GDK: 425.1 :425.3:48(497.12) 
Stanje slovenskih gozdov v letu 1989 in gibanje 
njihove poškodovanosti v obdobju 1985-1989 
(Osnovni podatki) 
Marjan ŠOLAR~ 
Izvleček 
Šolar, M.: Stanje slovenskih gozdov v letu 1989 
in gibanje njihove poškodovanosti v obdobju 
1985-1989. Gozdarski vestnik, št. 2/1990. V slo-
venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 4. 
Prispevek podaja osnovne podatke popisa pro-
padanja gozdov v slovenskem prostoru iz leta 
1989 in gibanje poškodovanosti v obdobju 1985-
1989. 
Poškodovanost prikazuje po mednarodnih ECE 
(Ekonomska komisija za Evropo) principih v stop-
njah poškodovanosti od 0-4 in to ločeno za vse 
drevesne vrste, skupine drevesnih vrst (iglavci, 
listavci) in posamezne gospodarsko ter okoljevar-
stveno najpomembnejše drevesne vrste (smreka, 
jelka, bori, bukev, hrasti). 
1. UVOD 
Redno letno ali periodično spremljanje 
stanja gozdov je v današnjem času 
osnovna obveznost gozdarstva in družbe v 
celoti, to še prav posebno velja za gorski 
gozd, kjer so splošne družbeno koristne 
vloge gozda izrecnega pomena. 
Slovenci smo s sistematičnim proučeva­
njem novovrstnih poškodb gozdov začeli l. 
1985, ko smo naredili prvo inventuro vseh 
poškodovanosti slovenskih gozdov, ne 
glede na lastništvo in družbenogospodar-
sko kategorijo. 
Postavili smo osnovno 4 x 4 km popisno 
mrežo s številnimi interpolacijskimi točkami. 
Tako izpopolnjena je imela l. 1987 ob prvi 
ponovitvi inventure 1151 točk s 27.624 
vzorčnimi drevesi. 
Ob drugi ponovitvi ali tretjem popisu po-
škodovanosti gozdov l. 1989 smo po prin-
'* M. š., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in 
lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 
2, YU 
Synopsis 
Šolar, M.: The Condition of the Slovene Forest 
in 1989 and the Damage Degree Movement in 
the Period between 1985-1989. Gozdarski ves-
tnik, No. 2/1990. ln Slovene with a summary in 
English, lit. quot. 4. 
The article presents the basic data obtained in 
the inventory of forest dying which was carried 
out in Slovenia in 1989 and the damage degree 
movement in the period between 1985-1989. 
The damage degree is presented according to 
ECE (Economic Committee for Europe) principles 
in damage degrees from 0-4, separately for all 
tree species, groups of tree species (coniferous 
trees, deciduous trees) and individual tree spe-
cies which are the most important enes from the 
point of view of economy and environmental 
protection (the Norway spruce, the European 
silver fir, pines, the European beech, oaks). 
cipu deleža drevesnih vrst, stopenj poško-
dovanosti l. 1989 in prostorske razporeditve 
izbrali za 1,045.000 ha slovenskega gozda 
97 reprezentančnih točk s skupno 2234 
drevesi in le-te, po temeljitem šolanju popi-
sovalcev, v času med 15. 7. in 15. 8. po 
naši prirejeni, vendar mednarodno še 
vedno primerljivi ECE metodi, terensko 
ocenili in podatke računalniško obdelali. 
V preglednicah 1-6 so podani najpoM 
membnejši podatki popisa poškodovanosti 
gozdov, izvedenega v l. 1989 in prikaz 
teženj poškodovanosti slovenskih gozdov v 
obdobju 1985-1989. 
2. REZULTATI 
Preglednica 1 : Prikaz našega stanja gozda (vse 
drevesne vrste) v letu 1989 
Stopnja 
poškodov. 
% 
o 
60,3 17,1 
2 
12,9 
3 4 
5,5 4,2 
G. V. 2190 85 
Legenda: 
O - zdrava drevesa 
1 - malo poškodovana drevesa 
2 - srednje poškodovana drevesa 
3 - močno poškodovana drevesa 
4 - sušice in drevje v nezadržnem propadanju 
Preglednica 2: Prikaz gibanja poškodovanosti 
gozdov v obdobju 1985-1989 (v % poškodova-
nosti) 
Leto Stopnja poškodovanosti 
o 1 2 3 4 
1985* 45,4 30,4 9,9 6,8 7,5 
1987 56,3 20,2 11,4 6,7 5,5 
1989 60,3 17,1 12,9 5,5 4,2 
* Podatke iz leta 1985 je jemati z določenim 
zadržkom- prva intentura. Tako tudi v nadaljeva-
nju. 
