Stav. 333 V Trstu, v scbcto 13. decembra 1S19 Letnik XiVl I tthsi* vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, potraj. — Uredništvo: tiBca hT?tm&lka Atiskega ttev. 20,*!. n*Wropje. - Dopisi nsj se peiiijajo ured-nm u. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. rokopisi se ne vračajo. — feU.jatelj in odgovorni uredntk Ste lan Godina. — Lastnik konaord] Usta Cd ao«U. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina aula na mesec L 3 —, pol jeli L 18 - in celo leto L 36—. - Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo r Srokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stat., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, naj-nanj pa L P—. Oglase sprejema inseralni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije st pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseralni oddelek se nahajata v Testu, ut sv. Frančiška As. 201 Iz Jugoslaviie. Opozicijonalni blok. , BELGRAD, 9. Opozicijonalni blok ,je končal svoja zborovanja in je sprejel po odboru »zdelani manifest za naro'd. V -lam manifestu se izvajajo misli o nalogi narodnega predstavništva. Opozicija napada vlado kot vlado -manjšine: Opisuje težki natranji in zunanji pobožaj: končno zahteva, da ostane narodno predstavništvo do fkonsl-Luante skupaj, dalje, da se narodnemu predstavništvu predlože že izdane naredbe, da se zakonito glasuje za proračun in da se razpravlja o volilnem zakonu, o valuti, o agrarnem in invalidskem vprašanju. O vsem tem naj se obravnava -v panlamerctu, .sicer preti opozicija, da bo o prvi priliki pozvala sedanjo vlado na odgovor. Ta proglas je podpisan od vseh člano opcizicijonalnih strank. BELGRAD, 10. Na seji cpoiioijonalne§a bloka je prebral Stoja« Protič osnut^: odgovora na pismo g. Ljube Davklovića, ki oslanja sklicale parlamenta. Razen tega se je sklenilo, da se od predsednika Draže Pavloviča zahteva, cai čimprej skliče sejo zbornice. Predsednik opozicije. BELGRAD, 10. Za predsednika ikluba opo-•/.iciijcnalmsh poslancev je izvoljen dr. Bogdan Medaikorvić. Izstopi iz Demokratske zaednice. ZAGREB, 10. »Hrvat« .javlja, da sta iz Demokratske zajednice .izstopila bivši minister Krulj in dr. Vladimir Corovič. Govori se tudi, da izstopi Biankini. Demobilizacija, BELGRAD, 10. Ker se je pokazalo, da je število rek.ru tov itako veliko, da 'bi ibilo nepotrebno, obdržavati stare vcgaflce pod zastavo, bo bržkone v kratkem izdana odrediva, da se demobilizira prvi poziv. Praznik zedinjenja v Parizu. BELGRAD, 10. Lz Pariza se poroča: V veliki dvorani jugoslovcnjskega pc « nlšlva v Parizu je bil na dan narodnega zecunjenja velik sprejem, ki so se ga udeležili mnogi francoski politiki in časnika nji. O b 17 je prišel 'tudi prestolonaslednik regent Aleksander, iki je poslaniku Vesniću dovolil, da mu je predstavil navzoče. Francoski lurnal-sti so bili po ljubeznivosti prestolonaslednika ja'ko prijetno presenečeni. Preden je prestolonaslednik odšel, je fotograf fotografiral njega z dr. Trumbičem, Draškovičem dn drugimi člani delegacije. Glavni namen regentovega obiska v Parizu. PARIZ, 10. > Intransigeant« javlja: Glavni mamen ju^cxs3ovenske.ga prestolonaslednika Aleksandra v Parizu ije, rzpaslovati pri zaveznikih državno posojilo. Srbita zahteva odškodnino v (znesku 6 milijard mark. Zavezniki pa stoje na stališču, da ije Srbija s svoijo pridobitno ozemlja popolnoma odškodovana. Srbija zšhteva, naj se gi izplača, kar kna .dobita, in naj se .ji kreditira, kar ima sama