Na prostoru kjer zidajo novo poslopje univerzi tetne knjižnice, je stala svoj čas najlepša in največja ljubljanska palača, ki jo je postavil 55. kranjski de želni glavar Wolfang Engelbreht grof Turjaški (Auer- sperg) in so jo imenovali Knežji dvorec. Velikonočni potres 1. 1895. je ponosno poslopje sicer precej po škodoval, vendar bi se bila ta arhitektonska umetnina z majhnimi žrtvami in dobro voljo še lahko ohranila. Kdaj je to poslopje nastalo, ni bilo natančno znano, vendar smo po naključju zvedeli, kdaj se je začelo zidati. Dne 1. februarja t. 1. je namreč pri kopanju temelja za novo univerzitetno knjižnico udaril delavec z rovačo na neki kamen, ki se je razbil in pokazal lepo bleščečo ploščico. Kamen je bil približno 1 % me tra globoko v zemlji v temelju Knežjega dvorca pri njega glavnem vhodu v Gosposki ulici. Delavec je od dal najdeno ploščico svojemu gospodarju, g. stavbe- niku M. Curku. Dobro ohranjena ploščica je srebrna in pozlačena z 22karatnim zlatom, dolga je 107 cm, 9'4 cm visoka, približno y, mm debela in ima na obeh straneh vrezane napise. Prva stran nam pove ime Wolfa Engelbrehta Turjaškega z njegovimi častnimi in uradnimi naslovi, na drugi strani pa beremo, da je začel zidati palačo, t. j. Knežji dvorec dne 20. aprila 1660. Ploščica je reproducirana skoraj v naravni velikosti. Napis je tale: • IH • WOLF - ENGLBREHT • • DES • H • R6M : REIHSGRAFF • VON • AVERSPERK : & : OBRI- STER • ERBLANT • MARSHALK • VND • OBR : ERBLANT • CAM- K ZGODOVINI KNEŽJEGA DVORCA V LJUBLJANI DR. RUDOLF MOLE 48 KRONIKA Pozlačena plošča, ki so jo našli pri zidanju univerzitetne RER • WIE • AVCH • DER - ROM • KAY : MAY : GEHAIMBER • RATH • VERORDENTER • AMBTSPRA- SIDENT VND • LANDTSHAVBTMAN - • IN • CRAIN • • HAB • DISES • GEBEY • IN • GOTTES • NAMEN • ANGEFANGEN • DEN XX • APRILIS • M • DC • LX • • FORTVNAM • • REVERENTER • HABE • Prevod: Jaz, Wolf Engelbreht svete rimske države grof Turjaški in najvišji dedni deželni maršal in naj višji deželni komornik kakor tudi rimskega cesarske ga veličanstva tajni svetovalec, uradni predsednik od bornikov in deželni glavar na Kranjskem (na drugi strani) sem to poslopje v božjem imenu začel dne 20. aprila 1660. (grb) Imej v časti usodo. Ta letnica je važna, ker bo ovrgla marsikatero krivo datiranje. Vrhovec piše: »Die ursprunglich in gerader Linie verlaufende Mauer erlitt spater, u. z. im Jahre 1642 eine kleine Veranderung, als namlich das Auer- sperg'sche Palais erbaut wurde und ein Theil des- selben wegen Platzmangel, oder besser gesagt, der grossartigen Anlagen des Baues halber, iiber die Befe- stigungslinie hinausgeschoben vvurde. Der Fiirst fiihrte die abgebrochene Ringmauer bogenformig um sein Palais auf.