih. Zadnji dve leti igra v duetu, skupaj z Jani-jem in Miho pa je začel igrati v skupini Plima. Zatem pa je prišel Ogenj in led, v okviru katerega bodo, tako je prepričan, realizirali nekaj zanimivih glasbenih projektov, ki bodo zagotovo uspeli. MG PTUJ / PETIC ZA MALE IN VELIKE Se ena pri/etna prazniina prireditev Družba Radio Tednik in mestna občina 27. decembra ob 17. uri, dan po božičnih praznikih, že peti~ zapored vabita na veliko božično-novoletno zabavo za otroke Za male in velike, ki bo letos v športni dvorani Center na Ptuju. Prireditev Za male in velike je nastala na osnovi uspešne oddaje, ki sta jo na radiu Ptuj za otroke vodila Tatjana Mohorko in Dušan Sterle. Na njej so se zmeraj predstavile male in velike zvezde slovenske popularno-glasbene scene, otroci so se po-kratkocasili in zaplesali v družbi voditeljev in njihovih gostov. Zmeraj doslej pa je bila prireditev brezplačna, saj je bila darilo naše družbe in pokroviteljev prireditve najmlajši publiki - in tudi letos je tako. Posebej veseli smo, da se nam je letos kot generalni pokrovitelj pridružila Perutnina Ptuj. Letošnja prireditev se bo pričela že od 16.30 ure naprej, ko se bodo pričele otroške ustvarjalne delavnice. Za male in velike (včasih organizatorji niti ne vemo, kdo bolj uživa!) bodo nastopili: otroški pevski zborč-ek ptujskih vrtcev, čarodej Jani Z lanskoletne prireditve Za male in velike, ki je bila v Gorišnici Jošovc, mini cirkus Buffetto, Aleksandra Krajnc, Anita Kralj in Sebastian (prosimo tiste velike, da dovolijo tudi malim videti najpopularnejšega slovenskega pop pevca, in naj si Sebastiana ne lastijo samo tiste od šestaj-stih let naprej!). Prireditev bo povezoval in vodil Matjaž Šeško, podprla pa sta jo tudi Tovarna sladkorja Ormož in Mobitel. Starše prosimo, da svoje malčke zagotovo pripeljejo, saj je prav, da prejmejo božično-novoletno darilo, ki smo jim ga pripravili v družbi Radio-Tednik v sodelovanju s sponzorji in pokrovitelji. Zelo Decembrski. Zelo Mobi Praznični MoblPetelln+ z Mobikartico za 5.000 SIT. Alcatel OT 311* Lahek in decenten se prilega vsem družabnim opravam. Odzivni čas vam bistveno sl E-mail: inarko.antolic@amis.net Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele Božične praznike ter uspehov polno novo leto 2003. PROIZVODNJA, SERVIS IN ZASTOPSTVO SIMENS VDO Trading Ges.m.bH. Mlinska 1a, SI-2250 Ptuj, Tel.: 02/788-09-10, Fax: 02/ 788-09-30, E-mail: taho@tahografl.si Cenjenim strankam in poslovnim partneijem želimo vesele boi praznike in uspáno novo leto. te -ajj^ # Priporočamo se s svojimi proizvodi, servisnimi storitvami in overjanjem vseh vrst tahografov po evropski zakonodaji. kolektiv TAHOGRAFI KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ z.o.o. 2250 PTUJ, Miklošičeva 12 VSEM ČLANOM, DELAVCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM KMETIJSKE ZADRUGE PTUJ TER VARČEVALCEM KREDITNE SLUŽBE PTUJ ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2003 O HRANILNO KREDITNA SLUŽBA PTUJ p.o. Miklošičeva 12, 2250 Ptuj PODRUŽNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO PTUJ Trstenjakova ul. 7 Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno 2003! ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Mi Z VAMI SDS Spoštovane Ptujčanke in spoštovani Ptujčani, čestitamo Vam ob dnevu samostojnosti, želimo prijetno doživete božične praznike, leto 2003 pa naj bo radodarno z zdravjem, srečo in uspehom. Mestni odbor SDS Ptuj Miroslav LUCI, predsednik VCLIKfl fiOZICNO-NOVOLCTNfl PRIRCDITCV »ZflMfllCINVCUKC« v petek, 27. decembra, ob 17. uri v športni dvorani Center Ustvarjalne delavnice Čarodej Joni Jošovc Klovna Bufeto Otroški zborcek in Sebostjon VSTOPNINCNI!!!! •••••••••• LDS Liberalna demokracija Slovenije Svetniki svetniške skupine LDS v Mestni občini Ptuj, vam iskreno želimo vesele božične praznike, obilo uspehov, zdravja in sreče v prihajajočem letu 2003 ter ponosno praznovanje ob dnevu samostojnosti naše Slovenije. VRABL&CO., d.o.«. Cvetkov trg 2,2250 Ptuj, Tel.: 02 787 87 00,02 787 87 01, Faks: 02 779 45 51 Cenjenim strankam, vsem poslovnim partnerjem ter sodelavcem želimo vesel božič ter srečno novo leto 2003. 'nidi v prihodnje se bomo trudili, da bi ustregli vašim željam in s tem še naprej dobro sodelovali. znamenju ±onca -du-ztiiaaxna duzt^a íe, z (j±£.mL, ki ílÍz (7 Liu 2002 (J nj&j naiti ^aj zais, in za vais dxags. <^UEt[oíja ^oziaka, jiii^aja, naj (jam najiotni íxcs., Ja L nofjo Lto za uaíL miino, [juij&az, %ado±tno Ln gotovo. xoÁolti ms.d xozami tuái C74,£ ánL 2003. Minoritski trg 1, 2250 Ptuj 02/772-40-61 ZANIMIVOSTI Baroini vrt ob dvorcu Dornava v prestižni enciklopediji V Encyclopedia of Gardens. History and Design, ki je v preteklem letu iz{la pri založbi Fitzroy Dearborn Publishers, Chicago-London, je mogoče najti tudi geslo o vrtu ob dvorcu Dornava. V tri zvezke obsegajoči publikaciji so predstavljeni izbrani parki in vrtovi ter z njimi povezani pojmi z vsega sveta, od starega veka do sodobnosti. Dornavski vrt so v prestižno enciklopedijo uvrstili kot edinega slovenskega predstavnika, geslo pa je na povabilo uredni{tva napisala magistra Alenka Kol{ek, ena izmed najbolj{ih poznavalk historičnih parkov in vrtov v Sloveniji. Avtorica je zaokroženo predstavila zgodovino dornavskega vrta od poznega 17. do konca 20. stoletja ter na kratko opredelila po-membnej{e faze in parkovne elemente. Dornavo arhivski viri omenjajo vse od srednjega veka. Zemljiško gospostvo in manjši dvorec sta bila od leta 1666 last grofov Sauerjev, ki so se v Dornavi sprva zadrževali predvsem v času lova, ob dvorcu je bil že v drugi polovici 17. stoletja manjši vrt s paviljonom. Okoli leta 1700 so dvorec predelali v reprezentančno podeželsko bivališče, povečali vrt in zaposlili vrtnarja. Zaradi čedalje večje zadolženosti, ki je bila običajna spremljevalka razkošnega življenja, so grofje Sauerji leta 1737 Dorna-vo prodali grofom Attemsom, takrat eni izmed najpremožne-jših plemiških družin na Štajerskem. Med njimi gre omeniti Jožefa Tadeja grofa Attemsa, saj je v letih 1753-1755 naročil temeljito prezidavo dvorca, ki jo je izvedel graški arhitekt Jožef Hueber. Po njegovih načrtih so preoblikovali fasade in glavni portal, uredili poletno oranžeri-jo pred dvorcem in na njegovi zadnji strani prizidali razgibani krili, s katerima so zamejili obsežno slavnostno dvorišče in s tem dali dvorcu obseg in podobo, ki sta ohranjena še sedaj. Sredi 18. stoletja so velikopotezno preoblikovali tudi do-rnavski vrt, ki je takrat bil eden izmed največjih na Štajerskem. Poseg je verjetno načrtoval Jožef Hueber, saj je dokumentiranih nekaj njegovih vrtov in KICAR / ZAIGRALI IN ZAPELI SO LJUDSKI GODCI IN PEVCI Prireditev Kitar poje in igra je uspela V gasilskem domu v Kicarju so v začetku decembra izpeljali glasbeno prireditev Kicar poje in igra. Prireditev je prvič pripravila sekcija Stari prijatelji iz Kicarja, ki pod umetni-{kim vodstvom Janka Kocmuta deluje v okviru Kulturnega dru{tva Rogoznica. Stari prijatelji iz Kicarja so pripravili svojo prvo glasbeno prireditev v rojstnem kraju. Skupino sestavljajo: Kristina Kocmut, Štefka Arnu{, Marica Vojsk, Jožica Ciglar, Lizika Majcen, Slavko Ciglar, Stanko Arnu{ in umetni{ki vodja Janko Kocmut. Foto: Langerholc Letos ustanovljena sekcija, katere članom in članicam je skupno, da so rojeni v Kicarju in imajo radi ljudsko petje, je z odzivom obiskovalcev zelo zadovoljna, zato ponovitev podobne prireditve načrtujejo že kmalu po novem letu, nanjo pa nameravajo povabiti še več skupin. Na dobro obiskano prireditev so ponosni tudi v Kulturnem društvu Rogoznica, kjer pa si v zadnjih letih znova prizadevajo oživeti nekoč zelo bogato kulturno ustvarjanje v teh krajih. Občinstvu v Kicarju se je v soboto predstavilo 10 skupin ljudskih godcev in pevcev s širšega ptujskega območja, ali skupaj 79 nastopajočih. Prav poseben čar je sobotni prireditvi dala lepo pripravljena odrska scena, ki je predstavljala tipično starinsko hišo tega okolja. Na prireditvi Kicar poje in igra so se predstavili: tamburaši in ljudski pevci iz Cirkulan, pevski zbor društva invalidov Kidričevo, vaški godci in pevci prosvetnega društva Prvenci-Strelci, trio Vetrnica s pevko iz Male vasi, vaške pevke iz Podgorcev, pevke Gmajnarice iz Hajdoš, Vesele polanke in ljudske pevke Žanjice iz Cirkovc, ljudske pevke iz Zg. Leskovca ter ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja. Pevcem in godcem je prisluhnil tudi bivši ptujski župan Miroslav Luci, saj je glasbeno prireditev podprla tudi Mestna občina Ptuj. ak vrtnih arhitektur in tudi v Dornavi ohranjene vrtne arhitekture kažejo značilnosti njegovih del. Dornavski vrt je zasnovan vzdolž okoli dva kilometra dolge glavne osi, pretehtano zaporedje arhitekture, kiparskega okrasa in skrbno oblikovanih vrtnih elementov pa je delovalo kot perspektivično zasnovana gledališka kulisa. Glavna os se je s kipom Brezmadežne ob glavni cesti začela že v krajini zunaj osrednjega in prvotno obzidanega dela vrtne zasnove. Pot k dvorcu je vodila skozi drevored do portala, ki je okrašen s kipi in z grboma naročnika prezidave in njegove soproge. Prostor pred glavno oziroma južno fasado dvorca je bil prvotno namenjen poletni oranžeriji in ga je obdajal zid. Sem so v toplem delu leta postavljali v baroku izjemno priljubljene oranževce in limonovce, ki so rasli v lesenih posodah, dornavska zbirka pa je že sredi 18. stoletja obsegala okoli 200 drevesc. Poletno ora-nžerijo so zapirala razkošna kovana vrata, njeno dragocenost je poudarjala tudi bogata kiparska oprema, ki je delo graškega kiparja Filipa Jakoba Strauba in njegove delavnice. Vrt se je z dvema parterjema nadaljeval za dvorcem, onkraj peskanega slavnostnega dvorišča. Rastlinje v prvem parterju je bilo verjetno zasajeno v simetrične vzorce, križišče poti sredi parterja je poudarjal bazen s kipom Neptuna. Okoli bazena so razporedili dvanajst plastik grotesknih pritlikavcev, ki so na zbadljiv način predstavljali stanove baročne družbe - od plemič-ev do kmetov. Ob robu parterja je v senčnem zavetju striženih gabrovih špalirjev stalo šest kipov antičnih učenjakov. Na koncu drugega parterja je arhitekt Jožef Hueber postavil portal z razglednima terasama in steklenjaka za prezimovanje občutljivejših rastlin. Za stekle-njakoma je verjetno bil sadovnjak. Na koncu tega dela vrta so postavili kiparsko okrašeni portal, ki je iz osrednjega, obzidanega dela zasnove vodil v parkovno urejeni gozd oziroma lovišče. Od portala so skozi lovišče speljali tri drevorede, od katerih sta zunanja usmerjala pogled proti cerkvama v Des- slikarka kakovostnih cvetličnih tihožitij. V vrtu so izvedli nekatere manjše posege: prvi parter so zasadili z modnimi enoletnicami in okrasili z agavami in drugimi posodovkami. Morda so v tem obdobju zasadili kostanjev drevored, ki je skozi drugi parter vodil do steklenjakov, in uredili manjši angleški park na zahodni strani dvorca. Kot je mogoče videti na eni izmed fo- Poletna oranžerija pred dornavskim dvorcem, 70. leta 19. stoletja. Foto: Ministrstvo za kulturo, Uprava za kulturno dedi{~-ino, INDOK trniku in na Polenšaku, osrednji drevored pa je bil prvotno zasajen vse do kipa sv. Janeza Nepomuka, ki je postavljen ob Pesnici, poudarjal je zaključek glavne osi. Kljub nekaterim manjšim spremembam so bistvene poteze baročnega dornavskega vrta vzdrževali vse do sredine 20. stoletja. Slavnostno dvorišče je že pred sredino 19. stoletja prerasla trava, verjetno so takrat poenostavili tudi zasaditev baročnih parterjev. Dokaj natančno smo seznanjeni z videzom vrta v 70. letih 19. stoletja, saj se je ohranil fotografski album iz zapuščine tedanje lastnice Marije grofice Auersperg, rojene grofice Attems, ki je znana tudi kot tografij, so takrat v poletni ora-nžeriji pred dvorcem še gojili oranževce in limonovce. Po grofičini smrti leta 1881 so dornavsko posest kupili pl. Pon-gratzi, premožni industrialci in gradbeniki, ki so njeni lastniki ostali do konca druge svetovne vojne. Okoli leta 1900 so obnovili dvorec in izvedli več sprememb v vrtu: odstranili so poletno oranžerijo in jo nadomestili s parterji neobaročnih oblik, na mestu podrtega zidu pa so pred dvorcem postavili ograjo, ki je okrašena s cementnimi odlitki vaz. Parterje so uredili tudi na slavnostnem dvorišču in deloma preoblikovali prvi oziroma Neptunov parter. Posege je vodil Čeh Vaclav Vavra, ki je bil obenem zadnji v Dornavi zaposleni profesionalni vrtnar. Po drugi svetovni vojni so se razmere popolnoma spremenile. Dvorec, ki je do takrat služil kot plemiško podeželsko bivališče, so namenili socialnim ustanovam. Vrt so deloma uničili že med vojno, po njej so del baročnega vrta sploh namenili kmetijstvu in podrli večji del zidu, ki je obdajal osrednji del zasnove, predelali steklenjaka, v angleškem parku zgradili stanovanjska bloka, v nekdanjem lovišču pa so do pred nekaj leti izvajali bolj ali manj nenadzorovane sečnje. Od nekdanje vegetacije so se ohranili le lipov drevored, ki od ceste vodi k dvorcu, in nekaj dreves na območju prvega oziroma Neptunovega parterja. Na veliko-poteznost baročne zasnove še spominja glavna os, ki v ravni črti teče od kipa Brezmadežne do okoli dva kilometra oddaljenega kipa Janeza Nepomuka. Izjemno bogata kiparska oprema dornavskega vrta je še posebej ogrožena, saj je izklesana iz neobstojnega peščenjaka. Zaščitni premazi, ki jih je treba dokaj hitro ponovno nanašati, jo resda do neke mere varujejo pred vremenskimi vplivi, ne pa tudi pred mehanskimi poškodbami, vandalizmom in odtujitvijo. Stanje dornavskega vrta in pred kratkim izpraznjenega dvorca je na pragu 21. stoletja več kot le obžalovanja vredno. Čeprav začeta konservatorska in restavratorska dela kažejo, da Dornava ne bo deležna usode Turnišča ali Ravnega Polja, je njena prihodnost še povsem nedorečena. Bo sedanja lastnica država Slovenija dvorcu in vrtu, ki ju je razglasila tudi za spomenika nacionalnega pomena, našla funkcijo v sozvočju z njuno kakovostjo in pomenom? Mag. Igor Weigl PTUJ / AKTIVNI LIKOVNIKI DRU[TVA UPOKOJENCEV Po Monoštru razstavljajo še v Budimpešti v soboto, 7. decembra, je bila v Budimpešti, v sicer skromnih prostorih Državne slovenske samouprave, ki ima svoj sedež v zasebni hi{i ene od prometnih ulic sredi glavnega mesta Madžarske, v katerem živi skoraj četrtina vseh državljanov, slovesnost ob odprtju razstave del članov likovne sekcije DU Ptuj. Slovesnosti so se udeležili Andrej Ge-renčer, na{ veleposlanik na Madžarskem, ki kot ambasador pokriva tudi države Ukrajino, Moldavijo in Bolgarijo, Irena Pavlič, predsednica slovenskega dru{tva v Budim-pe{ti, Franc Kranjec, namestnik predsednika dru{tva slovenske samouprave na Madžarskem, vodilni uslužbenci