izplačati. ■Najbrže pride do poravnave. Narodfti praznik t Dalmaciji- SPLIT, 6. (Zakasnelo.) Obletnica narodnega zedinjenja se ije slovesno praznovala po vsem metkoviSkem okraju. Izdan je ibfll posebna proglas, po^asnjevajoč smisel narodnega praznika, v Metkoviču je bCla prirejena narodna zabava, katere se ije udeležilo mncig»bro(>no dbčirrstvo. SPLIT, 6. (Zakasnelo.) Obletnica zedinjeaja našega nareda v Supetru se .je vršila na ikar najslovestie'ši način ob navdušenem sodelovanju vsega prebovailstva. Hiše so 'bile -okrašene z narodnimi in diržavnimi zastan-ami. V cerfovi se je vršila svečana službi božja. Nado ije imel upravitelj glavarstva na (trgu slavnostni govor, nakar se je razvd veličasten izprevod z igodibo na čelu. Zvečer se je vršila v sokclski telovadnici akademka, (ki je ibiia otvori]ena z govorom sodnika Marojeviča. Povsod /je delo počivalo, zvečer pa je žgalo pre/bivaJstvo kresove. Občine so izdai« prigodne proglase. Pogajanja BELGRAD, 10. »PoliJtdtka« javila: Minister za Šume in rude, g. Kristan, je v četrtek dovršil pogajanja z odposlanci železničarjev in je izjavil, da vlada zahtevam železničarjev ne more ugoditi, miti onim, ki so bale pri prejšnjih podajanjih že privođene. V vladnih krogih se to .tolmači talko, da ije sporazum -med prometnim :TiLiMstrom in odposlanci železničarjev pomotoma podpisal načelnik Milivoj Pavdovać. V so-cijal'l»ti«čnih »krogih se govori, d« bodo železničarji na 'to odgo-voriili z generalno slavfco. BELGRAD, 10. »Pravda« piše: Minister Kristan je dovršil pogaijanga z železničarji in do-33^el popoflin sporazum, tako da rje odstranjena vsaka nevarnost železničarsJce sitavke. Dobava železniškega materiala. BE1LGRAD, 10. Minister Kristan se Ije peljal v sofcoto zopet na Dunaj zarad5 dobave Železniškega gradiva. Z njim odpotuje novi poslanik na Dunaju g. Mihajlovič. Pošiljanje živil na Madžarsko ostavljeno. BELGRAD, 10. Naša vlada je potom našega konzulata v Budimpešti Obvestila ogrsko vlado, da }e ustavila pošiljat ve živil iz Jugoslavije na Ogrsko za tako dolgo, -dokler 'bodo ogrski vojaki napaldaM naše ozemlje. Za zboljšanje uredniškega položaja. BELGRAD, 10. Semkaj je prispela v petek deputacčja uraidmitkav iki -Jo je sprejel minister 7a fleonstituanto do:. Palečeik. Deputacija je od-dcia ministru memorandum, v katerem opisuje obupni položaj jugosl ovenskih državnih uradnikov in zahteva odgovor v 24 urah. Nato je "zrazila željo, da bi jo sprejel tudi ministrski predsednik. Najvišji kasacijski dvor. ZAGREB, 10. »Riječ SHS« je objavila članek, ki zahteva ustanovitev najvišjega kasacljskega dvora v Zagrebu. Rešld dogodki. BAKAR, 9. D Aiununtk) je v četrtek dolgo ibonferirad z generatora CasteMijem, poveljnikom italijanskih čet na Sušaku. Oib tej priliki se 4e daio D'Anc^'nzi^u vedeti, naj ee v interesu ita'1'jje utmatkne z Reke. Domneva se, da bi D'Ammmzio zapustil Reko, Iz blkodovailn. Čehosloraški državni PRAGA, 10. Narodni Skupičim je Mi predložen naknadni državni proračun. Celokupno državno gospodarstvo izkazuje dve in pol milijardi rednih izda&aorv, Šest milijard pa izrednih. Vlada -je "bila iporiblaščena, da za izdajo gkoro pet milijard oatbavd denarja s kreditnimi operacijami. Češka sladkorna pogodba s Francosko. PRAGA, 10. Zunanji minister Beneš je podpisal sladkorno pogodbo s Francijo. Odpošiljate v se prične pomladi. Francija je dovolila 100 m'ilijonov frankov kcit naplačiik). Čehosloraški Rdeči križ. PRAGA, 10. Cehoskrvaški Rdeča križ je do- M