Preglednica 3: Prikaz stanja iglavcev in listav~ 
cev v letu 1989 (v % poškodovanosti) 
Skupina Stopnja poškodovanosti 
o 1 
lglavci 33,6 27,3 
Listavci 83,6 8,2 
Grafikon k preglednici 2: 
70 
o o 
86 G. V. 2/90 
2 3 
22,9 9,2 
4,2 2,3 
2 
4 
7,0 
1,7 
Preglednica 4: Prikaz gibanja poškodovanosti 
iglavcev v obdobju 1985-1989 (v % poškodo-
vanosti) 
Leto Stopnja poškodovanosti 
o 1 2 3 4 
1985* 23,2 26,9 20,2 13,9 15,8 
1987 24,1 33,3 20,1 12,0 10,5 
1989 33,6 27,3 22,9 9,2 7,0 
Preglednica 5: Prikaz gibanja poškodovanosti 
listavcev v obdobju 1985-1989 (v % poškodo-
vanosti) 
Leto 
1985* 
1987 
1989 
o 
65,1 
81,3 
83,6 
Stopnja poškodovanosti 
1 2 3 4 
33,6 0,8 0,2 0,3 
10,1 4,6 2,5 1,5 
8,2 4,2 2,3 1,7 
Preglednica 6: Prikaz stanja in gibanja poško-
dovanosti naših najpomembnejših drevesnih 
vrst v obdobju 1985-1989 (v% poškodovano-
sti) 
a) Smreka 
Leto Stopnja poškodovanosti 
o 1 2 3 4 
1985" 26,1 31,5 23,3 12,1 7,0 
1987 21,8 38,9 21,8 10,5 7,0 
1989 35,8 32,3 25,4 4, 7 1,8 
leto 1985 
leto 1987 
O leto 1989 
3 4 
J J 
40 
Grafikon k preglednici 4: 
leto 1985 
leto 1987 
D leto 1989 
o o 2 3 4 
90 
80 Grafikon k preglednici 5: leto 1985 
leto 1987 
D leto 1989 
o o 2 3 4 
Grafikon k preglednici 6a: 
11 leto 1985 
leto 1987 
D leto 1989 
o o 2 3 4 
G.V.2/90 87 
50 
o o 
Grafikon k preglednici 6b: 
b) Jelka 
Leto 
o 
1985" 6,1 9,5 
1987 5,9 14,3 
1989 8,3 15,5 
c) Bor (črni in rdeči) 
Leto 
1985* 28,8 31,6 
1987 41,1 31,2 
1989 55,2 20,5 
Grafikon k preglednici 6c: 
60 
o o 
88 G. V. 2/90 
2 
2 3 4 
14,4 23,3 46,7 
22,0 28,1 29,7 
26,2 29,6 20,4 
4 
6,4 9,9 11,3 
14,4 5,5 7,8 
8,8 2,2 13,3 
2 
leto 1985 
leto 1987 
leto 1989 
3 4 
3. KOMENTAR 
Poškodovanost gozdov se postopno 
zmanjšuje. V zadnjem obdobju se je najbolj 
popravila smreka. Tudi jelka kaže določeno 
izboljšanje in to velja nekoliko tudi za bor 
{rdeči in črni). Po pogojih ECE {Evropska 
ekonomska komisija) pa lahko govorimo o 
premi kih le, če je sprememba večja od 5% 
in če se pojavi vsaj dvak:·at zaporedoma v 
obdobju treh let. Za druge- drevesne vrste 
je stanje l. 1989 glede na prejšnja leta 
praktično nespremenjeno. 