« (Hauptstadt Laibach, str. 14). Isto tudi na str. 141, ko pravi pred natančnejšim, po Valva- s°rju posnetem opisu te palače: »Gegeniiber dem Landhause erhob sich seit 1642 ein stolzerer Bau, 4. das Auerspergpalais. knjižnice v temeljnih zidovih nekdanjega Knežjega dvorca Kje je Vrhovec dobil to letnico, nisem mogel do gnati; tudi sam je ni dokumentiral. G. mestni arhivar Fabjančič me je ljubeznivo opo zoril na sezname prodane opeke iz mestne opekarne; priključeni so knjigam o dohodkih mestnega magi strata (Empfangs-Buech in Ziegl Register). Pregledal sem si registre iz let 1640, 1642, 1644, 1646 (registrov iz let 1641, 1643, 1645 ni več v ar hivu). Potem sem prelistal registre iz let 1659, 1660, 1661, 1663, 1664, 1665 (registrov iz let 1662, 1666, 1667 ni več v arhivu). Imenovani Turjačan je kupil 1. 1640. 4900 kosov razne opeke (Mauerziegl, Gevvelbziegl, Pflasterziegl) skupno za 54 fl. 40 kr. — Leta 1642. pa za 304 fl. 66 kr. 2 vinarja 36.050 kosov razne opeke (Mauer ziegl, Gevvelbziegl, Hohlziegl, Gesimsziegl). L. 1644. vsega skupaj 950 kosov (Hoolziegl, Thochziegl) za 24 fl. 18 kr. 3 vin. — L. 1646. je kupil 7500 (Mauer ziegl, Hoolziegl, Tachziegl, Gevvelbziegl) za 50 fl. Važno je leto 1642., ker je tega leta W. E. Auersperg potreboval mnogo opeke, vendar bi ta množina ne za doščala za zidavo tako ogromne palače, kakršna je bila Knežji dvorec. Pisar je pri vsakem kupcu natančno pripisal imenu še uradne in častne naslove ali pa samo uradni ali častni naslov. Kakor je znano, so bili Turjačani dedni deželni maršali (Landtmarschalcks — tudi drugače pisano) in komorniki (Camrer) že najbrže od 1. 1450. (Valvasor, Die Ehre, IX. 10—11.) — Pisar je napisal v registru 1. 1842. »grofovska milost gospod deželni maršal« (Ihrer Grafflichen Gnaden Herrn Landtmar schalcks), še prej 1640 »njegovi milosti gospodu de želnemu maršalu« (Jhrer Gnaden Herrn Landmar- schalk). L. 1644. so prodali opeko »gospodu, gospodu VVolfu Engelbrehtu grofu Auerspergu« (»Herrn Herrn Wolf Engelbreht Graffen V. Auersperg«); sedaj brez naslova! — W. E. Auersperg je postal 1649 deželni glavar (Valvasor, Die Ehre, IX. 67.) K R O N I K A 49 Kakor smo videli gori, je bila množina opeke pre majhna, da bi bila mogla zrasti tako velika palača, a tudi po naslovih, ki jih pripisuje pisar kupcu, lahko sklepamo, da Knežji dvorec ni mogel nastati že 1. 1642. Ako si pa pogledamo registre iz leta 1660. in leta 1661., je množina opeke tako velika, da bi se moglo sezidati v dveh letih tako veliko poslopje, kakršno je bilo Knežji dvorec, če prištejemo še veliko množino kamenja za temelje in spodnje zidove. Leta 1660. je mestna opekarna prodala »Njegovi ekscelenci gospodu deželnemu glavarju« (Jhre Excel- Ienz Herrn Landtshaubtmann) ali pa »Njegovi eksce lenci gospodu grofu Auerspergu« (Jhre Excellenz Herrn Graffen v' Auersperg) razne opeke za 1042 fl. 44 kr. Ta opeka se je razdelila takole: 67.300 kosov zidne opeke (Mauerziegl), 64.000 kosov opeke za obo ke (Gevvelbziegl), 11.400 kosov strešne opeke (Toch ziegl), 400 kosov polovične strešne opeke (halbe Tochziegl), 1000 kosov (Gescheibsziegl), 200 kosov polovičarjev (Halbziegl); poleg tega je kupil še 2 ja mi apna (2 Loch Kolch). — L. 1661. je izdal deželni glavar 842 fl. 91 kr. 3 vin. za 50.000 kosov zidne opeke (Mauerziegl), 47.000 kosov opeke za oboke (Gevvelb ziegl), 16.200 kosov strešne opeke (Tochziegl) in 150 kosov polovičarjev (Halbziegl). —• Zanimiv je datum 13. oktobra 1661, ko so prodali deželnemu glavarju 200 kosov strešne opeke za 1 fl. 32 kr., ker sicer nisem nikjer našel nobenega datuma. Zanimivo je tudi dejstvo, da je deželni glavar še po tem času kupil 12.000 kosov strešne opeke. Gotovo je to dokaz, da so prav takrat najbrže pokrivali to veliko poslopje. Kako je bilo 1. 