privođenje, da najame loterijsko posopo v znesku 20 miklijonav kron. Ameriška živina za Čehoslovaško. PRAGA, 10. Preko Hamburga je dospelo za Čehoslovaško preko 3000 vagonov ameriške živine. Ukrajinci proti Den$kina, DUNAJ, 9. Ukrajinski tiskovni urad javtlja: Uporniki Batka Mahna so šz Jekaiterinoalav-ske gubemiije, iz Tavtrije ter a ozemlja ob toku apock^ega Dnjepra do obali Azovskega morja izgnali Ders^ikinove čete »ter rasertt AJesan-dsrov, pristanišča Meditopol in večji del krimskega poluotoka z luko Teodozijo, kjer so zaplenili mnogo natumutjenHi Dec^ikiiaovah ladij. Uporniki «o Mazu prehranjevalnega oporišča Denjikina v taganroflkem zalivu in ogrožajejo lutki Taganrog «n Roatov ob Donu. Tudi v gu-bernšjah Hcrson in Kijev so uporniki imeli uspehe. Zaprefcje vseh Denjikinovih etapnih prog se pričakuje v najkrajšem času. Za arirorma pogajanja s boljševikL KOPENHAGEN, 10. Litvioov je v pogovora x več zastopniki časopisja izjavi: Velika Britanaca on Amerika imata vele važne gospodarske interese v Rusiji. Sovjetska vlada more te interese bolje varovati nego katerakoli druga vlada. Ckmiadge 4s#a vu»oa in čimveč škode tipamo zaradi tega mi, toliko dalje bo morala Francija tčaflcaffi na sqplačanje svojih ofcresti in toliko manjša poetaja možnost, da se te obresti sploh izplačajo. Preverjen sem, da bodo lastni interesi entente prevedli do one odločitve, na katero zre hrepeneče ves rosici narod, namreč do otvoritve minnojh pogajanj. Premirje na boOševiški frontiT MORAVSKA OSTROVA, 10. Kakor poročajo 'poljaki lasti, se je na boljševiški fronti sklenilo desetdnevno premirje, da se omogoči porvratek talcev in beguncev. MORAVSKA OSTROVA, 10. Poljska brzojavna agentura doznava z merodajnega mesta, da je vest nekaterih poljskih listov o sklepu premirja med poljskimi in rdečimi Četami neresnična. Med poveJjndštvoana poljske in boljševičke armade ni bilo na fronti nobenih pogajanj. \ Za obrambo ruske republike. PARIZ, 10. »Humanite« priobčuje vest moskovske ^brezžične postaje, da je sovjetska vlada na sedmem moskovskem kongresu sklenila, povabiti vse stradke, iki bočejo sodelovati v boju za obrambo ruske republike, med njimi tudi 'itkrajinske komuniste in socijalne revolucijo nar ce levičarje. Odhod nemških če« Iz Letfška. KODANJ, 11. (S.) Nemške čete so se končno utneknile z letiskega ozemlja na lavinska tla; nahajajo se onstran črte Šavli-Muravzovo. Le-tiši so zaplenUi na Kuronskem med drugim 40 topov, 200 strojnic, 6 vlakov, nekoliko 'zrakoplovov, 10 radiobrzojavnih postal to 300 vagonov. Vojni materijal, zaplenjen Nemcem v Šavliju in Mu-ravgovem, porazdeli med vojujoče države med-Tiarocma komisija, ki nadzoruje nemško mejo. Novi nemški oddelki, ki so prišli «z Nemčije, sc i3ripra\ijeiii na protiboljševiški črti. Letiške čete so napadle sovražne postojanke in zaplenile eno baterijo. _______ Kz Poljske- Polfcki delavci na Francoskem, A^pRAVSKA OSTRAVA 10. Poljski feti poročajo, da se glasom pogodbe med poljsko in francosko vkudo »ačno te dni transporta poljskih delavcev v Francijo, in sicer v svrhe vzpostavit/v enih del. Poljsko-nemška pogajanja prekinjena. MORAVSKA OSTRAVA, 10. Kakor javljajo pevski listi, je poljska vladna misija, ki je razpravi;ala v Beroliuu z nemško vlado, odpotovala v Varšavo. Poljsko-nemška pogajanja so se ibaje po inicijativi entente prekinila. Iz Nadlars e. Anglija za Madžarsko. NAUEN, 9. Madžarski Bsti poročajo, da Anglija namerava napraviti Budimpešto za središče svoje iztočne