ambasade z družinami in več drugih gostov. Razstava zajema 21 novih slik, delo enajstih avtorjev likovne sekcije DU Ptuj. Odprta bo do konca januarja 2003. Slovesnost je bila povezana tudi z izletom nosilcev funkcij in drugih delavnih članov DU Ptuj. Udeležilo se ga je le 34 članov (leta, začetek zime - čas prehladov in drugih obolenj), zato je bilo v avtobusu dovolj prostora za gibanje med vožnjo, dovolj priložnosti za prijetno razpoloženje. V Murski Soboti se nam je pridružil še njihov avtobus z gosti in člani komornega pevskega zbora, ki je na slovesnosti v Budimpešti zapolnil kulturni program in pripravil kratek koncert božičnih pesmi. Že maja letos smo poročali o sodelovanju DU Ptuj s slovenskimi upokojenci v Porabju na Madžarskem, kjer so ptujski upokojenci - likovniki odprli razstavo svojih del v Slovenskem kulturno - informativnem centru v Monoštru. Sodelovanje se je začelo in poglabljalo z gostovanji pevskih zborov in razstavami del članov likovne sekcije upokojencev -ljubiteljskih slikarjev. Že tedaj so se začele priprave na razstavo likovnih del v Budimpešti, kar je za člane naše sekcije dejansko velik uspeh in tudi priznanje. Bilo je potrebno veliko dela, ne samo nova umetniška upodabljanja, temveč tudi organizacijskega in administrativnega, saj predpisi obeh držav zahtevajo tradicionalno biro- Po otvoritvi razstave, od leve: Rozina Šebetic, soproga veleposlanika, veleposlanik Andrej Gerencar, Rudi Ringbauer, Branko Gorjup in Andrej Šomen. Foto: Olga Radej kratsko natančnost. Pri tem je glavno breme ležalo na predsedniku likovne sekcije, ki je povrhu še ustvarjalen ljubiteljski slikar. Pomembno vlogo pri delu sekcije pa ima tudi strokovna mentorica ga. Rozina Šebe-tič, prav tako pa tudi predsednik društva Andrej Fekonja. Slovesnost v Budimpešti pa je potrdila, da njihovo delo in trud nista bila zaman. Tudi vsi udeleženci dvodnevnega izleta v Budimpešto so bili nadvse zadovoljni, saj je bilo ves čas razpoloženje na izjemni ravni. Tisti, ki prej še niso poznali sedanjih cen na Madžarskem, so lahko praktično spoznali, da je le malo stvari, ki jih tam dobiš ceneje kot pri nas, nekatere stvari pa so celo dražje, kar se je še zlasti potrjevalo s predbožično ponudbo po budimpeštanskih ulicah. Sicer pa so Madžarski, podobno kot Sloveniji, že odprta vrata v Evropsko skupnost. Franc Fideršek § h S e (O 1 m e tj 2 O) m ě BOŽIČNA NAGRADNA KRIŽANKA TUŠ Nagrade prispeva podjetje Engrotus d.o.o. 1. nagrada: vrednostni bon v višini 10.000,00 SIT 2. nagrada: nahrbtnik TU[ 3. nagrada: maj~ka TU[ (vina) Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številk od 1 do 33). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran), izključno na dopisnicah in pošljite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o.., Raičeva 6, 2250 Ptuj, do petka, 10. januarja 2003. Imena nagrajencev bodo objavljena v Tedniku, ki izide 16. januarja 2003. Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dobili po pošti. Iger So zvezde cjama SESTAVIL: EDI KUVSINC NASEUE JABOLKO Z RDEČIMI PROGAMI HRVAŠKO-SLOVENSKI POLOTOK ZAČETNIK KRŠČANSTVA, KRISTUS BELORUSKA REKA 33 SUITA RIMSKEGA KORSAKOVAl AV. OR PEVEC (JOSEF) POSTAVA PREROKOVANJE S POMOČJO KART 0 ^^^^kartica ugodnosti zadovoljnih kupcev TUŠU KLUB Kjer dobre stvari stanejo manj > zvezde doma Œ 0 s 0 s s a s s 1 0 m m m m 1 m m m m 0 M m m m m m m KUPON VELIKE NAGRADNE BOŽIČNE KRIŽANKE T^Š Geslo: Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: PTUJ / MEDNARODNA DEJAVNOST GIMNAZIJCEV Unescov festival mladih v Koreji 2002 Letos sem se kot predstavnica Gimnazije Ptuj udeležila mednarodnega mladinskega tabora v Seulu, ki ga je organizirala korejska komisija za Unesco. Še posebej ponosna sem bila, da sem lahko skupaj s še štirimi dijaki in študenti zastopala našo državo. Festival je potekal od 14. do 27. julija, udeležilo pa se ga je več kot 150 mladih iz dvaintri-desetih držav. Namen tabora je bilo povezovanje mladih s celotnega sveta, vzpostaviti toleranco do drugačnosti ter delo na različnih področjih: socialni odnosi, skrb za kulturno dediščino, za okolje itd. V ta namen smo bili razdeljeni v različne tabore po Koreji. Skupna tema taborov pa je bila: "You can make a difference!". Naše priprave na tabor so se v Sloveniji začele že mesec dni pred odhodom, saj smo želeli našo državo kar najbolje zastopati. Zato smo se že teden dni pred odhodom v Seul srečali v Ljubljani, se spoznali in pripravili program predstavitve Slovenije. Preverili smo tudi, ali smo pred odhodom v Seul uredili še zadnje formalnosti, saj veste, zdravstveno zavarovanje, preventivno cepljenje, pa tudi potni list včasih pride prav. Polni pričakovanj in odprti za nova doživetja smo se spet srečali na Brniku in odleteli proti Frankfurtu. Tam smo potem celih devet ur čakali na naš naslednji let in ugotovili, kaj vse lahko počneš na letališču. Kmalu smo morali na naš naslednji let. Tokrat je šlo zares. Če je bil let do Frankfurta le ena dogodivščina, nas je pa sedaj kar stisnilo pri srcu. To je to. Sedaj gre zares, res odhajamo v Korejo, v svet, ki je lahko čisto drugačen od našega, v nekaj novega, neznanega. Večina ljudi, ki se je z nami vkrcala na letalo, je bila čisto drugačna od nam vajenih podob Evropejcev. Odprti za nova spoznanja smo tako odleteli v Seul, kjer smo pristali po dvanajstih urah letenja. Utrujeni od potovanja smo se morali navaditi tudi na časovno razliko, ki je med srednjo Evropo in Korejo kar sedem ur. Pot smo nadaljevali proti Unescovemu centru. Tam smo PTUJ / ZASEBNIKI OBDARILI VAROVANCE DRUŠTVA SONČEK Miklavž za Soniek Ob miklavževanju so otroci veseli sv. Miklavža in angelčkov, ki so prijazni in prinašajo darove. Kanček sreče in veselja pa je prineslo miklavževanje z obdaritvijo za društvo Sonček s Ptuja, ki ga je organizirala Pekarna Milene in Stanka Serdinšek iz Lovrenca. Simbolična pozornost z obdaritvijo k temu prazniku je vsekakor razveselila otroke in vse zaposlene v dru{tvu Sonček. Lepa gesta ni prva in tudi zadnja ne, zatrjujeta lastnika lovrenške pekarne. Vsak si želi pozornosti in tokrat so je bili deležni mladi. Prijazen Miklavž iz Lovrenca na Dravskem polju in njegovi spremljevalci so bili dobro razpoloženi, enako tudi družba, ki so jo obiskali. Vsekakor je bila to gesta, ki si zasluži pozornost in mogoče v decembrskem času spodbudi še koga, da bi pokazal svojo pozornost oziroma odprtost srca. Danilo Klajnšek Miklavž med sončki Zahvala bolnišnice Ptuj za donacijo Si. mobil, d.d., Ljubljana Si.mobil, d.d., Ljubljana je namenil Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča donacijo v vi{ini 600.000,00 SIT za potrebe otro{kega oddelka. S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za pri-spevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01100-7635071114 pri UJP Urad Slovenska Bistrica. se namestili v sobe, uredili še nekatere formalnosti in se začeli pripravljati na predstavitev naše države. Zvečer je bil spoznavni in internacionalni kulturni večer. Prav zanimivo je bilo spoznati korejsko, arabsko, kitajsko, indonezijsko, bahra-insko (mimogrede, veste, kje je to?) narodno nošo. Slovenci smo bili na vrsti zadnji, ob enih zvečer. Kljub pozni uri smo za pravili na tabore. Moj tabor je bil namenjen ekološkim vsebinam, in takšno je bilo tudi naše delo. Bila sem edina Evropejka v našem taboru, vsi ostali so bili iz Azije: Koreje, Japonske, Indonezije, Malezije, Tajske, Tajvana... Vsak v taboru je imel določeno vlogo, ki jo je opravljal. Jaz sem bila fotografinja. Namestili smo se v vasici, imenovani Yangpyong, ki je ekolo- Slovenijo navdušili veliko mladih, ki večinoma niso vedeli, da nekje v Evropi obstaja majhna država v obliki kure, kjer imajo pozimi sneg in lahko greš poleti na morje. Po predstavitvi držav smo imeli še sestanke posameznih taborov - vsak predstavnik Slovenije je bil razvrščen v drug tabor, vsak tabor pa je bil v drugem delu Koreje. Spoznali smo se in se dogovorili za odhod naslednjega dne. Izčrpani od neprespanih dni smo legli na tla, saj Korejci postelj večinoma ne uporabljajo, in zaspali. Naslednjega dne smo se od- ško zelo ohranjena, vaščani pa si zelo prizadevajo, da bi takšna tudi ostala. Bili smo tudi prvi tujci, ki smo vstopili v to vasico. Seznanili smo se z ekološkimi načini kmetovanja; kemikalij ne uporabljajo, ampak plevel odstranijo ročno ali pa si pomagajo s polži, ki plevel preprosto pojedo. V ta namen smo pomagali delati na riževem polju in to v zelo močnem nalivu, saj je poletje v Koreji čas monsunskega deževja. Delo je bilo zelo težko, zato pa je bila izkušnja zame, ki sem riževo polje prvič videla le nekaj dni prej, toliko več vredna, še posebej, ker smo pomagali starejšemu domačinu, ki tega dela ni več mogel sam opravljati. Naše delo je bilo tudi urejanje gozda. Korejci so na svoje gozdove še posebej ponosni; pravijo, da je gozd duša dežele, saj proizvaja kisik, ki ga potrebujejo za dihanje, in je najlepši prostor za počitek. Tako smo v gozdu žagali nižje veje, redčili podrast in odnašali odvečna debla, ki smo jih potem s posebnim strojem zmleli v ostružke, te pa raztrosili po polju, kjer se ti kmalu razkrojijo in služijo kot gnojilo. V tej vasici me je najbolj navdušilo to, da si domačini zelo prizadevajo živeti z naravo in jo ohraniti čisto, saj se zavedajo, da je le od nje odvisno njihovo preživetje. Menim, da bi se tudi v naši deželi lahko zgledovali po njih, saj imamo prav tako lepe reke in gozdove, pa z njimi ne ravnamo tako. V teh desetih dneh, ki sem jih preživela z mladimi različnih kultur, sem tudi spoznala, kako enostavno je lahko življenje. Vse, kar smo potrebovali, je bilo razumevanje drug za drugega, spoštovanje do drugačnosti in, seveda, hrano. Kuhali smo si sami, zato je bil vsak obrok presenečenje zase. Že vnaprej smo se dogovorili, da bo vsak pripravil jedi, tipične za deželo, iz katere prihaja. Tako smo jedli suši, indonezijsko umešana jajca, govedino v prahu- ta mi ni najbolj dišala, ampak sem jo po prepričljivem prigovarjanju vseeno pokusila. Seveda pa ni manjkal riž, ki je v Koreji osnovno živilo. Jedo ga za zajtrk, kosilo in večerjo, večinoma skupaj s kimchyem. Kimčy je nekakšen dodatek k vsem jedem, podoben je našemu kislemu zelju, vendar ima še močnejši vonj, predvsem pa je zelo pekoč. Meni ta hrana ni najbolj dišala, zato sem, ko sem bila na vrsti za kuhanje, pripravila špagete s paradižnikovo omako in tunino. Vsi so bili nad njimi zelo navdušeni, le pojesti jih je bilo težje, saj Azijci večinoma jedo le s palč-kami in žlico, vilic in nožev pa ne uporabljajo. Posebna preizkušnja zame je bila bolezen. Korejci še veliko dajo na tradicionalne načine zdravljenja, zato so želeli moj problem ozdraviti z akupunkturo. Verjamejo, da vsak del dlani predstavlja določen del telesa. Na dlani ti potem poiščejo točko, ki je najbolj šibka, in tako opredelijo vzrok bolezni. Potem vzamejo iglo in te začno pikati, dokler ne priteče kri. Če kri ne priteče, ti stresajo roko. Če kri še ne priteče, te začno tolči po hrbtu. Zraven pa seveda ne manjka obvezni ommmmm... Potem naj bi se počutil bolje. No, zase ne vem, jaz sem med celotnim postopkom dvakrat bruhala, potem pa sem spet dalje zaspala. Med svojim bivanjem v Koreji sem veliko spoznala, kar bi, verjetno, če bi Korejo obiskala le kot turistka, spregledala. Zato se zahvaljujem svoji šoli, Gimnaziji Ptuj, da mi je omogočila to potovanje. Tijana Markovic PTUJ / SREČANJE S ČARODEJEM JANEZOM VIDOVIČEM Čarodej je v prvi vrsti rokohitrc 16. novembra je bil v Mariboru deveti mednarodni kongres čarodejev. Magibor, tako se srečanje imenuje, je edina takšna prireditev čarodejev v Sloveniji. Na kongresu se čarodeji izobražujejo, izmenjujejo izkušnje in trike ter prodajajo znanje. Že po tradiciji se njihova srečanja končujejo z gala šovi, ki si jih lahko ogledajo tudi obiskovalci, tekmovanja so namreč namenjena le čarodejem. Letošnji Magibor je bil uspešen tudi za ptujskega čarodeja Janeza Vidoviča, ki je v odrski magiji kot edini tekmovalec iz Slovenije zelo uspešno nastopil. Zasedel je tretje mesto. S tem je ponovil uspeh izpred petih let. Janez Vidovič je po poklicu elektrikar, v Komunalnem podjetju Ptuj je zaposlen kot vzdrževalec. S čarodejstvom se je pričel ukvarjati pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je bil še v srednji šoli. Njegov prvi učitelj je bil znani ptujski čarodej Mirko Kocmut. Čarodej je bolj rokohitrc, ni nekaj nadnaravnega, temveč čista spretnost s prsti in z gibi, skratka, telesna spretnost, poudarja Vidovič. Potrebno je dolgo vaditi, da postaneš spreten, da obvladaš določen trik. "V bistvu se v magiji neprestano učiš več zvrsti hkrati, potem pa se moraš odločiti, s čim boš čaral, to pa spoznaš s spretnostjo svojih rok. Moja specialnost so manipulacije s kartami, žogami in kovanci. Da ostanem v formi, na nek način treniram skoraj vsak večer ob gledanju televizije. V glavnem nastopam za zaključene družbe, ob različnih priložnostih. Srečanja čarode- jev so za vse, ki se z magijo ukvarjajo, izredno pomembna, saj je potrebno nenehno vzdrževati stik z dejavnostjo in njenim napredkom. Ob teh priložnostih se lahko oskrbimo tudi z rekviziti, ki jih uporabljamo pri svojem delu. Moja velika želja je, da bi lahko tekmoval tudi v tujini, kar pa je povezano z določenimi stroški." Čarodej Janez Vidovič je od nedavnega spreten tudi z baloni, iz katerih ustvarja najrazličnejše figurice. Mojstrovine, ki prihajajo izpod njegovih rok, so paša za oči za majhne in velike, še posebej v tem prednovolet-nem času. Včasih je potrebno zelo malo, da nekoga razveselimo, pravi. Lahko so to tudi baloni različnih oblik. MG Janez Vidovič ni samo uspešen čarodej, temveč je spreten tudi z baloni, iz katerih izdeluje različne figure, ki razveseljujejo majhne in velike. Foto: Črtomir Goznik 26. decembra 2002 -1. januarja 2003 Četrtek, 26. december SLOVENIJA 1 7.30 Pepi vse ve: Ples, 4. oddaja. 7.50 J. in W. Grimm - K. Marinčič: Sneguljčica, lutkovna predstava. 8.45 Modri palček, risanka. 9.05 Zgodbe iz Praznične školjke. 9.45 Frančkov čarobni božič, kanadski risani film. 10.35 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Glasbena ogrlica. 14.15 Parada plesa. 14.35 Cik cak. 15.00 Pogovor z nadškofom Dr. Francem Rodetom. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 17.20 Lindine počitnice na barki, kratki igrani film za otroke. 17.45 Dosežki, pon. 18.05 Modro. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Poročila, šport, vreme. 22.20 Zgodbe o knjigah. 22.35 City folk, ljudje evropskih mest: Amsterdam. 