1662., ne morem dognati, ker ni več registra v arhivu. V splošnem morem samo sklepati, da je bilo poslopje dovršeno, ker je mestna opekarna prodala vse leto samo za 1637 fl. 1 kr. opeke. To skupno vsoto izkazuje Knjiga o dohodkih, medtem ko je bil celoten izkupiček v 1. 1661. 3022 fl. 57 kr., v 1. 1660. pa 2938 fl. 39 kr. 2 vin. L. 1663., 1664., 1665. je izdal Auersperg vsote 73 fl. 30 kr., 72 fl. 9 kr. in 21 fl. To opeko je dež. glavar najbrže potreboval za kakšna majhna popravila ali pa tudi za kake do zidave. Ako si ogledamo še naslove, ki jih je pripisal pisar W. E. Auerspergu, in jih primerjamo z najdeno plo ščico, moramo z vso zanesljivostjo potrditi, da se je Knežji dvorec res začel zidati 1. 1660., kakor pravi ploščica, zakaj prav v 1. 1660. je W. E. Auersperg po stal tajni svetnik1 in se mu je s tem priznal naziv »ekscelence«. Ako pogledamo register iz leta 1659., vi dimo, da ga pisar imenuje samo »Landtshaubtmann«, a ne še »ekscelenca«. Tudi nakup opeke je bil v tem letu še prav neznaten. Prvi, ki je resno začel dvomiti, da so Knežji dvorec sezidali že 1. 1642., je bil dr. Fr. Štele v svoji študiji »Valvasorjeva Ljubljana« (GMS, 1928). Iz materiala, katerega je našel v zagrebški vseučiliški knjižnici in obdelal v tej študiji, se mi zdi posebno važna slika obzidanega plemiškega dela okrog Novega trga (stran 84, sliki 39, 40). Na podlagi izčrpnega študija tega in drugega istočasnega materiala se odloči za postanek slike med 1660—70 (str. 86). Med svojim dokazova njem pa izraža dvom, da bi bil dvorec nastal poprej (str. 94). Kako pa je mogel Heinrich Costa2 trditi, da je Knežji dvorec sezidal knez Ivan Vajkard Turjaški leta 1673., je nerazumljivo. (Ta trditev se ponavlja tudi v MHK, 1857, str. 31.) Saj je že Valvasor (XI., 671) zapisal, da je palača bila last grofa E. V. Engelbrehta Turjaškega, deželnega glavarja. — Morda je nastala ta beležka na ta način, ker je bil Ivan Vajkard prvi knez Turjaški in se je preselil še isto leto po V. En- gelbrehtovi smrti (28. IV. 1873) v Ljubljano in se je po njem potem imenoval »Knežji dvorec«. Knežji dvorec se je začel zidati 1. 1660., kar nam dokazuje najdena ploščica. Kdaj se je dozidal, ni na tančno znano. Na vsak način pa nekaj let pozneje. S tem, da smo ugotovili to letnico, odpade — kakor rečeno — marsikatero drugo datiranje, zlasti razne trditve in kombinacije Petra Radiča o gledaliških predstavah v Knežjem dvorcu pred šestdesetimi leti sedemnajstega stoletja. (Glej o tem St. škerlj, Itali janske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. sto letja, Kronika I, 103.) 1 MHK, 1857, 31. 2 Reiseerinnerungen aus Krain, 1848, str. 25. Grb, ki je z Izredno natančnostjo vrezan v drugo stran plošče 50 KRONIKA