trgovine. Zato je dovolila kredit, da se izgradi veflak osrednji đc'^dvor ob Donavi. Mirovna pogaiania s Madžarsko. BUDIMPEŠTA, 10. Grol Pavel Tedeky, vodja v nskniisrtrsfavu za eunarije stvari podrejenega urada za pnprevigaina dela k sklepu miru, se je izrazil: Cas, kdaj se bodo pričela mirovna pogajanja, še m določen. Najbrže «a bodo začela po Božiču in trajala Miri do pet tednov. Ma-džarslka mirovna ddegad^a bo štela, ako mi-»'•sirski svet sprapna predlog mojega urada, 12 članov. BUDIMPEŠTA« 10. Otfrtki korespondeočni urad poroča: Z oaaom na brzojavke vrhovnega sveta madžarokemu predsedniku Huszarju, s katensmd se penhdje anadianka mirovna dele-gac^a k mirovni konferenci, «e minietr^ki predsednik v imena snađžarake vlade poslal predsedniku mirovpe konference Oemeaceaufu dve brzojavki, kjer {prosi vrhovni svet, naj bi izpo^ovi da bi boli komisar komkata Kološa, Eml Grandpienre v Kološvaru, podžupan Ludcvik Sevenimi v Braševu in Gašper Muth v Fogarašu, ki so določeni za udeležbo pri mirovnih pogajanjih, izpuščeni na.svofcodo, in da bi do'bili vsa potreibna {pooblastila za potovanje v Budamtpešto. Daije se naproša vrhovni svet, naj izposluje pm romrunskih oblasteh zadostna jamstva za varstvo rodbin in imetja imenovanih. Kcnono pnosi mfinis)trski predsednik IJuszar vrhovni svet, naj z ozirom na potrtost in cbupa-nc-st vse^a madžarskega naroda olajša madžar-ski njene naloge na ta način, da izda po- velje, da se okupaci jske čete raznih sosednjih držav, zksti talkorekoč v osrčju Madžarske sto eH Romuni, umaknejo na črto, kaltero naj dctioči sam- V^ed zaiseženja železniškega mate u ala in izčrpanosti žitvilskik zalog in kuriva, je vsa dežela sredi zime izpostavljena mrazu in gladu. K pomi*3engu duhov, ki fje tako z eto potrebno, ako se želi privesti mirovna podajanja do zadorotljirvih rezultatov, bi mogel vrhovni svet mnogo prispevata, ako U odposlal .pcselne kcmćs*e na Sedmograško namreč v I Koiošvar, Maroavaaaakely in Veliki Varaždin, v ; Severno O^nsko v Bratislavo, Ružembergk in . Košico m 'končno Južno Ogrsko^ v Pečuh in ' Zomibor. Te komade na« bi ae na licu mesta preverile na lastne oči. kaka nasilja mora trpeti v teb krajih matdžarako prebivalstvo, m bi mogle tudi naa>n^*i aa popravštev tega zla. Odprava obsedaega staafa v-- BEROLIN, 10. Woif{ov urad poroča: Praska vlada je razvetjarvAs dsaho stanje, ki je bilo proglašeno v velikem Berolmu. BEROLIN, 10. Boijievilm Radka so izpustili iz preiskovalnega zapora Maršal Mackensei DUNAJ. 10; Generalni »vojni maršal Macken-stn ie v sled zasedbe PoznanjAega brez sU-novanja. Njegova obštcflj «Ke zanj po mseratu v »Kreuzzeitung« stanovališče. Želi si nekoliko polja in lovišče. Nemški odgovor na ententno noto. BASEL, 12. (S.) Iz Berolina poročajo, da se odpošlje pdgovor na ententno noto, čim iga odobre meredajni kro«i. Tehniška komisija, ki odide v Pariz, ni še ses to vijena. Peterson je odklonit svojo udeležbo. »Berliner Tagblait« piše, da izraža nemška nota željo, bi se čim prej uveljavila mirovna pogodba, in najboljšo voljo nemške vlade, da .pospeši k on č novelj a vn o ratifikacijo. Priobčitev nemških vojnih Hstin. BEROLIN, 11. (S.) Na *zahtevo ministra za zunanje za: eve in siporazumno s Karlom Kautskym, erofom Men gol a som in prof. Walterjcm Schu-ckingosm je bil priobčen seznam nemških listin v 4 zvezkih.