23.00 Režiserji: Lawrence Kasdan ameriška dok. oddaja, pon. 0.05 Modro, pon. 0.40 Osmi dan, pon. 1.10 Tednik, pon. 2.05 Prvi in drugi, pon. 2.25 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 100.epizoda, pon. 2.50 Neonska Biblija, angleški film, pon. 4.20 Koncert skupine katice, pon. 6.10 Šport. SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi, pon. 9.15 Videostrani - Vremenska panorama. 10.40 Marlin Bay, novozelandska nad., 4/38. 11.25 Hiša z vseh vetrov, nemška nad., 4/26. 12.15 Športnik leta v Sloveniji. 14.30 Koncert Vlada Kreslina. 16.45 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 100.epizoda. 17.20 Brlogci, češki film. 20.00 Lucija, slovenski film. 21.30 J. Offenbach: Lepa Helena, Opera Buffa iz gledališča Chatelet v Parizu. 23.40 Gimme Shelter: The Rolling Stones v Altamontu, ameriški film. 1.10 Videospotnice, pon. POP TV 7.30 Božiček in Pete, ameriški film. 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 106. dela nad. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 103. dela nad. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 83. dela nad. 13.05 V deželi igrač. 14.00 Varuhi luke, 25. del nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 84. del nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 104. del nad. 17.15 Salome, 107. del mehiške nad. 18.10 Ko boš moja, 42. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 Trenja: Slovenski državni simboli. 21.15 Popolni četrtek: Prijatelji, 17. del hum. nan. 21.45 Seks v mestu, 17. del nan. 22.15 Zahodno krilo, 17. del nan. 23.10 Tretja izmena, 14. del nan. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Simpatije, pon. 12.10 Čarovnice, pon. 13.00 Mladi in nemirni, 44. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 178. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Zenki, sin. risana serija. 16.55 Simpatije, 8. del nan. 17.45 Korak za korakom, 7. del hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 15. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 5. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Krimić: Vse za odliko, ameriški film. 21.40 Pa me ustreli, 14. del hum. nan. 22.10 Gola resnica, 3. del hum. nan. 22.40 Noro zaljubljena, 21. del. 23.10 Maščevanje, ameriški film. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Harveytoons. 8.00 Pokemoni. 8.30 Superman, risanke. 9.00 Božična pesem. 10.00 David in Goliat, risani fim. 10.45 Risanke. 11.40 Alen - lunina svetloba, pon. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Alen, 34. del. 15.50 Videostrani. 16.20 Najina poroka, pon. 17.50 Božično presenečenje. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 Emillie, 6. del. 22.00 Mondenost, ameriška komedija. 00.30 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Božič v družini Cabaiie. 8.00 Božične pesmi. 9.00 Novice. 9.05 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.30 Moč žeije. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Neverjetno potovanje, ameriški fiim. 16.30 Hugo. 17.00 Novice. 17.10 Dokum. serija. 17.40 SOS, dokumentarna oddaja. 18.10 TV izložba. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Titanic, ameriški film. 0.30 Novice. 0.40 Dan po Božiču, ameriški film. 2.05 Neverjetno potovanje, ameriški film. 3.25 Ekipa za privid. 4.10 Na zdravje!. 4.35 Ameriška^ družina, serija. 5.20 Amerika - življenje narave. 5.50 Remek. 6.00 Črna Guja, serija. 6.30 Kraljestvo divjine. HTV 2 7.10 Otroški program. 8.25 Amerika - življenje narave. 9.00 Jacques Loussier izvaja Vivaldija. 9.45 Božična zvezda, dokumentarni film. 10.35 Zvezdne steze, serija. 11.25 Čarobni dvorec, dokumentarni film. 12.20 Risanka. 12.40 Večna pesem, nemški film. 14.40 Planet glasba. 15.10 Dokumentarni film. 16.05 Moč želje. 17.00 TV koledar. 17.15 Mary Poppins, ameriški film. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Ameriška družina, serija. 20.50 Novice. 21.00 Na zdravje!, serija. 21.25 Ekipa za privid, serija. 22.15 Črna Guja, serija. 22.45 Zvezdne steze, serija. HTV 3 14.55 Šibenik 2002. 16.00 Dokum. film. 16.45 Jacques Loussier izvaja Bacha. 17.30 Kultura. 18.30 Robbie Williams v Royal Albert Hallu, koncert. 19.30 Dokum. oddaja. 20.00 Božič v Ciboni, prenos. 22.05 Transfer. 22.50 Hit-depo. ORF 1 6.00 Otroški program. 7.45 Otroški film. 9.05 Vojna gumbov. 10.35 Disneyev festval, risanke. 12.45 Komisar Rex, serija. 14.20 Nevesta, ki ne upa, film. 16.10 Majhni vojaki. 17.50 Wing commander. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šakal. 22.15 Eraser. 0.05 Dvanajst opic. ORF 2 6.00 Teletekst. 6.30 igrani film. 8.35 Klasična glasba. 9.00 Čas v sliki. 9.05 igrani film. 10.35 igrani film. 12.00 Zabavna oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.10 igrani film. 14.50 Nemški film. 16.15 Avstrijski film. 17.50 Slikanica. 18.15 Marcel Prawy. 18.45 V kar verujem. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Delopust. 20.15 Ladja sanj. 21.55 Čas v sliki. 22.00 Zvezde v maneži. 23.50 Čas v sliki. 23.55 Kino klasiki. Petek, 27. december SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Pepi vse ve: Arhitektura, 5. oddaja. 9.25 E.Peroci: Moj dežnik je lahko balon. 9.55 Lindine počitnice na barki. 10.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.40 Modro. 11.15 Dosežki. 11.35 Prvi in drugi. 11.55 istrski poet v deželi obrnjene lune, portret Berta Pribca. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Zadnji vitezi, dok. oddaja. 13.50 Prisluhnimo tišini. 14.20 Osmi dan. 14.55 Vsakdanjik in praznik. 15.55 Hidak -- Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Čarobne dežele -Čarobno drevo, risana nan., 5/13. 17.00 iz popotne torbe: Led. 17.15 Pozabljeni igrači, risani film. 17.40 Pojoči kamenčki, slovenske ljudske otroške pesmi s Klariso Jovanovi. 18.00 Zofijin svet, švedska nan., 8/8. 18.30 Deteljica. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Tone Partljič: Silvestrska sprava, izvirna TV igra. 20.55 Gladius: Meč - Mit in stvarnost srednjega veka, 1. del dok. oddaje. 21.25 Cik Cak. 21.50 Dobro je vedeti - Olimpijski kotiček. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Polnočni klub. 0.05 Gladius: Meč - Mit in stvarnost Srednjega veka, pon. 0.35 Mary Tyler Moore, pon. 1.00 Eisenstein, pon. 3.10 Šport. 5.20 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.20 Glasbena ogrlica, pon. SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 11.35 Marlin Bay, novozelandska nad., 5/38. 12.20 Hiša z vseh vetrov, nemška nad., 5/26. 13.40 Glasbena oddaja. 14.30 Vsi otroci potrebujejo ljubezen, nemški film. 16.00 Vaclav Havel: Gorski hotel, pon. 17.00 Hladna vojna, pon. 17.50 Mary Tyler Moore, 101.epizoda. 18.20 Božiček in čarobni boben, risani film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Sloves, angleška dok. serija, 6/7. 20.55 Osmi potnik IV, ameriški film. 22.40 Moška liga, 7.epizoda. 23.30 Neuspešno spogledovanje, ameriški film. 1.00 iz slovenskih Jazz klubov: Aaly Trio in Ken Vandermark. 1.55 Videospotnice, pon. POP TV 7.30 Jelenji let, ameriški. 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 84. dela nad. 13.05 Mala princesa. 14.00 Varuhi luke, 26. del nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 85. del nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 105. del nad. 17.15 Salome, 108. del nad. 18.10 Ko boš moja, 43. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Akcija: Maščevanje, ameriški. 22.55 Kameleon, 17. del nan. 23.50 Kobra, ameriški. 1.30 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Simpatije, pon. 12.10 Svilene sence, pon. 13.00 Mladi in nemirni, 45. de. 13.50 Obala ljubezni, 179. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Zenki, sin. risana serija. 16.55 Simpatije, 9. del nan. 17.45 Korak za korakom, 8. del hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 16. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 6. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Simpatije, 12. del nan. 20.50 Midve z mamo, 12. del nan. 21.45 Moške zadeve, zadnji del nan. 22.40 Bele noči, ameriški film. 1.05 Šov Jerryja Springerja, pon. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Harveytoons. 8.00 Pokemoni. 8.30 Mali prašiček. 9.00 Princ in berač. 10.00 Joshua zavzame Jeriho. 10.45 Risanke. 11.40 Alen, pon. 12.50 Emillie. 14.20 Rad igram nogomet. 14.50 Alen, 35. del. 16.05 Popotovanja z Janinom. 17.05 Štiri Tačke. 17.35 Deset božjih zapovedi. 18.35 Automo-bille. 18.50 Pokemoni. 19.10 Videalisti. 20.00 Pod židano marelo. 21.30 Goseničin nasvet, am. komedija. 23.30 Moč polnega življenja. 00.00 G2, ameriški akcijski film. 01.30 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.30 Moč želje. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Novi način. 18.20 Split: Morje. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo Show. 20.55 Željka Ogresta z gosti. 21.50 Dokum. oddaja. 22.30 Meridijan 16. 23.05 Mini-serija. 2.10 Morilčev beg, am. film. 3.40 24, serija. 4.20 Seks v mestu. 4.50 Magnolia, am. film. HTV 2 7.10 Otroški program. 8.25 Amerika - življenje narave. 9.40 Risanka. 10.55 Tedi Spalato, posn. koncerta. 12.00 Hrvatje in krščanstvo. 12.30 Božič v Ciboni, posn. 14.30 Transfer. 15.15 Planet glasba. 15.45 Velika pandina avantura, am. film. 17.05 TV koledar. 17.15 Novice. 17.20 Moč želje. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 24, serija. 20.50 Novice. 21.00 Tretji kamen od sonca. 21.30 Seks v mestu. 22.05 Magnolia, am. film. 1.10 Zvezdne steze. HTV 3 15.50 Dokum. film. 16.50 Bjelovar: Košarka - All Star, prenos. 19.30 Smerokazi. 20.00 Batman in Robin, am. film. 22.00 K(v)ader. 22.30 Šport danes. 22.40 Svet mode. 23.05 Pravi čas. ORF 1 6.00 Otroški program. 8.25 Made in America. 10.05 Pica, pica. 11.45 Confetti Tivi. 13.30 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Obalna straža. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 Čarovnice. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 25 maga-cin. 19.00 Prijatelji. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.10 Starmania. 22.25 Newsflash. 22.35 Starmania. 22.55 igrani film. ORF 2 6.00 Teletekst. 6.25 Nemški film. 8.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja 9.30 Golden girls. 9.55 Golden girls. 10.20 Nemški film. 11.45 Vremenska poročila. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Šov za milijone. 12.55 Pogledi s strani. 13.00 čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Trapper John. 14.50 Grad ob Vrb-skem jezeru. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari. 21.20 Vsakodnevna zgodba. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Posebna reportaža. 23.35 Na prizorišču. 0.00 Čas v sliki. Sobota, 28. december SLOVENIJA 1 7.25 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Zgodbe iz praznične školjke. 8.35 Biserčki iz Bisergore: Domek. 8.40 Medvedek slad-kosnedek, pesmice. 8.50 J. in W. Grimm - K. Marinčič: Sneguljčica, lutkovna predstava. 9.40 Lindine počitnice na barki, kratki igrani film za otroke. 9.55 Arčibald, risana nan., 26., zadnja epizoda. 10.10 Sprehodi v naravo: Rozine, dateljni, rožiči. 10.30 Kino Kekec: Baraba, nemški film. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.10 Študentska ulica, oddaja za študente. 13.40 Hidak - Mostovi. 14.10 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV. 14.40 Ljubosumnost po italijansko, italijanski film. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Slovenski magazin. 17.15 Ozare. 17.25 Druga zvezda z leve, risanka. 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 18.15 Osvajanje K2, ameriška dok. serija, 5/6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Eu in Mi. 19.10 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Orionova pesem leta 2002. 21.30 Katastrofa objezeru Kivu, dok. oddaja. 22.25 Poročila, šport, vreme. 22.45 Čarovnica iz Blaira, pon. 0.10 Podoba v kamnu, angleška nad., 2/3, pon. 1.05 Osvajanje K2, ameriška dok. serija, 5/6, pon. 1.30 Slovenski magazin, pon._ 2.00 Hipnoza, pon. 3.40 Neuspešno spogledovanje, pon. 5.30 Šport. 6.10 Mario, nedeljski večer v živo, pon. SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi, pon. 9.35 Semmering: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. vožnje. 11.00 Džoel, mali mojster ovčjega rodea iz ZDA. 11.15 Eva in Adam, švedska nad., 2/16. 11.40 Jasno in glasno: "Pazi! žurka, stari.". 12.35 Semme-ring: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 2. vožnje. 13.30 Rastignac, francoska nad., 6/8, pon. 14.25 35 let folklorne skupine Emona. 16.25 V živo iz kletke proti morskim psom, dok. oddaja. 17.55 Palčica, japonski risani film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Asterix proti Cezarju, francoski film. 21.15 Rastignac, 7/8. 22.00 Sobotna noč. 0.00 Videospotnice, pon. POP TV 8.00 Ringa-Raja: Doktor Oto. Pujsek Zlatko. Slonček Benjamin. 8.50 Mala Kitty. 9.00 Palčica. 9.30 Mjav! Mjav! 9.40 Bobek in Ciril. 10.05 Malinji dol. 10.15 Slonček Benjamin. 11.10 Mali helikopter. 11.30 ŠKL. 12.25 Preverjeno, pon. 13.20 Smola pa taka, 10. del. 13.50 Diagnoza: Umor, 12. del. 14.50 Očetovi angelčki, ameriški film. 16.30 Močno zdravilo, 20. del ameriške nan. 17.30 Vidiva se v sanjah, am. film. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Filmski hit: Nespodobno povabilo, am. film. 23.20 Freska na zidu, am. film. 1.05 Zrcalne podobe 2, am. film. KANAL A 10.50 Obala ljubezni, pon. 175. - 179. dela nad. 15.00 Ledeno hladni, 17. del kanadske nan. 15.50 Film stoletja: Avtobusna postaja, ameriški film. 17.30 Xena, 17. del nan. 18.20 Herkul, 17. del nan. 19.10 Na sever, 6. zadnji del kanadske nan. 20.00 Sheena, kraljica džungle, ameriški film. 22.05 Lov za zakladom, 4. del nan. 23.00 Poletje v divjini, ameriški film. 0.40 Punce z interneta, erotična oddaja. TV 3 7.30 Pokemoni. 8.00 Action Man. 8.30 Upornik iz Zende. 9.30 Skokec in čebelica. 10.30 Risanke. 11.00 Za vas in mesto. 12.00 Čestitke iz domače skrinje. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 Sijaj. 16.00 Avtodrom. 16.30 Dokum. oddaja. 17.00 Zadnja večerja. 18.00 Rad igram nogomet. 18.30 Rokometna mreža. 19.00 Auto-mobille. 19.15 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Oder dobre volje. 21.30 izor za Miss Hawaiian Tropic 2003. 22.30 Balada o Svirepem, drama. 00.30 Reporter X. 01.00 Videostrani. HTV 1 8.00 Novice. 8.05 Kasiopeja. 8.35 Naravne lepote Evrope. 9.00 Risanka. 9.25 Zgodbica. 10.00 Novice. 10.05 Parlaonica. 11.05 Felicity. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.20 Biblija. 12.35 Prizma. 13.30 Koreni - Hrvaške manjšine v Evropi. 14.00 Fenomeni. 14.30 Ekumena. 15.30 Novice. 15.40 Veter v hrbet. 16.30 Na krilih vetra, am. film. 18.00 Risanka. 18.25 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dosjeji X, am. film. 22.10 Po ure torture. 22.45 Novice. 