238 Šolska kronika • 1–2 • 2020 Franjo Trampuž – 150 Rojen je bil 2. maja 1870 v Kostanjevici na Krasu. Nižjo realko in srednjo kmetijsko šolo je obiskoval v Gorici, deželno vinarsko in sadjarsko šolo v Maribo- ru, višjo enološko in pomološko šolo v Klosterneuburgu in višjo kmetijsko šolo na Dunaju. Opravil je tudi tečaj iz perutninarstva v Ottenbachu. Služboval je kot potovalni učitelj za kmetijstvo na Malem Lošinju, Krku in Pazinu. Tu je ustanovil kmetijsko šolo in bil njen ravnatelj. Vodil je tudi izobraževalne tečaje za kmečko mladino in učitelje ter predaval po istrskih vaseh. Objavljal je članke s področja vinarstva, sadjarstva in vinogradništva ter ustanovil in urejal list Razumni gospo- dar. Leta 1919 je odšel v Jugoslavijo, kjer je bil v Ljubljani do leta 1921 referent, nato višji inšpektor pri poverjeništvu za kmetijstvo, nato pa do upokojitve leta 1936 inšpektor in šef odseka za kmetijstvo banske uprave. Med drugim je skrbel tudi za strokovne šole. Umrl je v Ljubljani 29. junija 1957. Tatjana Hojan Pedagoški časopisi ob smrti Viktorja Bežka – 100 Devetnajstega decembra 1919 je v Ljubljani umrl slovenski pedagog Viktor Bežek. Slovenski pedagoški časopisi so v letu 1920 obširno pisali o njem. Rojen je bil 10. julija 1860 v Postojni. Diplomiral je leta 1886 iz klasične fi- lologije in slavistike. Poučeval je na gimnazijah, na ljubljanskem in goriškem učiteljišču, bil ravnatelj moškega učiteljišča v Kopru in Gorici. Bil je deželni šol- ski nadzornik za Gorico, tržiški in gradiščanski okraj. Med letoma 1895 in 1899 je urejal Ljubljanski zvon, med letoma 1901 in 1919 pa zbornike Slovenske šolske matice in nekaj njenih knjig. Za pouk pedagogike na učiteljiščih je leta 1916 napi- sal Občno vzgojeslovje z dušeslovnim uvodom, med letoma 1917 in 1919 pa Občno ukoslovje z umoslovnim uvodom v dveh delih. Pisal je tudi v Ljubljanski zvon, Dom in svet in pedagoško revijo Popotnik. Obširno je v Učiteljskem tovarišu ob Bežkovi smrti pisal Fran Finšger, nek- danji okrajni šolski nadzornik v Gorici. Najprej je opisal njegovo življenjsko pot, nato delovanje na Primorskem, kjer je prirejal pedagoške tečaje, predaval in de- loval v raznih društvih. Zatem je opisal njegovo uredniško delo pri Ljubljanskem zvonu in Slovenski šolski matici, na koncu pa njegovo resno in odgovorno delo v poklicu. Bežek je zasledoval vse novosti na področju šolstva in vzgoje ter delo slo- venskega učiteljstva. Finšger je v svojem sestavku izrazil upanje, da bodo nekoč izšla njegova zbrana dela, prispevki, zbrani po raznih revijah.1 Svoje spomine na Bežka je v Učiteljskem tovarišu dodal profesor Maks Pir- nat. Prvič sta se srečala na odkritju spominske plošče na rojstni hiši Janeza Vesela 1 Fran Finšger, Viktor Bežek, Učiteljski tovariš, 1920, št. 1, str. 21–22. Podpis: Fran Rojakovič.