Četrt stoletja
E- marketa
na Titovi cesti 82
Objubileju popusti za kupce
1. aprila 1965 je Emona (takrat Še Prehrana) odprfa novo samopostrežno trgovtno v pritličju stanovanjske stavbe na Titovi cesti 82, prav nasproti bežigrajskega stadiona. To je blJ tretji market, kt ga je Emona odprla na območju bežigrajske občine. Prvega je zgradila leta 1962 v Savskem naselju, drugega je odprla dve leti kasneje na Vodovodni cesti, leta 1965 pa kar tri — V Gogalovt, Hubadovi tn sedanjega jubitanta na Titovi ceati 82.
-Naš jubilej, 25-letnico. so kupct praznovafi skupaj z nami. Pripravili smo akcijsko prodajo: 25 artiklov je bilo naprodaj za 25 odstotkov ceneje,- je povedala Tatjana Ručigaj, poslovodki-nja Emoninega marketa na Titovi cesti 82, ki je Emonini hiši zvesta že dve desetletji.
Mali kolektiv te male samopostrežnice je kot ena družina. Osem jih je vseh skupaj. Prijateljice so med seboj in vsaka prime za vsako delo. Dobro vedo. da je uspeh trgovinice, red v njej, dobra založnost in zadovotjstvo njihovih strank, odvisno od njih samih,
V«ra Koroiec, streže v delikatesnem oddelku in je v dolgih letih postala te pravi strokovnjak pravi:
»Dobro )e treba poprijeti dopoldne od 9. do 10. ure, ko je čas malic in pridejo Studentje in dijaki iz bližnjih šol ter delavci. Če je posebno velika gneča mi pride katera od kolegic na pomoč. čas za malico je pač pičlo odmerjen in vsakamu se mudi.«
Mtlki Joklč je pred dobrimi dvajsetimi leti priSla v Slovenijo iz kršne Like. Trgovski poktic se jt je priljubil in je Emoni zvesta že 20. leto. Primezavsako delo. pomagav delikalesi, potni pottce, streže na blagajni, ne brani pa se tudi težkega prenašanja polnih gajb pijače alt kartonov, ko pripeljeio blago iz skladišč.
Iz daljnega Kosova je prišla v Ljubljano Rada Živanovlč, ki se je v PeCi izučila trgovskega poklica. V kraju Istok, kjer js rojena, dela in kruha ni našla. zato je pred Sestimi leti prtžla v Slovenijo. V Emoni dela že peto leto. V brezhibni slovenščini, celo z rahlim Ijubljanskim naglasom, smo 56 pogovarjalt z njo. o njenem delu in počutju v Sloveniji.
»Sploh ne bi mogla povedati, kdaj sem se naučila sloven-skega lezika. Vse je prišlo samo od sebe. Mislim, da kar si človek želi, to mu tudi uspe. Odlično se počutim v Sloveniji, še posebej pa cenlm tovarištvo in prijateljstvo,« je povedala simpa-tična mladenka s Kosova.
Rada pretežno deta na blagajni, čeprav to delo zaradi neneh-nega spreminjanja cen zahteva izredno pozornost in vestnost.
»Sedaj, ko so novi dinarji, in se cene ne spreminjajo tako pogosto, kot pred časom, je delo precej lažje,* je še pristaviia Rada.
Ob njihovem jubileiu iim iskreno čestitamo!
Z. G.