23.00 Ne tako običajno življenje, am. film. 0.40 Petulia, am. film. 2.20 Piknik pri Ozirisu. 3.15 Zakon in red -Oddelek za žrtve. 4.00 Na krilih vetra, am. film. 5.30 Zlata dekleta. 5.55 Korzika, dokum. film. 6.50 Hit HTV-ja. HTV 2 7.00 TV koledar. 7.10 Risanke. 8.25 Amerika - življenje narave. 9.35 K(v)ader. 10.00 Svet mode. 10.25 Split: Morje. 10.55 Zabavni program. 11.55 Batman in Robin, am. film. 13.55 Hišni ljubimci. 14.40 Potovanje v Vučjak. 15.40 Zlata dekleta. 16.10 Melrose Place. 17.00 Beverly Hills. 17.50 Briljanteen. 18.40 Hit HTV-ja. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 ČB v barvi. 20.50 Novice. 20.55 Korzika, dokum. film. 21.50 Piknik pri Ozirisu. 22.50 Zakon in red - Oddelek za žrtve. 23.35 Triler: Stara leta v Berlinu. HTV 3 9.35 Semering: SP v smučanju - veleslalom (Ž), prenos 1. vožnje. 12.35 Prenos 2. vožnje. 14.55 Hit-depo. 16.25 Mini-serija. 19.30 Smerokazi. 20.00 MTV Europe - Glasbene nagrade 2002., posn. 21.50 Note, notice. 22.20 Šport danes. 22.35 Semering, posn. ORF 1 6.20 Otroški program. 9.20 Smučanje, veleslalom ženske, prenos. 11.15 Risanka. 11.35 Šaljivec Carey. 11.55 Življenje in jaz. 12.20 Smučanje, prenos 2.teka. 13.40 Smučarski skoki. 15.55 Austria TOP 40. 15.45 Raztresena Al^. 16.30 Srčni list. 17.25 Streetlive. 17.50 Miamiski policisti. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Miki s plavimi očmi. 21.55 Vem, kaj si storil prejšnjo poletje, film. 23.40 Šakal. ORF 2 6.00 Teletekst. 6.20 igrani film. 8.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 igrani film. 11.15 igrani film. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Avstrijski film. 14.50^ igrani film. 16.25 Alpe Donava Jadran. 16.55 Religije sveta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Doživetje Avstrija. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Srečni Avgust, film. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Vse komedija. 23.30 Čas v sliki. 23.35 Momendts. 0.50 Kino klasiki. Nedelja, 29. december SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Čebelica maja, risana nan., 8/26; Zvončki, risanka; Prvi sneg, risanka. 9.55 Promenadni koncert v spomin Bojanu Adamiču, 5. del. 10.30 Razgledi slovenskih vrhov: Grintavec -Zgodbe jezerskih dolin. 11.00 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 10/13. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 13.20 Predmet poželenja. 13.30 Kulinarika. 13.45 Kultura bivanja. 14.05 Motoring. 14.15 Avantura: Osamljeni planet. 15.05 Nedeljsko oko. 15.10 Privlačna nasprotja. 15.35 Kislo jabolko. 15.55 Šampioni. 16.00 Raymonda imajo vsi radi, 14. epizoda. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Tistega lepega popoldneva. 16.50 Pop-Oldne. 17.00 Glasbeni dvoboj. 17.20 Družabna kronika. 17.30 Vsakdanjik in praznik. 18.35 Žrebanje lota. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Čez panke: italija. 22.50 Poročila, šport, vreme. 23.15 Annie Hall, ameriški film. 0.50 Moška liga, angleška nan., 7.epizoda, pon. 1.40 Poštenjak, nemška nan., 4/8, pon. 2.25 Prometej z otoka Viševice, pon. 4.15 Šport. 5.15 Vsakdanjik in praznik, pon. SLOVENIJA 2 9.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nan., 105.epizoda. 9.55 Klem-perer, nemška nad., 1/13. 10.45 35 Let folklorne skupine emona, 1.del. 11.50 Bormio: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos. 13.35 Oberstdorf: Smučarski skoki - novoletna turneja, prenos. 15.50 Semmering: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. vožnje. 17.15 Božični večer: Mišja zgodba, ameriški risani film. 18.00 Športni film. 18.35 Semmering: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. vožnje. 19.30 Vide-ospotnice. 20.00 Aleksandrija - mesto mrtvih, francoska dok. oddaja. 20.55 Murphy Brown, zadnja epizoda. 21.20 Homo Turi-sticus. 21.40 Poštenjak, nemška nan., 4/8. 22.30 iz baletne preteklosti. 23.30 Videospotnice, pon. POP TV 8.00 Doktor Oto. 8.10 Pujsek Zlatko. 8.20 Slonček Benjamin. 8.50 Mala Kitty. 9.00 Mjav! Mjav! Meeow!, risana serija. 9.10 Bobek in Ciril. 9.35 Malinji dol. 10.45 Jelenček Rudolf, risani film. 11.20 Šolska košarkarska liga, ponovitev. 12.15 Trenja, ponovitev. 13.25 Zresni se že!, 11. del. 13.55 Princ na belem konju, ameriški film. 15.30 Bolnišnica upanja. 16.20 Močno zdravilo. 17.10 Ubijalska lepota, ameriški film. 19.15 24UR. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.30 Lulu na mostu, ameriški film. 23.15 Dvojni križ, am. film. 1.00 24UR, ponovitev. KANAL A 10.20 Mladi in nemirni, pon. 41. - 45. dela nad. 14.30 Begunec, 17. del nan. 15.15 Film stoletja: Can can, ameriški film. 17.30 Beverly Hills, 14. del nad. 18.20 Melrose Place, 13. del nad. 19.10 Čarovnice, 17. del nan. 20.00 Družinski film: Sam doma 2, ameriški film. 22.10 Odvetnik z ulice, 14. del nan. 23.00 Novi vojak, ameriški film. 0.55 Dannyjeve zvezde, pon. TV 3 7.30 Pokemoni. 8.00 Action Man. 8.30 Na zahod. 9.30 Upor na ladji Konvent. 10.30 Risanke. 11.00 Za vas in mesto. 12.00 Rad igram nogomet. 13.00 Sijaj, pon. 13.30 Oder dobre volje. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 izor za Miss Hawaiian Tropic 2003. 17.00 Ekskluzivni magazin. 17.30 Dokum. oddaja. 18.00 Štiri tačke. 18.30 TV razglednica. 19.00 Policist s petelinjega vrha - 12. del. 20.00 Alfi med prijatelji. 21.00 Naš vrt. 21.30 Knjiga. 22.00 Vila v Firencah, romantični triler. 00.30 Videostrani. HTV 1 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 9.00 Prebujanje. 10.00 Risanka. 10.25 Lučkasti fant, otroški film. 11.50 Risanka. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.25 Plodovi zemlje. 13.15 Mir in dobro. 13.45 Zakladi muzejev. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Oprah Show. 16.00 in to ti je neko življenje. 16.50 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 17.25 Živi zid. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Gledališka predstava. 22.20 Glamour Cafe. 23.25 Novice. 23.35 Napačni človek, film. 1.15 in to mi je neko življenje. 2.00 Ksena. 2.45 Petulia, am. film. 4.25 Ruby Wax Meets. 4.55 Oprah Show. 5.40 Kraljestvo divjine. 6.05 Zgodba o mozgu. HTV 2 10.05 TV koledar. 10.15 Biblija. 10.30 Po Kristusovih stopinjah, dokum. serija. 11.00 Maša, prenos. 12.05 Ksena. 12.50 Pleme. 13.40 Risanka. 13.55 Družinski vrtiljak. 14.25 Opera Box. 16.55 Zgodba o mozgu. 17.45 Cirque Du Soleil: Dralion. 19.15 Risanka. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Obstanek. 20.55 Novice. 21.05 Live in Tvornica, koncert. 22.05 Komedija: Sin Pink Pantherja, britanski film. 23.35 Ruby Wax Meets. HTV 3 10.35 Pravica do rojstva. 11.55 Moč volje. 13.35 Oberstdorf: Novoletna turneja. 15.50 Semering: SP v smučanju - slalom (Ž), prenos 1. vožnje. 17.10 Amerika - življenje^ narave. 17.40 Kultura. 18.35 Semering: SP v smučanju - slalom (Ž), prenos 2. vožnje. 19.35 Reprizni program. 20.10 Novoletni turnir. 21.30 Šport danes. 21.45 Skupaj do zvezd. 22.45 V nedeljo ob dveh. ORF 1 6.00 Otroški program. 11.30 Smučanje, smuk moški, prenos. 13.15 Smučarski skoki, prenos. 15.45 Smučanje, slalom ženske, prenos. 18.30 Smučanje, slalom ženske, prenos 2. teka. 19.54 Šport. 20.15 Na lovu, film. 22.20 Konec dni. ORF 2 6.00 Teletekst. 6.20 Nemški film. 8.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Avstrijski film. 10.35 Nedeljska matineja. 11.30 Seji Ozawa. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogledi s strani. 14.10 Universum. 14.55 Tri dame z žara. 15.20 Opera. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše živeti. 18.00 Poštna loterija. 18.25 V kar verujem. 18.30 Slike iz deželnega studia Tirolske. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Divji cesar. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Modro bele zimske zgodbice. 22.55 Čas v sliki. 23.00 iz Dunajske opere. 0.10 Lepše živeti. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. Ponedeljek, 30. december SLOVENIJA 1 6.20 Eu in mi. 6.25 Utrip. 6.40 Zrcalo tedna. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~ila. 9.05 Pepi vse ve: Film, 6. oddaja. 9.25 Iz popotne torbe: Led. 9.40 Waitapu, mladinska nad., 5., zadnji del. 10.10 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 10/13. 10.35 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.00 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poro~ila, {port, vreme. 13.20 Tistega lepega popoldneva. 15.25 Osvajanje K2, ameri{ka dok. serija, 5/6. 15.55 Dober dan, koro{ka. 16.30 Poro~ila, {port, vreme. 16.50 Radovedni ta~ek: Jelka. 17.05 Medvedek sladkosnedek, pesmice. 17.10 Pipsi, risana nan., 25/26. 17.40 Satojama, japonska dok. oddaja. 18.30 @rebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Huj{ajmo!, angle{ka nad., 6., zadnji del. 20.55 Svetovni izzivi. 21.25 Osmi dan. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.45 Knjiga mene briga - Jamie Oliver: Sre~na kuhinja. 23.05 Dosežki. 23.30 Satojama, japonska dok. oddaja, pon. 0.20 Osmi dan, pon. 0.45 Svetovni izzivi, pon. 1.15 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 102.epizoda, pon. 1.45 Homo Turisticus, pon. 2.15 V živo iz kletke proti morskim psom, angle{ka dok. oddaja, pon. 3.55 Kon~nica, pon. 4.55 Vsi ko{~ki so celi, koncert Zorana Predina. SLOVENIJA 2 8.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV. 9.05 Dobro jutro. 11.35 Marlin Bay, 6/38. 12.20 Hi{a z vseh vetrov, nem{ka nad., 6/26. 13.45 Fran~ek in zeleni vitez, risani film. 15.00 Sobotna no~. 17.05 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 102.epizoda. 17.40 Isko, mali mojster Lasa iz Finske, kratki dok. film za otroke. 17.55 Eva in Adam, {vedska nad., 3/16. 18.25 Štafeta mladosti. 19.15 Videospotnice. 20.00 Kon~nica. 21.05 Nastop Rowana Atkin-sona, angleška hum. oddaja. 22.00 Hladna vojna, 12., zadnji del. 22.50 Brane Ron~el Izza Odra. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 7.40 Barbie in hresta~, sin. risani film. 9.00 Ko bo{ moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Hresta~. 14.00 Varuhi luke, 27. del. 15.20 Ljubezen brez greha, 86. del. 16.20 Med sov-ra{tvom in ljubeznijo, 106. del. 17.15 Salome, 109. del. 18.10 Ko bo{ moja, 44. del. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Sedma nebesa, 14. del. 22.05 Urgenca, 2. del. 23.00 Raztresena Ally, 18. del. 23.55 Volkova senca, film. 1.50 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Simpatije, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Mladi in nemirni, 46. del. 13.50 Obala ljubezni, 180. del. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Ball. 16.30 Zenki, sin. risana serija. 16.55 Simpatije, 10. del. 17.45 Korak za korakom, 9. del. 18.15 Veseli rovtarji, 17. del. 18.45 Družina za umret, 7. del. 19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja. 20.00 Superfilm: Teorija zarote, ameriški film. 22.25 Pa me ustreli, 15. del. 22.55 Gola resnica, 4. del. 23.25 Noro zaljubljena, 22. del. 23.55 Ostani z mano, ameri{ki film. 1.35 Tujec, argentinsko-ameri{ki film. 3.10 @ivalski nagon 2, ameri{ki film. TV 3 07.00 Pokemoni. 07.30 Harveytoons. 08.00 Pokemoni. 08.30 Mornar Popaj. 09.00 Veter v vrbju. 10.00 Sodoma in Gomora. 10.45 Risanke. 11.40 Alen, pon. 14.20 Automobille. 14.50 Alen. 16.20 Balada o Svirepem, jug. film. 18.20 Auto Mondial. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Marguerite Volant, 8. del. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Na{ vrt - boži~ne zvezde. 22.00 Koncert iz doma~e skrinje. 00.45 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otro{ki program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.30 Mo~ želje. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otro{ki program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrva{ka danes. 17.50 Alpe-Donava-Jadran. 18.20 Izobraž. oddaja. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Paralelni svet. 20.45 Latinica. 22.30 Meridijan 16. 23.00 2002. - informativni program. 0.05 Zahodno krilo. 0.50 Frasier. 1.15 Jack, am. film. 3.05 Siska. 4.05 Tango, film. 6.00 Crna Guja. 6.30 Kraljestvo divjine. HTV 2 7.10 Otro{ki program. 8.25 Amerika - življenje narave. 9.00 @eljka Ogresta z gosti. 9.55 Note, notice. 10.25 Dokum. film. 11.25 Skupaj do zvezd. 12.25 Po Kristusovih stopinjah. 12.55 Družinski vrtiljak. 13.25 Novi na~in. 13.55 Fenomeni. 14.25 Po ure torture. 14.55 Planet glasba. 15.25 Hooper, am. film. 17.00 Risanka. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Mo~ želje. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Zahodno krilo. 20.50 Novice. 21.00 Frasier. 21.25 Siska. 22.30 Crna Guja. 23.05 Tango. 1.00 Zvezdne steze. HTV 3 11.30 Sin Pink Pantherja, britanski film. 13.00 @ivi zid. 17.15 Film. 18.55 Auto-magazin. 19.30 Smerokazi. 20.05 Šport v 2002. 21.45 Šport danes. 21.50 Jack, am. film. 23.40 Koncert. ORF 1 6.00 Otro{ki program. 7.50 Varu{ka. 8.15 Sam svoj mojster. 8.40 @ivljenje in jaz. 9.00 Herkul. 9.45 Miki s plavimi o~mi. 11.20 Korak za korakom. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Obalna straža. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X faktor. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varu{ka. 18.30 25 magacin. 19.00 Chaos city. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Teaching Mrs. Tingle. 21.45 Newsflash 21.50 Laži imajo dolge noge. 23.25 Susan's plan. ORF 2 6.00 Teletekst. 6.25 Avstrijski film. 9.00 Cas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Serija. 10.20 Opera. 12.00 Cas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Tirolske. 13.00 Cas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1. 14.05 Trapper John. 14.50 Grad ob Vrbskem jezeru. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 18.35 Lu~ v temo. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Hotel Orth. 21.05 Belo plave zgodbice. 22.00 Cas v sliki. 22.30 Avstrijski film. 0.00 Cas v sliki. Torek, 31. december SLOVENIJA 1 6.25 Kulturna kronika. 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~-ila. 9.05 Pepi vse ve: Glasba, 7. oddaja. 9.25 Medvedek sladkosnedek, pesmice. 9.35 Radovedni ta~ek: Jelka. 9.50 Medvedek sladkosnedek. 9.55 Čarobne dežele - ~arobno drevo. 10.05 Pipsi, risana nan., 25/26. 10.30 Resni~na zgodba o boži~ku, risanka. 10.55 Študentska ulica, oddaja za {tudente. 11.25 Obzorja duha. 11.55 Huj{ajmo!, zadnji del. 13.00 Poro~ila, {port, vreme. 13.20 Ljudje in zemlja. 14.10 Gladius: Me~ - Mit in stvarnost srednjega veka, 1. del dok. oddaje. 14.40 Polno~ni klub. 15.55 Prisluhnimo ti{ini. 16.30 Poro~ila, {port, vreme. 16.45 Biser~ki iz biser-gore: Ježek. 16.50 Pozabljene knjige na{ih babic: Butalci. 17.05 Knjiga mene briga - Jamie Oliver: Sre~na kuhinja, pon. 17.35 Leto 1000, francoska dok. oddaja. 18.25 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 18/26. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Letina 2002. 20.45 Silvestrovo. 0.45 Smash hits 2002 - največje glasbene uspešnice leta 2002. 1.45 Skrita kamera, 1. del. 2.10 Koncert Robina Williamsa, posn. 3.10 Skrita kamera, 2. del. 3.30 Slavnostni koncert ansambla Šukar z gosti. 4.25 Skrita kamera, 3. del. 4.50 S polko in val~kom v NOVO LETO. 5.45 Alfi Nipi~ za vse ~ase. 6.25 Z veselim korakom v Novo leto. SLOVENIJA 2 8.30 Dober dan, koro{ka. 9.05 Dobro jutro. 11.20 Marlin Bay, 7/38. 12.05 Hi{a z vseh vetrov, 7/26. 13.30 Bila sva mlada oba: Fran~ek Pov{e. 14.35 Lepo je biti muzikant. 16.05 Senik z godci. 17.50 Mary Tyler Moore, 103.epizoda. 18.25 Fran~kov ~arobni boži~, pon. 20.00 Prvi in drugi za tri: 20.00 Oli Brani dobro voljo. 21.10 Butch Cassidy in Sundance Kid, am. film. 23.00 Outsider, slovenski film. 0.45 Pr{ut, pr{ut, {p. film. 2.15 V vro~ici no~i, am. film. 4.00 Divja orhideja, am. film. 5.50 M A S H, am. film. POP TV 7.30 Škratovska skrivnost, ameri{ki film. 9.00 Ko bo{ moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Heidi, risani film. 14.00 Varuhi luke, 28. del. 15.20 Ljubezen brez greha, 87. del. 16.20 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 107. del. 17.15 Salome, 110. del. 18.10 Ko bo{ moja, 45. del. 19.15 24 ur. 20.00 Za kulisami Milijonarja. 20.40 Popstars Tour 2002. 22.50 Souvenir: Sestre. 0.00 Dvoboj v Vegasu, am. film. 2.10 Marginalci, am. film. KANAL A 10.50 Simpatije, pon. 12.10 Na sever, pon. 13.00 Mladi in nemirni, 47. del. 13.50 Obala ljubezni, 181. del. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Ball. 16.30 Zenki, sin. risana serija. 16.55 Simpatije, 11. del. 17.45 Korak za korakom, 10. del. 18.15 Veseli rovtarji, 18. del. 18.45 Družina za umret, 8. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Manekenka in detektiv, ameri{ki film. 21.40 Pa me ustreli, 16. del. 22.10 Gola resnica, 5. del. 22.40 Noro zaljubljena, 23. del hum. nan. 23.10 Izganjalci duhov, ameriški film. 1.00 I.Q., ameri{ki film. 2.40 Poslednja strast, ameri{ki film. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Harveytoons. 8.00 Pokemoni. 8.30 Superman. 09.00 Alica v ~udežni deželi. 10.00 Jona in velika riba. 10.45 Risanke. 11.40 Alen, pon. 12.50 Margueritte Volant, pon. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Alen, 37. del. 15.50 Trije pra{i~ki. 17.50 V sedlu. 18.20 Na{ vrt, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Novoletni SQ Jam. 22.00 Silvester 2003. 00.30 Sibirski brivec, romantična drama. 03.30 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Novice. 9.10 Risanke. 10.00 Kultura. 11.00 Mali veliki svet. 11.25 Otro{ki program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.30 Mo~ želje. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Koncert. 15.15 Cirque du Soleil: Alegria. 16.45 Novice. 16.50 Hugo. 17.15 Hrva{ka danes. 17.30 Gledali{~e. 18.35 Kultura. 19.05 Vem, a ne vem. 19.07 Jezikomer. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Kviz. 20.25 TV Bingo Show. 21.10 Še delamo. 21.25 Hru{ke in jabolka - kuharski dvoboj. 21.50 V razpoloženju. 22.05 CB v barvi. 22.20 Še delamo. 22.30 Glamour. 22.45 Rozamunda. 23.05 Še delamo. 23.15 Iz pesmi v pesem, glasbena oddaja. 0.00 Cestitka. 0.05 Kol'ko kaplic, tol'ko let. 0.50 Glasbeni maraton. 3.50 Film. 5.25 Imagine: John Lennon, am. dokum. film. HTV 2 7.10 Otro{ki program. 8.40 Amerika - življenje narave. 9.15 Paralelni svet. 9.45 Izobraž. oddaja. 10.15 CB v barvi. 11.00 Briljanteen. 11.50 Planet glasba. 12.20 Space Jam, am. film. 13.45 Zvezdne steze. 14.35 Carobni copatki, film. 16.00 TV koledar. 16.10 Izgubljeni svet. 17.30 Silvestrovo v Komediji, prenos. 20.40 101 dalmatinec, am. film. 22.25 Armagedon, am. film. 0.55 Ste klicali, milord?. 1.45 Imagine: John Lennon, am. dokum. film. HTV 3 13.20 Ekumena. 14.20 Latinica. 15.50 Med ženami, mini-serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.00 Koncert - Dom sportova, posnetek. 21.30 Po ure torture. 22.00 40 let Rolling Stonesov, koncert. 23.00 Vklju~itev v TV center. 1.00 Kylie Fever 2002, posnetek. 2.00 Sanremo 2002, posnetek. ORF 1 6.00 Otro{ki program. 9.05 Skrivnost železne maske. 11.00 Disneyev festival. 11.50 Rusty. 13.20 Smu~arski skoki, prenos. 14.55 Obalna straža. 15.40 Korak za korakom. 16.05 Pujsek Babe. 17.35 Igrani film. 19.30 Cas v sliki. 19.45 Vreme. 20.15 MA 2412. 20.40 MA 2412. 21.05 MA 2412. 21.35 Silvestrska oddaja. 22.30 De Luca. 22.55 Mr. Bean. 23.20 Starmania. 23.40 Diner for one. 0.00 Ob prehodu leta. 0.10 Vampirji v Brooklynu. ORF 2 6.00 Teletekst. 6.35 Igrani film. 8.00 Vremenska panorama. 9.00 Cas v sliki. 9.05 Mama mia. 10.35 Avstrijski film. 12.05 Nockalmski kvintet. 12.55 Pogledi s strani. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Plavo bele zgodbice. 13.55 Igrani film. 15.20 Avstrijski film. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Crna sre~a. 17.30 Simpl spezial. 18.00 najdeno v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Novoletna oddaja. 0.00 Skok v novo leto. Sreda, 1. januar SLOVENIJA 1 7.00 Mavri~ne stopinje, musical. 7.35 Zobna vila, kje si?, risanka. 8.00 Pepi vse ve: Pisatelj, 8. oddaja. 8.20 Biser~ki iz bisergore: Ježek. 8.25 Grdi ra~ek Tine, 10/26. 8.50 Pozabljene knjige na{ih babic: Butalci. 9.05 Vijolkine skrivnosti, risani film. 10.00 Knjiga mene briga - Jamie Oliver. 10.20 Gladius: Me~ - Mit in stvarnost srednjega veka, 1. del. 10.55 Zakladi sveta, 18/26. 11.15 Novoletni koncert z Dunaja, prenos. 13.30 Poro~ila, {port, vreme. 13.50 Letina 2002. 14.35 Leto 1000, francoska dok. oddaja. 15.25 Tone Partlji~: Silvestrska sprava, izvirna TV igra. 16.30 Poro~ila, {port, vreme. 16.50 J. in W. Grimm: Rde~a kapica, lutkovna igrica. 17.15 Pozabljene knjige na{ih babic: Martin Krpan. 17.35 Medvedek sladkosnedek, pesmice. 17.50 V divjini z..., avstralska poljud. serija, 5/9. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Sherlock Holmes: Znamenje štirih, angleški film. 21.45 Slovenija v letu 2002. 22.40 Poro~ila, {port, vreme. 23.00 Suita " West Side" iz centralnega parka. 23.55 Milan Pugelj: Nasmeh pod paj~-olanom, TV film. 1.30 Slovenija v letu 2002, pon. 2.20 V divjini z..., pon. 3.15 Kraj zlo~ina, pon. 4.45 Prevara, pon. SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi. 9.00 35 let folklorne skupine emona, 1.del. 10.10 Marlin Bay, 8/38. 10.55 Hi{a z vseh vetrov, 8/26. 12.15 Homo Turisticus, pon. 12.45 Boži~na zgodba, risani film. 13.35 Smu~arski skoki, novoletna turneja, prenos. 15.30 Silvestrovo, pon. 19.30 Videospotnice. 20.00 Ansambel Šukar z gosti, posn. 22.10 Odmev, 1., 2., in 3., zadnji del, pon. 0.35 Svet sponzorjev: Zabavni svet reklam. 1.25 Videospotnice. 1.55 Videostrani. POP TV 7.30 Carobni otok, film. 9.00 Ko bo{ moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Hercules. 14.00 Varuhi luke. 15.20 Ljubezen brez greha. 16.20 Med sovra{tvom in ljubeznijo. 17.15 Salome, 111. del. 18.10 Ko bo{ moja, 46. del. 19.15 24 ur. 20.00 Okvara, am. film. 21.40 V postelji s sovražnikom, am. film. 23.25 Pobesneli Max - cestni bojevnik, avstralski film. KANAL A 10.40 Simpatije. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Mladi in nemirni. 13.50 Obala ljubezni, 182. del. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Ball. 16.30 Zenki. 16.55 Simpatije, 12. del. 17.45 Korak za korakom, 11. del. 18.15 Veseli rovtarji, 19. del. 18.45 Družina za umret, 9. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Ekstra magazin. 20.50 Gola pištola 3, am. film. 22.20 Pa me ustreli, 17. del. 22.50 Gola resnica, 6. del. 23.20 Noro zaljubljena, 1. del. 23.50 Zakaj sem bila umorjena, am. film. 1.25 Rde~e petke. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Harveytoons. 8.00 Pokemoni. 8.30 Veseli zajček. 9.00 Deček iz džungle. 10.00 Daniel v levji jami. 10.45 Risanke. 11.40 Alen, pon. 14.20 Štiri tačke, pon. 14.50 Alen, 38. del. 15.50 Knjiga. 16.20 Automobille. 16.30 Goseničin nasvet, am. komedija. 18.20 Rokometna mreža, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Rebekine hčere, am. film. 22.00 Legija, futuristična akcija. 23.45 Nedeljskih 40, Slakovih 70, drugi del. 00.45 Videostrani. HTV 1 7.15 Novice. 7.20 Zabavni program. 8.10 Zvezde-zvezdice, dokum. film. 9.00 101 dalmatinec, am. film. 10.40 Sličica. 10.45 TV koledar. 10.55 Novice. 11.15 Novoletni koncert, prenos. 13.50 Moč želje. 14.40 Animirani film. 15.55 Novice. 16.05 Na poti domov, film. 17.30 Budimpešta: Violin Gala, posn. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Zanka za starše, am. film. 22.15 Novice. 22.30 Bean, britanski film. 0.00 Nevaren let, am. film. 1.55 Reševalna služba. 2.40 Serija. 3.05 Nikita. 3.50 Special Calendars. 4.40 Bean, britanski film. 6.05 Ste klicali, milord?. HTV 2 7.25 Otro{ki program. 8.55 Amerika - življenje narave. 9.30 Cirque du Soleil: Une nouvelle experience. 10.55 Risanke. 13.40 Zvezdne steze. 14.30 Sting - A Brand New Day. 15.30 HNK: Gala koncert, posn. 16.30 Izgubljeni svet. 17.45 Novice. 17.50 Hocus-pocus, am. film. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Re{evalna služba. 20.55 Serija. 21.25 Nikita. 22.15 Ste klicali, milord?. 23.10 Jazz. 0.25 Zvezdne steze. HTV 3 9.30 Repriza novoletnega programa. 13.30 Garmischpartenkirchen: Novoletna turneja, prenos. 16.15 Titanic, am. film. 19.30 Kultura. 20.00 Victor-Victoria. 22.25 Glasbeno-dokum. oddaja. 23.10 Special Calendars. ORF 1 6.05 Otro{ki program. 9.30 Hamilton Mattress. 10.00 Pujsek Babe v velemestu. 11.30 Igrani film. 12.50 Snowboard. 13.15 Smu~arski skoki, prenos. 16.10 Look Who's Talking 2. 17.30 Batman in Robin. 19.30 Cas v sliki. 19.45 Vreme. 1948 Nagovor predsednika. 20.00 Šport. 20.15 Plaža. 22.05 Executive Decision. 0.10 Running Red. ORF 2 6.00 Teletekst. 6.35 Avstrijski film. 8.00 Vremenska panorama. 8.30 Klasi~na glasba. 9.00 Cas v sliki. 9.05 Prazni~na matineja. 11.15 Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov. 13.40 Cas v sliki. 13.45 Nem{ki film. 15.30 Avstrijski film. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Avstrijski film. 18.40 Beseda k novem letu. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 19.45 Vreme. 19.48 Nagovor predsednika. 20.15 Ladja sanj. 22.00 Cas v sliki. 22.05 Vedno težave z Nicole. 23.35 Kino klasiki. 1.30 Pogledi s strani. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TELEVIZIJI: Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri. - Na programu je informativna oddaja s prispevki ob slavnostnem odprtju nove ptujske gimnazije, razstavi ro~nih del invalidov s Ptujskega, pravlji~nem ve~eru za odrasle, Boži~ku, ki je skupaj z mis Slovenije 2002 Natašo Krajnc obdaril otroke v ptujski bolnišnici, novoletnih željah Ptuj~anov; sledilo bo novoletno voš~ilo župana dr. Štefana Čelana. Vsak ponedeljek med 21. in 22. uho na phoghamu hadia ptuj pripravlja in vodi: Vladimir kajzoVar 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 PARADA 2002 2 vami bodo: Ans. DORI IGOR IN ZLATI ZVOKI VESELE ŠTAJERKE VITEZI CELJSKI Ans. VRISK Ans. KOMPROMIS Ans. POGUM VAGABUNDI NAVIHANKE Ans. EKART ŠPELA LUKA IN PEPI UROŠ SAGADIN in TAMBURAŠKI ORKESTER KD URŠKA KORADO IN BRENDI MARINERO BENO IN KONČI MALIBU GENERACIJA 69 MILI SAŠALENDERO KARIZMA ALEKSANDRA KRAJNC BRINA PTUJSKIH 5 ZLATKO DOBRIČ ALENKA KOLMAN DRUŽINA KOLARIČ TRIO PREDOR 2 MONIKO HERIČKO ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ četrtek, 26.12.2002, ob 18. uri RADIOPTUJ 89.8-98.e-l04:3MHz ČETRTEK, 26. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 CONECT. 12.00 Poročila Radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Blagoslov konjev. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PETEK, 27. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). SOBOTA, 28. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOf. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.10 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsidler). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). NEDELJA, 29. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila Radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 CESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE @ELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (Radio Celje). PONEDELJEK, 30. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 7.00 Vpra{anja in odgovori. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajn{ek). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormo{ka in lenar{ka kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROCILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka @ule). 20.00 VROCA LINIJA (Darja Lukman - @unec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE @ELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 31. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 7.00 Vpra{anja in odgovori. 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROCILA. 20.00 SILVESTRSKI PROGRAM RADIA PTUJ (do 8.00). SREDA, 1. januarja: 8.00 Uvod. 8.30 Novice ({e 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). Na dana{nji dan. 9.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). HOROSKOP^ 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. CESTITKE OB PRAZNIKIH. 20.00 VECERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 22.00 Glasbene želje prek SMS. 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (Radio Sora). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! NASVETI Kuharski nasveti Drobno pecivo Vsakdo te dni že razmišlja, katero drobno pecivo bo doma pripravil in z njim {e polep{al praznike. Drobno pecivo, ki ga pripravljamo v decembru, se v marsi~em razlikuje od ostalega drobnega peciva. Je veliko bolj okra{eno z razli~-nimi svetle~imi okraski, oblito ali prelito z oblivi in odi-{avljeno z aromati~nimi di{avami in za~imbami. Prav tako je drobno pecivo v tem ~asu tudi pogosteje oblikovano v oblike, ki simbolizirajo sre~o; tako ga oblikujemo v zvezdice, sve~ke, sr~ke in podobne oblike. Pogosto uporabimo pri pripravi drobnega peciva za boži~no-novoletne praznike tudi drage in okusne sestavine, kot je marcipan. Drobno pecivo v osnovi pripravljamo najpogosteje iz krhkega testa, v tem ~asu pa tudi iz medenega testa. Krhko testo je testo, ki vsebuje nekoliko ve~ ma{~obe, ta pa testo med peko rahlja ter mu ohranja so~nost in krhkost po peki. Krhko testo z ve~ dodatki lahko dodatno rahlja {e manj{a koli~ina alkohola oziroma ruma ali drugega sadnega žganja ali umetno rahljalno sredstvo, najpogosteje pecilni pra{ek. Pecilni pra{ek uporabljamo pri pripravi krhkega testa takrat, kadar je v testu manj ma{~obe. Najokusnej{e krhko pecivo dobimo, ~e za ma{~obo uporabimo sveže maslo, sicer pa maslo lahko nadomestimo s kvalitetno drugo ma{~obo. Od moke pri pripravi krhkega testa uporabimo me{anico gladke in ostre moke, sicer pa lahko del moke zamenjamo tudi z mletimi le-{niki, mletimi orehi in mandeljni ali sladkimi fino mletimi drobtinami. Krhko testo, pri katerem delež moke nadomestimo s fino mletim lupinastim sadjem, vsebuje tudi ve~ji delež ma{~obe in zaradi tega ima {e posebej fin okus. Ena izmed pomembnih sestavin krhkega testa je tudi sladkor. Za pripravo krhkega testa uporabimo fini drobnozrna-ti sladkor ali sladkor v prahu, le tako dobimo enakomerno vezano strukturo surovega krhkega testa. Krhko testo, ki ga pripravljamo s sladkorjem v prahu, ima kraj{i ~as gnetenja - ro~-nega ali strojnega. Kot vezivno in kot rahljalno sredstvo pri pripravi krhkega testa uporabimo tudi jajca. Debelina jajc je za testo velikega pomena, ker vpliva na njegovo gostoto in kon~ni videz izdelka. Pri posameznem drobnem pe- PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 444. NAD. Du{evno zdravje otrok in mJadostnikov 126. nadaljevanje Družina in duševno zdravje otrok - 8. nad. Otrok potrebuje družino in pomo~ družini je hkrati naj-bolj{a pomo~ otroku. Ukrepi, ki sestavljajo družinsko politiko in katerih cilj je ustvarjanje razmer, ki bi kar najbolje zagotavljale kakovost družinskega življenja, so pogoj in predstopnja že primarne preventive motenj du-{evnega zdravja otrok. Naložba, in to nikakor ne le materialna, v življenjske razmere družine je prek zdravja otrok naložba v narod. Dostopne bivanjske in zaposlitvene možnosti, splo{na pou~enost in raven izobrazbe, kakor tudi pou~enost o vzgoji ali zakonitostih otrokovega razvoja, so le del teh ciljev, za katere si država deli odgovornost s svojimi državljani. Razen teh zelo konkretnih in nikakor ne deklarativnih vrednot pa so {e mnoge druge, tudi povsem duhovne, v katerih je samo-stojnej{i delež star{ev prav tako potreben. Razvojne in osnovne potrebe otrok lahko primerno izpolnjujejo le odrasli, ki imajo sami pozitivno samopodobo, se u~inkovito spoprijemajo s svojimi stresi, z zadovoljstvom in vnemo razvijajo svoja ustvarjalna prizadevanja, so v harmoni~nem stiku s svojim okoljem, prevzemajo svojo odgovornost in dejavno oblikujejo svojo sedanjost in prihodnost. Otroci teh star{ev bodo zanesljiveje sre~ni in ustvarjalni in bodo neko~ tudi oni prispevali k bolj{emu du{evnemu zdravju svojih otrok. Tako se ve~ni krog med odraslimi, otroki in odraslimi nadaljuje naprej. Naslednji~ pa o disfunkcijah v družini in sodobnih možnostih pomo~i. civu pa lahko uporabimo samo jaj~ni rumenjak ali samo jaj~ni beljak. Če uporabimo samo beljak, je krhko pecivo {e bolj krhko kot sicer. Krhko testo za drobno pecivo tudi odi-{avimo; tako ga v tem ~asu pogosto odi{avimo z limoninim sokom, kandiranim sadjem, mletimi klin~ki in cimetom. Skoraj vse drobno pecivo iz krhkega testa pe~emo pri temperaturi 180 do 200 stopinj C, peka~e pa obložimo s papirjem za peko peciva. Če pa drobno pecivo vsebuje glede na celotno maso 40 do 45% ma{~obe, se pe-ka~ev ne prime in ga lahko pe~-emo v nepoma{~enih peka~ih. Veliko drobnega peciva po peki {e dodatno zlepljamo. Tako po dva in dva enaka ko{~ka zlepimo s pomo~jo razme{ane marmelade, lahko si pripravimo me{anico mletih orehov, ki jih poparimo z manj{o koli~ino vrelega mleka, ter dodamo {e sladke drobtine, sladkor v prahu in malo ruma, ko{~ke pe~- enega krhkega testa pa lahko zlepimo tudi s karameliziranim sladkorjem. Po vrhu jih prelijemo s ~okoladnim prelivom, lahko kombiniramo temno in belo ~okolado, belim ledom ter po-tresemo z razli~nimi dekorativnimi dodatki. Manj{o koli~ino drobnega peciva lahko pripravimo tudi iz fino naribanih sladkih drobtin oziroma suhih keksov ali tako, da spe~emo biskvit in iz njega pripravimo pun~ maso, jo dodatno napolnimo ali maso uporabimo za nadev drobnega peciva. Maso za nadevanje drobnega peciva pripravimo tako, da spe~-emo navadni biskvit z dodatkom kakava v prahu, tako da smo biskvit obarvali rjavo. Ko je pe~en, ga izsipljemo in do mla~-nega ohladimo. Mla~no ohlajeni masi dodamo marmelado, rum, sladkor v prahu, v tem ~asu lahko dodamo že naribane orehe in mleti cimet. Če tako pripravljeno maso polnimo ali z njo zlepljamo drobno pecivo, naj osnovna masa ostane bolj vlažna. Lahko pa maso pripravimo nekoliko bolj suho, tako da jo na prtu, ki ga potresemo s sladkorjem, lahko razvaljamo in nadevamo s kokosovim nadevom ali z nadevom iz kandira-nega sadja in zavijemo v tanko rulado. Tako pripravljeno sladko rulado damo za dve uri v hladilnik. Pecivo ponudimo skupaj z ostalim drobnim pecivom. Spo{tovane bralke in spo{tova-ni bralci, za praznike vam želim bogato obloženo mizo, okusne jedi ter zdravja in sre~e. Nada Pignar, prof. kuharstva Krvodajalci 10. december - Bojan Pucko, Žerovinci 12; Igor Pucko, Žero-vinci 12/a; Davorin Kiric, Pav-lovci 6; Petra Jenko, Vinski Vrh 83; Miran Škrinjar, Frankovci 43; Robert Klemencic, Hardek 45; Slava Potrc, Prerad 48; Irena Lju-bec, Spuhlja 133; Jožica Kozel, Barislovci 3/a; Irena Juric, Štra-felova 17; Vlasta Horvat, Polen-ci 21; Marjan Korpar, Mezgovci 53/a; Angela Slodnjak, Zagorci 87; Andreja Mihelac, Sagadino-va 11; Marjana Zorc, Praprotni-kova ul. 13, Ptuj; Alojz Cajnko, Zagrebška 12, Ptuj; Branka Per-gar, Jadranska 7; Jožica Slod-njak, Mezgovci 56/a; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Miran Zagoršek, Mezgovci 28; Čuš Franc, Bratislavci 42; Samo Koc-evar, Dravska 3, Središce ob Dravi; Andreja Graifoner, Rimska pl. 3; Ivan Šegula, Juršinci 48; Nežika Šamperl, Spuhlja 28; Sonja Plecko, Brezula 58; Simona Petrovič, Arbajterjeva 9, Ptuj; Marinka Vogrin, Dornava 92/b; Jože Kokot, Mezgovci 61/b; Anica Primožic, Vicanci 6; Janez Forštnaric, Markovci 25; Danilo Krajnc, Zg. Velovlek 13; Marko Bricelj, Jamova 7, Slovenska Bistrica; Štefka Arnuš, Dornava 56/c; Boštjan Majerič, Destrnik 1/a; Angela Šalamun, Plajnsko 19/b; Leonida Ozimek, Anželo-va 11, Ptuj; Tea Hanc, Spuhlja 144/a; Dušan Kokol, Lasigovci 10/a; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Romana Juric, Dornava 115; Janko Murko, Rabelčja vas 17. 12. december - Avgust Kodrič, Čermožiše 98; Anton Ciglar, Mestni Vrh 2/a; Brigita Zemljič, Preclava 15; Slavko Pikl, Šalov-ci 3/a; Martina Šoštarič, Podgorci 98; Natalija Škrinjar, Libanja 15; Gabriela Jančar, Dornava 78/a; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Jože Florjanič, Dornava 131/b; Simon Šimenko, Brstje 10; Marija Kolednik, Pacinje 5/a; Branko Lenart, Maistrova 24; Brigita Bezjak, Formin 39; Boris Ilec, Gorca 81/a; Angela Golč-man, Dornava 16; David Vez-jak, Gosposvetska 31, Maribor; Darinka Matjašič, Podvinci 39/b; Mirko Vražič, Žetale 53; Boštjan Leskovar, Majšperk 19; Miran Podhostnik, Zg. Hajdina 10; Sonja Čamernik, Mladinska ul. 6, Kidričevo; Ivan Henatak, Gubč-eva 5, Ptuj; Majda Zemljič, Podgorci 44; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 24/a; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Milan Ilič, Regentova 14; Marjan Ratek, Dornava 147/d; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107/a; Milan Plohl, Rucmanci 48; Andrej Belšak, Podlehnik 2/d; Ljubica Bilano-vič, Selska cesta 11, Ptuj; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Marijan Fesel, Zg. Hajdina 40; Manuela Leskovar, Kraigherjeva ul. 19, Ptuj; Nada Veršič, Slomškova 18, Ptuj; Daniel Belšak, Mali okič 60; Črtomir Munda, Belšakova 14, Ptuj; Tomas Kokol, Moškanj-ci 46/c; Drago Kristovič, Spuhlja 135/a; Mojca Lozinšek, Grajena 35; Radko Hriberšek, Grajenšč-ak 97/b; Marija Cvetko, Pršetin-ci 2; Alojz Ljubec, Grajenščak 64/a; Anton Novak, Hujbar 5, Sveti Tomaž; Roman Meško, Mezgovci 56/a; Sonja Šneber-ger, Mestni Vrh 22; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Polonca Šimenko, Žabjak 34/a; Vlasta Krajnc, Rimska ploščad 7, Ptuj; Janez Vidovič Stanovn, Gregorčičev drevored, Ptuj; Bojan Bratu-ša, Mezgovci ob Pesnici 5; Franc Paternost, Mestni Vrh 17/b; Viktor Leben, Moškanjci 46/e; Milan Golob, Bresnica 63/a; Klavdija Selko, Cestna na Hajdino 32; Vinko Kokol, Dornava 1/a; Ivanka Muraj, Levanjci 2; David Šenkiš, Žabjak 15; Branko Čeh, Podvinci 73; Anton Hasemali, Zg. Hajdina 151; Zoran Horvat, Sp. Polskava 141; Stanko Štefa-nič, Rucmanci 53. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Sprehodi po zimskem vrtu Izteka se koledarsko leto, sklenilo pa se je tudi vrtnarjevo. Mraz in sneg sta spremenila podobo naravnega okolja in vrta. Poletno zelenje, prehajajo~e v barvito jesen, je rodilo sadove, odpadlo je listje in narava se je odpravila k zimskemu po~itku. Mraz in sneg sta v tem najbolj tema~nem delu leta vrt in rastlinsko okolje odela v zimsko podobo, da bi se tako mirneje odpo~ila in si nabrala mo~i za prihodnjo pomlad. Ko vrt in narava počivata, se počitku nameni tudi vrtnar, ki je med letom z ljubeznijo do narave in urejenega zelenega bivalnega okolja oblikoval in negoval njegovo podobo. Zimski čas, čas počitka in praznovanj pa vrtnar nameni oceni minulega vrtnarjenja in že načrtuje prihodnje. Za zapečkom prebira pisano besedo v vrtnarskih revijah in priročnikih, da si širi znanje o vrtnarjenju, v lepih zimskih dneh pa se poda na sprehod po vrtu. Tam nadzorujemo stanje vrtnega rastja med zimskim počitkom in ga po potrebi rešujemo, da z drevnin otresemo odvečni sneg, popravimo ali dopolnimo varovala varovanim rastlinam, če sta jih poškodovala veter ali sneg, mimogrede pa poberemo in odstranimo vse, kar bi kazilo njegovo podobo. Vrt in njegovo naravno okolje sta tudi v zimskem času mikavna, ko drevnine in grmovnice, pomešane z zimzelenimi iglavci in listavci, okrasi ivje, zemlja pa je prekrita s snežno odejo. Med vrtnim rastjem preletavajo razne ptice in si nabirajo hrano. Storimo tudi nekaj za njih. Za ptice v vrtnem okolju ni najnujnejša naša pomoč pri hranjenju, ker si osnovne hrane naberejo dovolj v naravi, pomembno je, da si jih v zimskem času, ko so v naravi pogoji za preživetje nekoliko težji, privabimo in navežemo, da nam bodo skozi vse leto delale družbo in pomagale vrtnariti. Ptice namreč poberejo med letom iz rastlin, pozimi pa iz zimske zalege izredno veliko drobnih škodljivcev, ki bi sicer poškodovali ali uničevali vrtno rastje. Z nastavitvijo ptičjih hišic jim priskrbimo zimsko zatočišče, vanje namestimo dodatno hrano, za tem pa jim v suhi in zmrzli zimi ponudimo svežo pitno vodo. Pticam so pozimi lahko dodaten vir hrane in poslastica plodovi in semena raznih okrasnih grmovnic. Ob sprehodih po vrtu si tudi v tej smeri načrtujemo dodatne zasaditve v domačem vrtu. Da se lokvanji in drugo vodno okrasno rastlinje v vrtnem jezeru pod debelo ledeno skorjo zaradi pomanjkanja kisika ne bi zadušilo, prebijemo led, da omogočimo zračenje vode in dostop kisika do njihovih korenin. Zračenje vode pod ledeno skorjo je mogoče tudi z namestitvijo snopov slame v ledene luknje, skozi katere bo prehajal zrak pod ledeno skorjo. Na sprehodu po vrtu si narežimo vejice češenj, breskev, okrasnih mandeljnov, kutin, češmina in drugih rastlin, ki so lepo obrašč-ene s cvetnimi brsti, da si bomo dom čez zimo popestrili s svežim cvetjem iz domačega vrta. Iz drevesne krošnje ali grma izrezujemo le tiste vejice, ki ne bodo škodovale videzu in vzgoji drevnin. Vejice, ki smo jih narezali in iz njih oblikovali šopek, ne smemo od zunaj s hladnega takoj prenesti in namestiti v topel prostor. Narezane vejice pustimo za kakšen dan ali dva v hladnem prostoru, hodniku ali veži, da se cvetni brsti postopoma prilagajajo na siljenje in tople razmere. Nenadoma nameščeni cvetni brsti v toplem prostoru ne vzbrstijo, temveč se posušijo. Po sprehodu in opravilih na vrtu ne pozabimo na cvetoče lončnice, ki nam nadomeščajo poletno cvetje in zelenje ter zaljšajo v teh prazničnih dneh topel dom. Rastline, kot so božična zvezda, ananasovka, orhideje in podobne, ki izhajajo iz tropskih vremenskih razmer, potrebujejo obilo toplote in visoko zračno vlago, ki ne smeta kolebati. Izredno so občutljive na prepih in nenadne ohladitve. Ne smemo jih pršiti po cvetju, ker se tam pojavijo črne pege, pač pa jim zračno vlago posredujemo z vodnimi hlapi iz posod z vodo. Z zalivanjem koreninske grude ne pretiravajmo, vsake tri tedne pa jih zalijmo z lahko topnimi tekočimi gnojili, da nam bodo dolgo cvetele. Ciklam in kamelij ne postavljamo ob prej naštete, ker potrebujejo za dolgo cvetenje hladnejše prostore z okrog 12 stopinj Celzija in veliko svetlobe. Zaželimo si, da nam bosta vrt in zeleno okolje tudi v prihodnjem letu nudila mnogo prijetnih užitkov in zadovoljstva pri njuni negi, predvsem pa osebnega zdravja in po~itka duha, ki ga v največji meri lahko nabiramo le v zeleni naravi. Miran Glušič, ing. agr. mmr: [O in radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK, d-o.o, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 Ptuj, tei.: 0ž/74»34-10, _ ' «Ks\, spletne strani: mtp!77wMw.tMlMeciniK4l ----- PRAVNI NASVET / RISE: MIRKO KOSTANJEVEC Novi zakon o samoprispevku Ustavno sodišče Republike Slovenije je z Odločbo št. U-I-365/96 z dne 4. 11. 1999 (Ur. list RS št. 99 z dne 9. 12. 1999), ki je začela učinkovati po preteku enega leta od dneva objave odločbe v Ur.listu RS, razveljavilo bivši Zakon o samoprispevku - skrajšano ZS (Ur. list SRS št. 35/85 p.b. in 48/86). V zelo obširni obrazložitvi cit. odločbe je US navedlo, katere določbe bivšega ZS niso v skladu s sedanjo ustavo RS (Ur. list RS št. 33/91), katera vprašanja niso pravno urejena itd. Državni zbor RS, upoštevajoč pripombe in napotke US v obrazložitvi cit. odločbe, je na seji 24. 10. 2001 sprejel novi ZSam (Ur. list RS št. 87 z dne 8. 11. 