Za l. 1989 je značilno zmanjšanje 1. 
stopnje poškodovanosti, pa tudi nekoliko 
manj značilno zmanjšanje 3. in 4. stopnje; 
pri slednji je treba upoštevati sanitarne 
sečnje. 
leto 1985 
leto 1987 
O leto 1989 
3 4 
90 
leto 1985 
leto 1987 
O leto 1989 
o o 2 3 4 
Grafikon k preglednici 6d: d) Bukev 
Grafikon k preglednici 6e: Leto 
Stopnja poškodovanosti 
o 1 2 3 4 
1985 .. 63,3 35,4 0,8 0,4 0,1 
1987 82,4 10,6 4,1 1,9 1,0 
1989 83,5 8,2 4,5 1,8 2,0 
e) Hrast (vse vrste hrastov) 
Leto Stopnja poškodovanosti 
o 1 2 3 4 
1985* 75,5 23,2 0,8 1,4 0,1 
1987 72,5 14,1 6,6 4,5 2,3 
1989 74,2 14,1 5,5 5,5 0,6 
% 
leto 1985 
leto 1987 
D leto 1989 
o o 2 3 4 
G.V.2190 89 
Vse težnje, pri čemer je prvi popis zaradi 
uvajanja popisa in metodoloških nedodela-
nosti, posebno za listavce, treba jemati z 
določenim zadržkom, kažejo na to, da se 
stanje naših gozdov - gledano globalno -
izboljšuje. 
če si ogledamo grafični prikaz št. 2 in 
območje poškodovanosti od 0-4 razdelimo 
v dve skupini z mejo med 1. in 2. stopnjo, 
vidimo na levi strani značilen postopen 
premik malo poškodovanih dreves med 
zdrava drevesa. Desno stran pa predstav-
ljajo stopnje 2, 3 in 4, ki jim v tej stroki 
pravimo območje nedvoumne poškodova-
nosti, s katero mednarodne sredine tudi 
največ delajo. Tudi v tej skupini so opazni 
določeni premiki, in sicer v 2. najmanjši 
stopnji poškodovanosti, kar pomeni, da so 
obnovitvene sposobnosti našega gozdnega 
drevja večje, kot smo mislili doslej. 
Ugodni podatki in optimistični zaključki 
pa v nobenem primeru ne smejo voditi k 
razvodenitvi koncepta sanacije glavnega 
vzroka za poškodovanost gozdov - one-
snaženega ozračja, gledano neposredno in 
posredno prek kompleksa vremensko-kli-
matskih in patogenih mehanizmov, temveč 
ravno obratno, začeti proces izboljševanja 
stanja naših gozdov je prav s sanacijo 
ozračja in tudi z drugimi ukrepi treba še 
pospešiti, da bomo čimprej dosegli že nave-
dene pogoje ECE in lahko zanesljivo rekli 
-gozdovom se resnično obetajo boljši časi. 
90 G. V. 2190 
THE CONDITION OF THE SLOVENE FOREST 
IN 1989 AND THE DAMAGE DEGREE MOVE-
MENT IN THE PERIOD BETWEEN 1985-1989 
-BASIC DATA 
Summary 
The inventory in 1989 was performed in 97 
systematically chosen places of the basic 
inventory network of 4 x 4 km which had been set 
in 1985 and comprised 1151 spots. The 
establishments from 1989 are encouraging yet 
the reports on improved conditions in Slovene 
forests might be considered as premature. The 
trends themselves can also not represent a firm 
basis for such conclusions. · 
Due to the fact that the air quality has not 
improved but rather become worse, a slightly 
lower forest damage degree could be attributed 
to a comblnation of more favourable meteo-
rologic-climatic conditions in the recent two years. 
The polluted air remains the major DIRECT 
cause of forest damage in the forests which are 
situated relatively close to pollution sources and 
the major INDIRECT cause of forest damage in 
broader space. 
The concept of the improving of air quality has 
to be carried out and even more severe criteria 
should be set. lf this fact is not observed, the 
present positive trends are going to fail. 
LITERATURA 
1. Poročila o raziskovalnem delu v letu 1985. 
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo {IGLG) 
Ljubljana, 1985. 
2. črna knjiga o ogroženosti gozdov v letu 
1987 -IGLG, Ljubljana~ december 1987. 
3. Osnovni podatki popisa propadanja gozdov 
v letu 1989 (Gradivo za novinarsko konferenco), 
IGLG, Ljubljana, december 1989. 
4. Manual of Methodologies and criteria for 
harmonized sampling, assessment, monitoring 
and analysis of the effects of air pollution on 
forests. International Co-Operative Programme 
on Assessment and Monitoring of Air Polution 
Effects on Forest. UN- ECE (Tampere 1989).