^ Prvi vsebuje listine od atentata v Sa-raievem do srbskega odigovora na ultimatum; v drusem se nabaiajo listine do vesti o ruski splošni mobilizaciji; tretji zvezek govori o času do vojne napovedi Franciji, a četrti o času do avstrijske vojne naj>ovetH Rusiji. Priobčenih le 1123 listin, od teh 937 s polotim besedilom. Od drugih listin so .priobčene obširne vsebine. Iz Avstrije. Za priklopitev Predarlske ŠvicL DUNAJ, 9. Kalkor poroča »Abend«, je državni ipo^kancelar Fink izjavil v klubu krščanskih socva!cevf da je prišla na Predarisko vest-po kateri so šrvdcar^ki krogi, ki se ipotegujejc za združitev Predarlsikega s Švico, dobili od vrhovnega sveta dofvo&jen^e, da se to zgodi. (DUNAJ, -10. Listi -pišejo o državni kriza, posebno o ^ibanflu Predarlske za odcepljenje. »Neue Freie Presse« napada švicarsko politike ter govmfi o nesoglasju med Avstrijo in Švico. »Reichpost« piše v uvodnem članku, naslovije nem »Državna kriza«: Stremljenje Predarlske kaže, kako gldbctko se )e zagedlo geslo »Proč od Dunaja« in naglasa nevarnost, da ne preti -vdanreti saimo en ud, ker Predarlska ni edina, ki se boče odtrgati od avstrijske republike, in ako se to posreči, se da posledica tega dogodka v drugih deželah komaj preceniti. Izgredi ▼ Inomostu. INOMOST, 9. V -čeitntek so izbruhnila tukaj izgredi, kstere je povzročil glaid. Ljudstvo je uplenilo ameriško skladišče kronupirja. Nadalj-ne plecxtve so bile preprečene. Italijanska posadka je strogo pripravljena. INOMOST, 10. V mestu so zopet nastali nemari vslad lalkote, ki so se jih udeležile posebno ženske in otroci. Demonstranti so hoteli vdreti v (pcdlcpje ikredLtnega zavoda, v katerem (je nastanjen vcijno-žitni zavod, pa so orožniki to obrani li, ierncnstranj&i so nato razbili velika ^kna kar.^ame »Marija^ Terezija« ter so vdrli v kavarno in 'hctel. Ra-zfbi-li so tudi nekatere druge kavarne in trgovine z živili ter veliko deželno gtocpcidansiko skladišče. Na neki cest: so cplens di gcstiilnico, o kateri se je trdilo, da se v shc;;a*jo verižnnilft in navlaka 4cen. Končno so demonstranti odšli v Wulten, kjer se naha$a samostan premanstratencev. Kakor se govori, so demonstranti (posebno hudo raz-,dejala jezuitski kolegij in jezuitski (konvikt Mirovna konferenca. Vprašanje jugoslovenskUi ujetnikov v Itallll. PARIZ, 11. Jugosiovensfca delegacija je poslala predsedniku mirovne konference, Clemen-ceauju, noto, v kateri opozarja vrhovni svet na tragični položaj velikega števila Jugoslovenov, ki se nahajajo kot bivši avstroogrsJci podaniki Še vedno v italijanskem vojnem ujetništvu. Avstrijski kancelar Reaaer v Pariz«. PARIZ, 11. (S.) Avstrijski kancelar Reimer je .prispel danes ob 10 z Orieut-Expresom v Pariz. Spremljajo ga državni tajnik za prehrano, državni tačnik za finance, tajnčk za promet, tajnik za trgovino in industrijo, tajnik za trgovino v ministrstvu ca zunanje zadev« in mnog* tehniški izvedenci. Spremljal ga je tudi italijanski poverjenik na Dunaju poročnik de 1-1 a Rooca. Rennerja so sprejeli na postaji baron Eichof, avstrijski minister .pooblaščenin gg. Maverhauser ter Zilferer, člana avstri;ske delegacije. Kancelar je iprisotnim časnikarjem izrazit upanje, da bo ententa upoštevate n;egove prošnje za pomoč Avstriji, ki živi v tragičnih gospodarskih in finančnih razmerah. Upam _ je pripormil Rcnner — da se ne povrnem v Avstrijo, ne da b» prinesel -svojim ro:akom obljube skoralšn.ega izboljšanja njihove usode. Renner je nato odšel v botel, kjer stanujejo člani avstrijske delegacije. PARIZ, 11. (S.) Kancelar Renner )e obiskal konferenčnega tajnika Dutasto, kateremu je izročil dcJgo poročilo o avstrijskih .političnih težavah in goupodarski krizi. ___ Vzrok Clemeaceaujevgea potovanja v London. LONDON, 11. (S.) Ctemenceau je prišel v London na ?povab3o Lloyda Georgeja v svrho razpravljanja o položaju, ki nastane vsled udejstitve mirovne pogodbe in vedenja Nemčije. Oba vladna predsednika sta v vseh točkah popolnoma istožna. Razpravljala sta tudi o vprašanjih, ki zanimajo posebej Francijo in Angilijo tn sta tudi v tem pogledu prišla do popolnega sporazuma. Jutri bosta razpravljala o splošnih vprašanjih, ki se tičejo Anglije, Francije in ItaHje. Italijanski minister za zunanje zadeve, ki se nahaja v Franciji, se bo udeležil raapnave. Ctemenceau se povrne bržkone v kratkem v Francijo. Loucherjevo potovanje ▼ PARIZ, 11. (S.) Loucher, minister za »ndustri-jafae obnovitve, je odpotoval danes v London na poziv Clemenceauja. Georgevo stanovanje, odkoder Je ob 13 šel ita obed v poslaništvo. Iz Italije. Italijanska zbornica. RIM, 11. Na današnji seji se je nadaljevala razprava o odgovoru na prestolni govor. Govoril je neodvisni soc. Labrila, ki ;e naglašai slabe gospodarske razmere, v katerih živi Italija zaradi zgrešene politike svoKh voditeljev. Italija bi bila morala slediit Bissdatiievi politiki. Italijo more rešiti iz sedanega pok>ž»"a le sociialiv.errr. Tu je govornik spominjal delo, ki je je naredila sovjetska Rusija, in proslavljal voditelja ruskih boljševikov. NagIaSa'1 pa )e obenem razliko med ruskimi Jn italijanskimi razmerami in svaril »talijanske socijaliste tpred o?x>našanjem ruskih boljševikov, ki iso hoteli prehiteti čas. češ da bi posnemanje ruskih boljševikov v Italiji povzročilo pogubo kapitalistov in prcđetarcev. Govornik :e zaključil s pozivom na vse demokratske stranke, da se z-iružijo na dolu za udejstvitev gospodarske demokracije. Po govoru liberalca Brezzija, 'ki je izjavil, da ne verjame, da bi bil 'proletarijat sposoben za prevzete oblasti, in da ima buržoazija še »dosti moči, s govorM sccijaJist Ciccotti. Ciccotti ie obžaloval da ni bilo v prestoiticm govoru točnih izjav glede italiji^isfke zusianje »politike, ki nikakor ne obeta mnogo dobrega. Govornik je protestiral proti temu, da Italija pomaga francosko-anglcško-am-e-rikansko imperiji:*- tično politiko, in obž">loval da Italija ne penudi roke Rusiji, ki jo ententa hoče :zstradati. Zahteval je, naj Italija takoj prizna sovjetsko republiko in vzpostavi i Rusi o politične :n gospodarske cfnošaje. Prijateljstvo tz Rusijo je tudi v interesu Italije, ki mora posraM (protiutež* angleško-ameri-kanski plutokraciji, ki si priprav' a v Ev£>pi tri oporišča, Gd-ansko, Odeso m Roko, potom katerih namerava obvladati centralno Evropo gospodarski. Zato zahteva v 'menu s\"oje stranke pravico samoodločbe za Reko, kakor tudi 2>3b vse druge narofe, katerim se ogroža njihova ovoboda in neodvisnost. Govornik je zaključi!, naglašajoč, da bo imelo prijateljstvo z Rusio do-"ler vpliv na italijansko uvažanje in izvažanje ia *ia odnošaje >z Jugoslaveni. RIM, 12. (S.) Po raznih interpelacijah zaradi zgredov, ki so se vršili od 3. t. m., se je nadale vala razprava o odgovoru na .proteini govor, □ovorilo je več govornikov, med drugimi socija->:st Caroti, 'ki je razlagal sccijalistična načela o nednarodni politiki. Rekel je, "da so kapitalistični sloji žrtev lastne politike, ker ravno vojna je doprinesla izbruhu revolucionarnih tcndenc. Zveza narodov je sveta zveza v huiši obliki; saint-germainiska in versaitleska pogodba po meni to okruten poizkus uničenja