Nerazumevanje ovira gradnjo
Po dogovoru naj bi Pot spominov in tovahštva, pomnik junaškemu boju Ljubljančanov tned NOB, do-gradili leta 1985, torej ob 40-letnici osvoboditve. »Naj bi« zato, ker se pri gradnji vsako leto pojavlja vrsta težav, takšnih \n drugačnih, ki jo prej zavirsjo kot pospešujejo. Sicer pa /e bil idejni projekt za PSTprvič predstavljen javnosti leta 1972. Leta 1975 so bili pot-lej spre/et/ vsi potrebni odloki in pravilniki. Že leto pred tem pa /e začel delovati odbora za gradnjo PST pri mestnj konferenci SZDL, ki ga vsa leta vodi Franc Kimovec-Žiga.
Pot spominov in tovarištva bo približno 34 kilometrov dolg drevored s štiri metre ši-roko popeskano peš potjo, s 102 spominskima kamnoma ob poti in 6 spomeniki ob vpa-dnicah. V končni izvedbi bo to park, velik približno 680.000 kvadratnih metrov. Celotna pot je razdeljena na 36 odsekov. Pridobivanje lo-kacijskih, in gradbenih dovo-ljenj je pri tem izredno zamu-dna in obsežna naloga. Sama gradnja sicer ni tako zahtev-na, vendar mora biti strokov-no obravnavana enako kot vsi drugi objekti nizkih gradenj. Doslej je zgrajenih in bolj ali manj tudi hortikulturno ure-jenih 15.381 metrov poti.
Pospešeno so začeli graditi pred štirimi leti. Sicer pa smo v Ljubljani od 1. januarja 1977 do 31. decembra lani na pod-lagi družbenega dogovora o zgraditvi, urejanju in vzdrže-vanju PST zbrali 48,739,949,70 dinarja. Do konca leta 1985 bo potrebno za dokončanje poti (zmanjšane za odseke po ob-stoječih ulicah, ki bi jih lahko uredili tudi pozneje) 124,444.410 dinarjev. Do po-dražitve je prišlo, ker sestav-ljalci dogovora pred sedmimi leti niso mogli upoštevati ne-katerih stroškov podražitev ter inflacije. Med takšnimi ne-predvidenimi stroški velja omeniti začetne odkupe zem-ljišč, prispevek zaradi spre-membe namembnosti kmetij-skega zemljišča, obvezne geo-detske storitve, dokumentaci-jo, odškodnine, zakoličenje trase itd.
Vsi si ne prizadevajo dovolj
Za zagotovitev sredstev za nadaljnjo gradnjo poti je bil pred. časom podpisan dogo-vor o spremembah in dopol-nitvah družbenega dogovora o zgraditvi, urejanju in vzdr-ževan}u PST ter samoupravni sporazum o združevanju sred-stev v ljubljanskih občinah. Dokončno zgraditev smo za-pisali tudi v srednjeročne pla-ne družbenega razvoja občin in mesta.
V treh ljubljanskih občinah so od,bore podpisnikov sa-moupravnih sporazurnov za financiranje gradnje PST v občinah Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik ustanovili kmalu po podpisu družbenega dogo-vora, v občini Bežigrad pa malce pozneje. V občini Cen-ter odbor dp pred kratkim ni deloval, ker je občina delež združenega dela vplačevala iz proračunskih sredstev. Odbo-ri naj bi zagotavljali finančni delež, ki ga je nase prevzeio-združeno delo, poleg tega naj bi to široko družbeno akcijo podprli s politične, upravne, zemljiško-pravne in izvedbe-ne plati ter hkrati ugotavljali, kako se trošijo zbrana sred-stva. Vendar pa so v minulih letih akcijo premalo podprli že tisti, ki bi to morali storiti po svoji službeni dolžnosti: razne organizacije za pridobi-vanje zemljišč, občinske služ-be za upravne postopke v zve-\i s pridobivanjem lokacij-skih in gradbenih dovoljenj, Ljubljanski   urbanistični   za-
vod, tisti, ki dajejo razna so-glasja, konec koncev pa tudi družbenopolitične organizaci-je, tako glede denarja kot gle-de izvedbe akcije.
Vse to je seveda vplivalo na zamujanje zakonskih ali do-govorjenih rokov, na izigrava-nje dogovorov glede poteka ali oblike trase in podobno. Z drugimi besedami to pomeni tudi, da so bili odbori podpi-snikov v občinah (z izjemo Centra, kjer je šele začel delo-vati) bolj ppazovalci stanja in težav pri gradnji, namesto da bi spodbu>»li tiste, ki bi lahko prispevali k hitrejši gradnji. Na* dlani pa je, da bo moč Pot spominov in tovarištva v do-govorjenem roku zgraditi le, če se bo temeljito spremenil odnos vseh, ki so za to pot tako  ali drugače odgovorni.
Preveč ovinkov do pomembnega pomnika
O tem, da bo treba še precej prizadevanj, govorijo tudi šte-vilke o dosedanjem podpiso-vanju družbenega dogovora. Podatki so sicer s konca apri-la, vendar dovolj zgovorni. Do 30. aprila je tako dogovor pod-pisalo 86 od skupno 117 de-javnikov. V Centru dogovora do tedaj ni podpisalo 5 organi-zacij in skupnosti. Poteka tu-di akcija v združenem delu in samoupravnih interesnih skupnostih materialne proi-zvodnje za zbiranje sredstev oziroma za pristopanje k sa-moupravnemu sporazumu. Do 20. aprila so izstavili faktu-re za vsega skupaj 8,482.005,45 dinarja, od tega v občini Center za 1,645.426,55 dinarja.
Skratka, zdi se, da je pri gradnji Poti spominov in to-varištva kar precej ovinkov in bvir. Vse preveč za pomnik, ki je po marsičem svojevrsten. Če smo se zanj odločili, je za-totovo prav, da vsak po svojih močeh storimo vse, da bi ga čimprej tudi dogradili.
Tanja Keršmanc