2001), ki je začel veljati 15. dan po objavi v Ur. listu RS. V tem članku želim iz ZSam predstaviti nekaj najvažnejših določb in opozoriti na nekatere določbe iz bivšega ZS, ki so drugačne kot v sedanjem ZSam oz. jih ZSam sploh ne vsebuje. SEDANJI ZSAM Za katere namene se po ZSam lahko uvede samoprispevek? To določa 1. cl., ki se v 1. odstavku glasi: "Občina lahko uvede samoprispevek za izgradnjo ali rekonstrukcijo javne komunalne infrastrukture, javne prometne infrastrukture, javne infrastrukture na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva, zdravstvenega varstva, kulture, športa ter druge javne infrastrukture, ki jo zagotavlja občina (v nadaljnjem besedilu: lokalna javna infrastruktura). Pojasnilo: beseda "infrastruktura" pomeni izgradnjo ali rekonstrukcijo javnih objektov in naprav za zadovoljevanje skupnih potreb v občini ali v krajevni skupnosti na zgoraj v 1. čl. ZSam naštetih področjih. Uporaba sredstev samoprispevka Sredstva samoprispevka se smejo uporabiti samo za namen, za katerega je bil samoprispe- vek uveden. Presežek sredstev samoprispevka po dokončanju investicijskega programa se sme uporabiti samo za investicije in investicijsko vzdrževanje lokalne javne infrastrukture. Obmo~je uvedbe samoprispevka Samoprispevek se lahko uvede za celotno območje občine ali za del naselja, za naselje ali za več naselij, če gre za izgradnjo ali rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture, ki je namenjena samo ožjemu delu občine. Kdo lahko uvede samoprispevek, v kak{ni obliki in za kak{no obdobje? To lahko stori le občina oz. njen svet v denarni obliki in za obdobje največ 5 let. Uvede pa se z Odlokom, katerega vsebina je določena v 12. členu ZSam. Kaj mora biti izpolnjeno da se lahko uvede samoprispevek? Pred uvedbo samoprispevka mora biti opravljen referendum, na katerem se je za uvedbo samoprispevka izrekla večina glasovalnih upravičencev oz. upravičenk na določenem območju, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila večina (glej 2. odst. 2. čl.). Podlaga za razpis referenduma o uvedbi samoprispevka Podlaga za razpis takega referenduma je od občinskega sveta sprejet predlog investicijskega programa izgradnje ali rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture, v katerem se opravi javna razprava, potem pa občinski svet določi v razpisu referenduma in določi predlog odloka o uvedbi samoprispevka. Izvedba referenduma in postopek Referendum o uvedbi samoprispevka se izvede v skladu z določbami zakona, ki ureja lokalno samoupravo (glej tozadevne določbe v členih 24-28 Zakona v spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi, Ur. list RS št. 74/98) in po postopku, ki ga določa Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. list št. 15/94), kolikor ni s tem zakonom in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo drugače določeno. Kdo ima pravico glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka? To pravico ima fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. in 2. odstavka 9. čl. ZSam, ki se glasita: "Pravico glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka ima fizična oseba, ki ima stalno prebivališče na območju, na katerem naj bi se uvedel V spomin Martinu JambrovUu V torek, 26. novembra, smo se na ptujskem pokopališču poslovili od Martina Jambrovi~a, naj-starej{ega Perutninarja. Umrl je le dober mesec potem, ko je 28. septembra dopolnil 90 let. Martin je prišel spomladi leta 1932 na Ptuj iskat delo. Dobil ga je pri podjetju Reinhard - sedanji Perutnini, ki ji je ostal zvest do poslednjega diha. Bil je brih-ten mladenič, kar so delodajalci hitro opazili, zato so ga že po nekaj mesecih dela poslali na Nizozemsko na tečaj za klasifikacijo perjadi in divjačine. Po vrnitvi je postal odkupovalec perutnine in jajc pa tudi klavec perjadi. Po 2. svetovni vojni se je podjetje hitro širilo. Odkup, ki ga je v veliki meri opravljal Jambrovič, je segal od celotnega ptujskega območja prek Med- žimurja v Podravino, Posavino vse do Bosanske Dubice. Podjetje se je razvijalo in Martin z njim. Bil je voznik, prevzema-lec, pomagal v mehanični delavnici, vodil skladišče. V podjetje je prišel v času konjskih vpreg, ko pa se je leta 1968 upokojil, je bila Perutnina že ugledno veliko podjetje, za kar je tudi Martin prispeval svoj delež. Takoj po upokojitvi se je zavzemal za organizirano delovanje upokojencev Perutnine in ob ustanovitvi Kluba upokojencev - sedanjega društva - postal njegov aktiven član. Ko so mu moči začele pešati, je odšel v ptujski dom upokojencev, vendar je še naprej rad prihajal na srečanja upokojencev. Posebno vesel je bil obiskov v domu in takrat je rad obujal spomine na prehojeno pot v Perutnini. Dogodkov se je živo spominjal, zato je imel kaj povedati. Bil je živa enciklopedija o nastajanju danes moderne Perutnine. Takšnega se bomo spominjali. Upokojenci DU Perutnina PREJELI SMO Duh in/ali duša? Z zanimanjem sem prebral zapis dr. Adolfa Žižka "O sodobnih duševnih motnjah" v 49. številki Tednika, ko hvalevredno dovolj razumljivo opisuje duševne motnje, ki naj bi imele vzrok v sodobnem svetu. Sodoben svet seveda na vse mogoče načine po-vzroča duševne motnje, toda motnje same so prav toliko stare, kot je stara človekova duševnost. Zanima me in nemara tudi druge bralke in bralce Tednika, kakšna je razlika med duhom in dušo, za katera dr. Žižek pravi, da če sta v harmoniji, to je v sožitju s telesom in z okoljem, sta vir duševnega zdravja. Staremu latinskemu reku "Zdrav duh v zdravem telesu" dr. Žižek k telesu kar razumljivo dodaja okolje, zakaj pa duhu še dušo, pa bi rad zvedel. Se zlasti ker dr. Žižek trdi: "Kdor nima duše, ne m^re duševno zboleti." Če se poigram s trditvijo, da kdor nima pljuč, ne more zboleti za jetiko, je jasno, kaj je s tistim, ki mu pljuča ne delujejo ali je odvisen od umetnih. Kdo je tisti, ki nima duše, kdaj in kako se mu zgodi, da je nima, pa bi rad zvedel. Pojem brezdušnosti je danes komaj še v uporabi, niti v smislu brezzračnosti. Lahko pa si zamislimo, da če bi bili vsi brez duše, bi po dr. Žižku sploh ne mogli duševno zboleti! Koliko duševnih in posredno vseh drugih težav bi bili odrešeni, zdravnikov za duševne motnje in bolezni pa sploh ne bi bilo treba! Seveda - kaj pa duh? Ga tudi lahko - nimamo? Bojan Čebulj samoprispevek." Pravico glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka za izgradnjo ali rekonstrukcijo javne infrastrukture, s katero se povečuje uporabnost ali vrednost nepremičnine ima tudi fizična oseba, ki je lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali uporabnik oziroma uporabnica (v nadalnjem besedilu: uporabnik) stavbnega zemljišča na območju, na katerem naj bi se uvedel samoprispevek, pa na tem območju nima stalnega prebivališča. Kdo pa ne glede na dolo~be 1. in 2. odstavka 9. ~lena ZSam nima pravice glasovanja? Glede na 3. odstavek 9. čl. ZSam nima pravice glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka: a) fizična oseba, katere dohodki, ki so obdavčljivi po zakonu o dohodnini, v predpreteklem letu pred uvedbo samoprispevka ne presegajo 25% povprečne letne plače v Republiki Sloveniji v letu, na katero se dohodki nanašajo, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije; b) fizična oseba mlajša od 15 let. Konec prihodnjič ŽURNIJA SV. TROJICA V HALOZAH Miklavževanje Kot vsako leto je tudi letos župnija pripravila v sodelovanju z občino Podlehnik miklavževanje. Miklavž v Podlehniku V občinski dvorani smo pripravili prijetno vzdušje za prihod tega dobrega svetnika. Na začetku so zaigrali p. Janez, Peter in Mirko - trio Orehi. Nato so zaigrali otroci igrico in z njo navdušili najmlajše gledalce. In že je prispel sv. Miklavž v spremstvu angelčkov in par-keljnov. Ta dobri mož, znan po izredni dobroti do ljudi v različnih težavah in stiskah, zavetnik revnih otrok, je obdaril otroke v dvorani. Večer je minil v prijetnem vzdušju, za kar so poskrbeli tudi starši s svojo pomočjo in pokazali, da so krščanstvo in prazniki zanje velika vrednota. Naj bodo torej praznični dnevi priložnost, da se srečamo, začutimo drug drugega in se globlje povežemo. Zdenka Golub PREJELI SMO Kaj je rekel Litvanec Iztekel se je čas volitev, toda še vedno njihov izid odmeva doma in po svetu. Tukaj bi se dotaknil samo komentarja o "čudnih" volitvah, volivcih in tistega o diskreditaciji istih izpod peresa J. Koprivca. Sicer mi je znano, da g. Koprivc od časa do časa napiše kakšen članek in to natančno v stilu, kakor bi mu ga narekoval sam Stalinov tožilec Višinski. Očitno je, da se Vi, g. Koprivc, nahajate preveč v epicentru levičarske evforije, sicer bi že sami ugotovili, da se nam zaradi teh 56 odstotkov volivcev zopet po Evropi smejejo. Tujci majejo z glavami in se sprašujejo, kaj je zopet nevtraliziralo umsko sposobnost slo-venskih volivcev. Ali jim je res neka tuja obveščevalna služba nasipala v vodovodno omrežje kakšen drugi antibiotik, ne kloramfenikol (tistega že uživajo v mleku). Zato so ti volivci volili tako, kot so volili, a ve se, kako so volili - z meglo pred očmi in redukcijo pameti v glavah. Ali so toliko slepi, da ne vidijo, kako okrutne zakone je Drnovškova vladavina nastavila za malega človeka? Ali ne vidijo, da so delavce pognali nazaj v fevdalni čas in da imajo samo še pravico hlapca Jerneja? Ministrica Cokova bi jim najraje vzela še nedeljo in jo spremenila v navaden delovni dan. Sicer je to že nekoč počel veliki hazja-nin iz Kremlja, toda on je takrat imel obnovo grozovito porušene matjuške Rusije. Edini v Evropi smo, ki imamo na oblasti liberalce. Zgrozim se, ko samo slišim to besedo. Liberalci, kdaj so se pojavili? Pojavili so se tam nekje v 19. stoletju, a so vedno bili simbol nereda, anarhije in razpuščenosti. Točno taki so ostali vse do danes. Liberalizem usmerja današnjo civilizacijo v razkroj. Težko je reči, koliko je v LDS pravih liberalcev, v veliki večini je to podmladek partije. Nedvomno bodo tako kot partija tudi oni zapustili katastrofalne posledice. Zdaj so se polastili tudi stolčka predsednika republike in zanesljivo bodo vladali po načelu: - Kaj nam pa morejo. Opozicije, ki mora biti v vsaki vladi, ni ali pa je skoraj ni in je tudi vedno preglasovana. "Čudoviti" predsednik "z izkušnjami', ki si jih je nabral na Balkanu, je postal v očeh vseh Albancev demon. Zgodilo se je, da se je v kabinetu predsednika rodila beseda in beseda je dekret postala: vso golazen (Albance) v koncentracijska taborišča. Nastalo je nasilje in represija, ta je rodila eksodus, ta pa se je končal v diaspori. Nemški časopis Die Welt je takrat Drnovška opisal takole: čemeren, okruten in brezobziren komunist. Neki Albanec mi je pripovedoval, da mu tega Alah in oni nikoli ne bodo odpustili. Te izkušnje so bile tudi teptanje človekovih pravic, mar ne? Bilo bi zanimivo analizirati, iz kakšnega okolja prihajajo ti volivci (56%)? Nedvomno jih večina glasuje za liberalce v mestih in blokarskih naseljih, tudi kmečki lobi je prispeval svoj delež - okrog 20%. Sicer imajo industrijski kmetje in liberalci nekaj skupnega: varovanje okolja je za ene in druge španska vas. Prav tragikomično pa je, da je svoj delež prispeval tudi del starokopitnih in zaplankanih katolikov; škoda, da se tako sploh imenujejo. Spominjam se, da sem, to je bilo že pred leti, čital tekst poslanca tedanjega pariškega kardinala Mar-tya pred volitvami v Franciji. On je takrat jasno povedal francoskim katolikom: vsak kristjan, ki odda svoj glas komunistom ali liberalcem, dela na svojem lastnem uničenju. Komentar ni potreben. Ostane še zadnji del volivcev oziroma seštevek, ki pa so ga spravile skupaj razne satelitske in marionetne stranke, ki jih ima J. Drnovšek vedno za hrbtom v "rezervi". Na splošno velja, da imata najboljše in kvalitetne volivce socialdemokracija in Nova Slovenija. Tukaj skoraj ne poznajo političnih sprehodov z enega pola na drugega, kot to na veliko počno oni iz ljudske stranke. Ce pa se še dotaknem samih kandidatov, potem moram mirno zapisati, da Brezigarjeva sploh ni bila prava kandidatka oziroma nasprotnik Drnovšku. Ona je bila nekako izhod v sili. Pravi sogovornik, pravi protikandidat je dejansko bil samo France Arhar. Toda ker so se ga grozovito bali, so naredili vse, da ga kompromitirajo. Za njega so vprašanja za soočanja sestavljali v samem štabu LDS. Nenadoma je postala problematična njegova plača, ki so mu jo tam kot vrhunskemu strokovnjaku dali. Nič pa ni bilo problematičnega, ko si šefi v Elanu, mim,o delavcev, namenijo strpati v žepe 1 milijardo in sto milijonov tolarjev. Zgodi se nekaj neverjetnega: na TV-ekranih se pojavi sam Drnovšek in ta kriminal javno zagovarja! Pridružita se mu še Anderlič in Petrinova. Bravo, liberalna demokracija, bi sklenil najslavnejši šef mafije vseh časov Luckey Luciano. Zopet bodo vedrili in oblačili v imenu zdresiranih in za-plankanih volivcev s tako opranimi možgani, da niti sami ne vedo, da glasujejo za okrutno krivično in lažnivo državo. Glasovali so za državo, ki je daleč od tistega, kar smo izbrali na plebiscitu, glasovali so za antidemokracijo, korupcijo, kriminal, razpadanje Slovenije, šolo, ki ni šola, v njej je vse več nasilja, divjaštva in varnostnikov, tudi famoznega Gabra nastavljajo nazaj. Takim volivcem se arogantni avtokrati Anderlič, Jakič, Drnovšek, Kacin lahko samo sladko smejejo. Nihče jih ni diskrediti-ral, to so si storili sami. Ko so v Vilni (Litva) nekega dne na nekem trgu povpraševali mimoidoče, kaj vedo o Sloveniji, jih večina odgovori - Nikoli slišali, nekaj jih je reklo, to bi moglo biti nekje v Evropi, le eden pa je dejal: - Slišal sem za to deželo, to je tam, kjer se vedno dogaja nekaj čudnega. In zdaj, ko ste sebi in nam podaljšali obdobje krivic in apatije, vam ostane samo še, da si zapojte hvalnico norosti. Zapojte si novo pesem, melodija pa je stara: Druže Janez, mi ti se kunemo! Branko Klarič, Majšperk SESTAVIL: EDI KLASINC GIBUlV ROBOT NAŠ HARMONIKAR (AVGUST^ NADOMESTILA NARODNO OSVOBODILNI BOJ ALKALOID IZ PALME AREKE PREBIVALCI TORINA KAREL OSTIR KAREL TOS LANTAN VOLUHAR NAŠA PEVKA (MAJDA) ŽARKO CUČEJ IGRALEC ROBERTS SKLA-DATEU KOGOJ TURČIJA STAREJŠI SMUČARSKI TEKAČ KORDEŽ PISEC AVTO-BIOGRAFIJE VEZNIK OBČUTEK HARMONIKA (ŠAUIVO) SOSED AVTOMOBILSKA DALMATINSKO ZENSI ;ko IME HRANA AZIJCEV AMERIŠKA MANEKENKA gvRA) VLADO ČUR lURIN RAKEC POPRAV-UALEC UR SLAVNO BOGO-SLUŽNO OBUČILO PISMAR ITALU. VIOLINIST (GIUSEPPE) MEDNARODNI ATOMSKI ČAS ŽIVAL Z BODICAMI NEMŠKI NOGOMETAŠ (HELMUT) LENINOVA UUBEZEN ARMAND JUNAK NC PREDLOG SLOVAŠKI MUZIKOLOG NOVA GVINEJA OČE AVSTRIJ. ZNAMKA SMUČI STANE TRBOVC ITALU. IGRALEC (ARNOLDO) JANEZ TRDINA Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Priam, renta, Oster, stela, fatalist, EE, Kasatonov, tkalstvo, amonal, RR, Amarlllo, ramenka, Arh, brameja, AT, Talj, tat, US, oče, ked, oslon, or, Ne, Trubar, Erik Darling, Ekbatana, Jeršek, jež, Rasta, TR, Akcij, Est. Ugankarski slovarček: AKAKIJ = junak ruske novele Plašč, AREKOLIN = alkaloid iz aalme areke, ki služi v veterinarstvu; FOA = italijanski gledališki in filmski igralec (Arnaldo, 1916), GOWELL = britanski general (Tonni), MOBOT = gibljiv robot, ki opravlja za človeka nevarna dela v jedrskih elektrarnah, NUVISTOR = elektronka v miniaturni oblik, RAHN = starejši nemški nogometaš (Helmut, 1929), SAMKO = slovaški muzikolog (Jozef, 1908), VIOLANTE = ime italijanske operne sopranistke Camporese. [GOVORI SE ... DA sedaj končno vemo, zakaj je moral prejšnji župan zapustiti mestno hišo: fotelje in pohištvo je imel tako uničeno, da si je novi takoj priskrbel zamenjavo. ... DA so občani mestne občine imeli pri volitvah župana res veliko srečo. Z njim se bo dalo doseči popolnoma vse. V zadnjem intervjuju je celo povedal, da se bo dovolil pretepati. ... DA je tako pot do, recimo asfaltne ceste, povsem enostavna: županu zvijete roko, pa bo takoj podpisal