narodov srednje Evrope. Samo nova vojna ali pa revolucija bo preprečila vojne in tmiČHa nepravične pegodbe. Satno socijelizem mere zagoto\iti svetu bodoči mir s tem, da o-nravi privatno last in žnjo individualne spore. VVilsonov program bil samo iluzija. Socijali-zem bo še-I svojo pot naprej, in če bi ga hotela buržoazija, s isilo ustaviti, bo porabil tudi on silo. Odgovori! mu ie Oiulietti, k» :e naglašai, da je kriv vojne sedan.i sistem razdelitve društva v v razrede. Treba je torej odpraviti razrede in sicer marnim potom a ne .potom revolucije. Govornik je naglašai, da so bili socijalisti — inter-ventrsti za vojno, ker je niso mogli preprečiti in ker eo se prepričali, *da bo vo:na i&oremenUa obliko buržoazije. Čeravno je -proti razširjenju sovjetov, je vendar kot načelnik zveze 'pomorščakov preprečil, da bi italijanski pamiki vozili o-rožje v Rusijo. T«ako je poslal tudi par ni k »Per-sio« namesto v Rusijo — na Reko, D'Annunziju, kateremu pošilja svoj pozdrav. Reka mora pri-ipasti Italiji — je nadaljevat govornik — da se stopi na te? točki na pot angleško-amerikainskemu •kapitalizmu. Po rešitvi reškega vprašanja, bo lahko Italija ponudila socialistični Rusiji prijateljsko roko. Ministrski predsednik je prosil zbornico, na! n« vmešia reškega »mena v to razpravo, čeravno na more biti Italiji reško vprašanje indiferentno in se želi izpopolnitev drž. ed'instva. Naglašai je, da je prepovedal prodajanje orožj«. proti Rusiji in za Ritrijo, in da je bil ipamik »Persia« namenen v Kino. Govornika je opozoril, da ni njegov odpoi proti pošiljanju orožja v Rusijo v logični zvezi s pošiljanjem pamikov z orožjem — na Reko. Giu-lietti je vzel to izjavo na znanje, ker dokazuje netočnost vesti, da je bil parnik »Persia« poslan na Reko sporazumno z vlado. Ministrski predsednik Nitti je nato prosil nekatere govornike, ki so se vpisali v Usto govornikov o odgovoru na prestolni govor, naj opuste svoje govore, da se začne razprava o začasnem proračunu. Zbornica je glasovala za zaključenje razprave, a nato se je seja zaključila. Senator Hortis imenovan za podpredsednika Italijanskega senata. RIM, 12. S kral.evim odlokom ie bil imenovan senator Hortis tza podpredsednika italijanskega senata. Pomoč Izstradanim dunajskim otrokom. MILAN, 11. Danes so se tukaj sestatt zastopniki socijatističnih občin, ki so ponudile svojo pomoč ubožnim dunajskim otrokom. Zupan Caldara je prečita! brzojavko ministrskega predsednika Nittija, ki javlja, da vlada dovoljuje ubožnim ia bolnim dunajskim otrokom prihod v Italijo. O-troci se bodo porazdelili po naznHi zavodih, a nekoliko jih prevzamejo v oskrbo občine *n privatne družine. LONDON, 11. (S.) Oemenceauja -so sprejeli na kolodvoru LIoyd Oeorge, lord Curzon, poslanik Cambon »n generalni tajnik državnega kabineta. Množica. Id se je kljub dežju, mnogoštevilno zbrala pred postajo, ie živahno pozdravljala Cleraenceauja. Ob 11 je šel Clemenceau na Lloyd Tiskarska stavka«Sloveniji. "Ljubljana, 10. dec. 1910. Po osemtedenskem odmoru se je pričelo t z teden delati v vseh tiskarnah Slovenije. Knji-goveSika stavka Se ni končana, vendar ie upati« da se tudi *to sporno vpraSanje čimpre?e reSi. Prva (pogajanja je zasnovala vlada 2e koncem ofctebra ter izročila to perečo zadevo poverjeniku 2a socialno skrbstvo g. Prepeluhu, pod čigar vodstvom pa niso uspela. Zadnji tedee stavke je vodil oziroma predsoi-tval poga* StfMH »EDINOST« štev. 339. V Trstu, dne 13. decembra 1919. |eai]rm tajnik trgovske in obrtne zbornice, g. dr. Fr. Wi) vsemu drugemu {kvalificiranemu osabju 60 odstotkov od zahtevanih 180 K, t. 108 K tedensko; c) moškemu in ženskemu pomožnemu osobju 60 odstotkov od zahtevanih 100 K, t. %. 