naročilnico. ... DA je najpomembnejše božično-novoletno darilo Slovencem nova vlada. Malce smo razočarani, pričakovali smo kaj pametnejšega. ... DA po imenovanju novega predsednika slovenske vlade še ne pomeni, da je v državi ROP uzakonjen. ... DA ima minister Keber toliko proti alkoholu zaradi tega, ker še nikoli ni bil v Halozah ali v rožicah. ... DA ima Rop tudi ministrico za regionalni razvoj. Kdo ve, ali bo v dveh letih vsaj ona izvedela, kje je, recimo, haloški Leskovec. ... DA župani te dni voščijo svojim občanom srečno novo leto. Občani se jim zahvaljujejo in pravijo, da naj željam dodajo še kaj konkretnega. ... DA je Ptuj slavil stoletnico Mladike in uradno rojstvo Gimnazije v upanju, do bo stara gospa mladi dami še naprej pomagala s kadri, znanjem in izkušnjami. ... DA bi lahko znane verze "Grdobe grde paglave ..." posodobili z nadaljevanjem: "masti ste vredne gabrove ... " Aforizmi by Fredi V gostilničarjevi kleti zvodeni še najčistejša resnica. *** Takoj zamenjam 20 let minulega dela za 10 let zagotovljene službe v bodoče. *** Enim slava stopi v glavo, drugim na glavo. *** Tisti, ki resno računajo na onostranstvo, bi morali vedeti, da se tudi tam pravkar končujeta privatizacija in denacionalizacija. *** Po ceni delovne sile, ki se prodaja na slovenskem trgu delovne sile, bo ta kmalu pod ravnijo najzakotnejšega "bolšjaka". *** Delo je ustvarilo delomrzneža. *** Suha južina je suha zato, ker premalo južina. *** Marsikateri krotilec zveri ni znal ukrotiti svoje žene. LUJZEK Dober den vsoki den! Drogi tednikovci, zajpa nega več heca. Leto se bliža proti svojemi kunci. Po tulifoni me je zvola simptomatična Tedni-kova Marjanca in mi v imeni svojih šefov naročila, da vam moren totega in še zodjega Luj-zeka v totem leti napisati malo prej kak v normalnem cajti. Gužva je pač gužva. To se dogoja tudi pri cajtngah. Zato sen vam toto pismo pisa pozno v noč prejšji četrtek, ko je moja Mica mela pri hiši vejko pucaje, glancaje in druge aktivnosti pred božičom, mlodim letom in drugimi svetki. Vse se biksa, vse se bliska. Če bi toti svetki bli vsoki tjeden, te bi to že preveč kičasto blo. Jaz bi bija kak novoletna jelka. Nove gate, novi šolji, novi mantl, rokavice, nogavice in druge prasice. Vete, je pa problem vse to ploč-ati. Mica si je tudi zmislila novi mantl in še nekaj fcoj, nove buveke, kak šoljom provimo po domočen, pa še toplo unte-ršnico in druge zimske pripomočke. Nič ne rečen, vse to si je pošteno zaslužla. Mesec december je cajt letnih inventur, avantur in drugih obračunov. Mija z Mico ugo-tovlama, da sma na pozitivni ničli. Nega plusa in nega minusa. Naša Šeka, ki je bila včosih nora krava, ma pre zaj noro mleko, ki so ji ga zmešali politiki, veterinari in drugi brihtneži, ki nas mojo kmete za norce, sami pa se ne zavedajo, da so butini na kubik in tak pametni, ke bi lehko meli štiri noge z našo Šeko vred. No, ja gremo dale. Po Miklo-vže nas zaj obiskovleta Božiček in dedek Mraz. Od nibenega nega provega haska, razen za deco, ki še ne vejo in ne poznajo tote farbarije. Vete, jaz tak provim: včosik smo meli enega Boga in eno partijo. Obodvo sta nam nekaj dola in nekaj vzela. Zaj pa mamo dosti (u)bogih in dosti partij (strank), ki nam skoro nič ne dojo. Še vedno pa velo tisti jugo pregovor "uzmi sve što ti život pruža." Zato pa je tudi "uzmo-vičov" čin duže več. Tejko za gnes. Lepo vaspoda-vlja vaš "uzmovič" LUJZEK iz republike Prleške OVEN 21. 3. do 20. 4. Dnevi, ki so vas obremenjevali, so že za vami. Pred vami je obdobje razbremenitve in ponovno boste lahko hiteli v objem novih, boljših ~asov. Bodo pa naslednji dnevi dinami~ni, zato se le potrudite. BIK 21. 4. do 20. 5. Veselo bo skoraj ves teden, posebej pa še od petka naprej, saj si boste z drugimi sodelavci ali pa prijatelji živahno izmenjali mnenja. Zvezde pa vam bodo naklonjene tudi pri romantiki in prijetnih sre~anjih. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. ^^ Sreča vas še ne bo zapustila, zato se le podvizajte in ( jf izkoristite izredno pozitivne vibracije. S silno močjo, ki jo imate, lahko veliko dosežete, zato le ne odlašajte - za vas se gre. RAK 21. 6. do 22. 7. Pred vami je dinamičen, strasten in adrenalinski teden. Pri vsem, kar boste po~eli, vas bodo vodila intenzivna čustva. Tudi kar se osebnega življenja ti~e in ljubezni, bodo dnevi zelo odli~ni. LEV 23. 7. do 23. 8. Še malo potrpíte in dolgčasa bo konec. Za~elo se vam bo dogajati marsikaj zanimivega. Če imate še kakšen problem iz preteklosti, ki je povezan s financami ali ljubeznijo, se mu boste morali kmalu posvetiti. DEVICA 24. 8. do 23. 9. Dinamičen teden, ki vam kaj lahko prinese zanimivo razkritje. Nekaj se vam bo začelo premikati v službi, toda vprašanje je, v katero smer. Tehtnica sreče ni ravno na vaši strani. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Tudi v teh dneh vas bo zaposlovalo postavljanje temeljev, takih ali drugačnih. V službi bo živahno predvsem v četrtek in petek, predvsem v petek boste pomagali tam, kjer bo drugim "zmanjkalo". ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Če ste dobili dobro idejo, kako uspeti, morate zdaj le nadaljevati, kajti vaša moč je v tem trenutku prav velika. Za poslovne dogovore do skrajne meje izkoristite četrtek in petek. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Dinamičen, stresen in naporen teden, toda samo takrat, če boste hoteli vse narediti naenkrat. Imeli boste zelo veliko energije, zato se vam bo tudi zelo mudilo. Za vas je najbolje, da se umirite. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Vaši poslovni projekti najbrž ne bodo potekali po načrtih, toda kriva bo višja sila. Najboljše obdobje za dogovarjanje o poslovnih in podobnih zadevah je druga polovica tedna. VODNAR 21. 1. do 19. 2. V teh dneh boste zelo uspešno dokazovali svoje intelektualne sposobnosti in strokovno znanje. Pred vami so dnevi, v katerih boste imeli zelo veliko živahnih stikov in izmenjave mnenj. RIBI 20. 2. do 20. 3. Čeprav bo teden, ki je pred vami, zelo živahen, bo tudi zelo napet in stresen. V službi vas bodo priganjali, češ da ste počasni in neučinkoviti, se bo pa vse umirilo proti koncu tedna. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. Bozliek na obisku "Bog je namreč svet tako ljubil, da je poslal svojega Edinorojene-ga Sina, ne da bi svet pogubil, marve~ da bi se ta re{ilpo Njem." (Janezov evangelij) Prva vest o praznovanju božiča prihaja šele iz leta 222, vse do današnjega dne pa se je skozi stoletja razvijal in utrjeval kot najbolj priljubljen praznik predvsem družinskega značaja, ki ga ni priporočljivo motiti niti z obiski; zanje je prihranjen naslednji dan, praznik svetega Štefana, 26. december. Večina nas ve, da datum, na katerega praznujemo božič, nima krščanskih korenin. V svojem misijonarskem delu so apostoli in prvotne cerkve znali upoštevati dejstvo, da so predkrščanski prazniki med bivšimi pogani preveč trdno zasidrani, da bi jih nova religija lahko čisto izpodrinila; tako so že obstoječe praznike premazali s krščanskimi svežimi barvami, ki so se hitro utrdile v miselnosti ljudi. Tudi 25. december je bil v starem Rimu rojstni dan "nepre-maganega Sončnega boga", kar so si izposodili iz perzijskega kulta boga Mitre. Cerkvi je odločitev olajšalo dejstvo-,da so zimski kres praznovali z veseljem tako pogani kot kristjani, saj je bil to praznik zmage. Božič se ne praznuje kar iznenada, marveč se nanj kar nekaj časa pripravljamo. Priprava je dvojna; daljna in neposredna. Daljna je advent, neposredna pa devetdnevnica. Advent, latinsko ad-ventus, pomeni "prihod", torej čas, ko se verniki pripravljajo na Kristusov prihod. Priprave trajajo štiri adventne nedelje. Štiri nedelje pomenijo štiri obdobja zgodovine stare zaveze. Seveda pa ta obdobja ponazarja tudi adventni venček, spleten iz smrečja, na njem pa so štiri modre ali bele svečke s trakovi. Ker krščanstvo meni, da je Kristus luč sveta, vsako nedeljo prižgemo eno svečko. Devetdnevnica v resnici traja le osem dni, obhaja pa se samostojno ali v zvezi z mašo. Pojejo se hvalnice, nato se razvije procesija z lučkami, med njo no- Foto: Marija Slodnjak sijo Marijo in prepevajo se pesmi, ki opisujejo njeno in Jožefovo pot v Betlehem, kamor sta šla k popisovanju. Božič ima tri maše. Prva je opolnoči. Foto: Martin Ozmec To imenujemo polnočnica ali angelska maša, ker se bere evangelij o angelskem oznanilu Kristusovega rojstva. Druga je v zgodnjih jutranjih urah in se imenuje zorna ali pastirska maša, ker se bere evangelij o pastirjih, ki so prišli častit Kristusa. Tretja maša je čez dan in se imenuje dnevna ali velika maša; pri njej se bere evangelij iz uvoda v Janezov evangelij - govori o Besedi, ki je človek postala. Navada treh maš izvira iz betlehem-skega praznovanja božiča. Tam so se kristjani zbrali k nočnemu bedenju v baziliki Kristusovega rojstva. Bedenje se je, kot rečeno, končalo z mašo. Drugo mašo so imeli v baziliki v Jeruzalemu. To navado so sprejeli tudi v Rimu. V baziliki Marije Velike so proti koncu 4. stoletja postavili kapelo Gospodovega rojstva, ki je podobna betlehemski votlini. Tu se je bedenje rimskih kristjanov v božični noči končalo z mašo, dopoldan pa so imeli mašo pri sv. Petru. Sprevod k sv. Petru se je na poti ustavil v cerkvi sv. Anastazije, ki je bila dvorna cerkev bizantinskih cesarjev. Tam so imeli zjutraj zgodnjo zorno mašo, glavno pa pri sv. Petru. Najlepša, najbolj idilična, skratka globoka pa je vsekakor polnočnica, ki je edina v vsem cerkvenem letu. Na polnočnico Vas bo ob enajstih povabil polnočni božični zvon. Ob vseh običajih, navadah ... pa nikakor ne sme manjkati božično drevesce, pokonci stoječe, okrašeno z lučkami, svečkami kot središče domačega praznovanja, ki je posebna oblika prastarega, zelo razširjenega zimskega mlaja. In tudi okraski na dreveščkih izvirajo že iz antike in predantike, pa jaslice -"zmrznjeno gledališče", ki predstavlja maketo prizorov iz božičnih iger. Obdarovanje v božično-novoletnem obdobju je skupno vsem narodom, pa naj gre za sadeže, med, kolačke, zimzelene veje, velike in majhne pozornosti, lepo pa bi bilo, ko bi v vseh lahko našli neskončno drobnih sreč in tihega veselja. Takšni so moji spomini na božična darilca. Na sanke je skočil, zažvižgal jelenom, in kvišku poletel nad našim slemenom, in v daljo izgubil se, gromko klicoč: "Lep božič vam vsem in lahko noč!" Vlasta Klep SE PO BELI KRAJINI Bela krajina - dežela vina Bela krajina je, kot smo že zapisali, svet belih brez, svojevrstna etnolo{ka zakladnica s {tevilnimi posebnostmi, steljniki, Mitro-vim sveti{čem, plitkim Krasom in tudi bogato vinogradni{ko tradicijo. Najjužnej{a vinogradni{ka pokrajina v Sloveniji je znana tudi po pridelavi odličnih belih vin, od {ardoneja, renskega rizlinga, belega in sivega pinota do zelenega silvanca, rumenega mu{kata, kraljevine, kernerja in drugih. Kot pa vam bodo povedali znani vinogradniki te vinogradne pokrajine, pa je tradicionalno Bela krajina vendarle dežela prav posebnih rdečih vin iz sort modre frankinje, žametovke, mlade portugalke, {entlovren-ke, modrega pinota in gemaja. Pravi užitek za ljubitelje vin pa je vino mlada portugalka, ki ga je mogoče dobiti samo v Beli krajini. Pokrajina je znana tudi po prvem slovenskem rose vinu, njeni vinarji so se tudi kot prvi v Sloveniji lotili pridelave vrhunskega ledenega vina iz zamrznjenih jagod laškega rizlinga. Nasploh ima vino v življenju Be-lokranjcev posebno mesto. Spremlja jih od rojstva do smrti, ob veselih in žalostnih trenutkih. Iz zgodovine je znana tudi posebna oblika povezovanja vaščanov v vaške skupnosti, ki so jo imenovali soseska. Kjer so bili vinogradi, je imela soseska skupno zidanico, ki se je imenovala vaška ali tudi cerkvena zidanica. V okviru obujanja tradicije in po- Vinogradniška kmetija Prus biranja vina so v Drašičih leta 2000 organizirali prvi pohod po poti soseske zidanice. Pot jih je vodila tudi skozi Krmačino, zadnjo slovensko vas na meji s Hrvaško, kjer domuje znano vinogradništvo Jožefa Prusa, kjer so se 19. novembra ustavili tudi gostinski in turistični delavci s Ptuja. V njihovih vinogradih raste 17 tisoč trsov. Kmetija daje kruh šestim družinskim članom, ki imajo za vsak dan natančno izdelan urnik, tudi za deževen dan, pravi poglavar družine Jožef Prus. V njihovi kleti dozorevajo tudi vina za državne protokolarne zdravice. Vrhunsko vino stekleničijo v steklenicah Oskarja Kogoja. Kmetija se ukvarja tudi s trsničarstvom. Letno vzgojijo od 30 do 70 tisoč trsnih cepljenk, ki jih v glavnem prodajo KZ Metlika. Naslednjič bomo predstavili znamenito božjo pot Tri fare, ki se nahaja v ravninskem severovzhodnem delu naselja Rosalnice pri Metliki, ki ga odlikujejo tri gotske cerkve, stisnjene znotraj visokega pokopališkega obzidja, ter domačijo Cvitkovič v Adlešičih, ki se ponaša z znamenito zbirko belokranjskih vezenin. MG V Prusovi kleti dozorevajo vina tudi za državne protokolarne zdravice. Vrhunska vina steklenicijo v steklenice Oskarja Kogoja. Ob odličnih vinih na degustacijah ponudijo vedno tudi znamenito belokranjsko pogaco. Foto: MG V Krmačini s ponosom ohranjajo nekdanjo stavbno kulturno dediščino BOZICNO-NOVOLETNA VOŠČILA, POSLOVNA SPOROČILA MEDOBČINSKA NOGOMETNA ZVEZA PTUJ Medobčinska nogometna zveza Ptuj vam želi vesele božične praznike, ter srečno, uspešno in zdravja polno novo leto 2003, JADRANSKA ULICA 6,2250 PTUJ, TEL: 02 / 748 15 36 NOVOLETNA ZNIZANJA III sesalec Siemens VSOl G400 1400 W 13.900,-spajkalnik Iskra 25 W 2.618,- .. in še veliko al(cijsl(ih cen Vesel Božič ter srečno noveleto 2003 Franc LOVREC, s.p., Vinarski trg 3, Ptuj, tel. 02178 06 430 Cene veijajo do prodaje zaiog! Ekstra lahko kurilno olje Petrol * Kurilno olje evropske kakovosti Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja! 080 22 66 brezplačna številka za hitra in enostavna naročila! Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico! PETROL Jurovci 1/b, Videm pri Ptuju, tel.: 02/764-21-01, 764-21-11 Kolektiv AVTOELEKTRICARSTVO BRACIC m OKREPČEVALNICA iz Jurovcev želi svojim strankam in gostom vesel božič ter veliko zdravja in uspehov v letu 2003. ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61 PTUJ,Obrtniška 11 tel:02/780-09-90 pamsn mm vašega zaupanja KUHINJE argento modelno leto 2002/2003 30% GOTOVINSKI POPUST ZA KUHINJE V NOVEMBRU IN DECEMBRU » AKCIJA « trend kuhinja 2,5m že od « 64.900 sit » DELOVNE PLOŠČE, POMIVALNA KORITA, KUHINJSKE PIPE IN LAMINATNA TLA KUHINJSKE NAPE, VGRADNE PEČICE IN KUHALNE PLOŠČE sedež podjetja: Spona d.o.o.. Spodnji trg 35, 2344 Lovrenc na Pohorju ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Ttajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 l\1ožnost plačila na obrol