60 K tedensko. 3. Za oovTVTUke (pomožne de5av5to se določa enoletna učna doba, v kateri dobivajo za prvo poHetje 60 K fin drugo (pcdlet^e 80 K tedenske plače brez doklad. 4. Vajencem se pirizna prostovoljno .tedenska nagrada in sijer v prvem letu učne dobe 40 K tedensko, v drugem 3etu učne dobe 50 K tedensko, v tretjem letu 60 K tedensko, v četrtem letu učne dobe 70 K tedensko brez doklad. Alko vajenec -trajno zanernaa^a svoje dolžnosti ki ne izipolnuje učne pogodbe, si pridržuje učni gospodar pravico izmero teh nagrad tudi znižati. Vijenci, ki so že dosegli «z-mero pravkar navedenih nagrad, dobe 10 K tedenskega poviška na dosedanje nagrade. V udno derbo se vajencem ne všteje en mesec sedanje stavikanske ti-obe. 5. Re lovito nočno delo z-naša v nepretrgani doihi sedem ur, v pretrgali osem ur in se plača poleg obrtčaftnjrh prejemfkov kvalificiranemu oscih$u (tehničnemu) od 18. do 24. ure 1 K 50 vin., od 24. do 6. ure 2 K 50 vin.; grafičnemu pomožnemu os ob} u pa -od 18. do 24. ure po 1 K; od 24. poliiija še nekatere formalnosti, ki so pravzaprav potrebne samo za otvoritev novih šol, dočim je vodstvo smatralo, da gre v tem primeru za zopet no otvoritev šole, ki je že zakonito obstojala. Odlog se izrabi za najpotrebnejše poprave šolskih prostorov .Dan otvoritve se objavi prihodnje dni. — Vodstvo. Potovanje v Jugoslavijo. Delegat viade SHS, g. Marković, aiam sporoča, da od danes, 13. t. m. tk're zc-pet spre.-ema ipotne liste v vidiranje. Uradne irre so, kakor so b^e prej: od 10 do 12 ki od 16 do 20. Urad se nahaja v ulici Alazzini Št. 9, dr u so nadstropje. Pouk staršem v Istri, ki Imajo deco obvezno pohajati šolo. Doznali ijmo, da se v nekaterih krajih Istre, kjer še ni odprta hrvatska, oziroma slovenska šoia, kr jc dosedai obstojala,- ampak samo italijanska, staršem nalagajo globe od okrajnih šolskih oblastev, ker niso vpisali svoje dece v italijansko šolo. Ker se po zakonu nihče ne more siliti, da bi pošiljaj deco v šolo z drugim ne-go materinskim očnim jezikom, m ker imamo od tukajšnjih centralnih oblastev obljubo in zagotovilo, da bodo vse naše šole odprte, kakor smo jih imeli pred okupacijo, je vsaka globa radi neobiskovaflja šole nezakonita. Zato na; vsakdo ki prejme kazenski odlok, s katerim se mu nalaga cenama globa, vloži pritožbo naslednje vsebine: »Proti odloku št......z dne____se pritožu- jem. ker je neutemeljen. Dolžan in »pripravljen sem vpisati otroka samo v takšno šolo, ki odgovarja predpisom zakona in ršna je že obstojala in se torej tudi mora zopet vz-postaviti v tej občini.« Rekirrz se ima vložiti takoj po prejemu in pri tistem oblastvu, ki je izdalo odlok. Er::I cfi 20 Koncert U::e PMe o Esr:an2!n danu u Trita • • Glavno uredništvo »Slovenca« je prevzel poslanec Franc S mode*, dosedanji slavili urednik celovškega "Mina'-, dr. Lzkior Cankar, je prevzel dunajsko dopisništvo ljubljanskega doptenega izrada. Vpisovanje v pripravnico ia učiteljišče v Tolminu. Civilni komisarijat tolminski nam sporoča brzojavno (brzojavka oddana v Tolminu 11. t. m. ob 16, tpreieta v Trstu 12. t tn. dopoldne), da se vpisovanje v slovensko pripravnico ■■ L tečaj učiteljišča v Tolminu podaljšuje do 15. t. m. Vaša Prihoda. »Zurcher Morgenzeitunff« ie pisala: Umetnik je biestel s svojim nenavadnim virtuoznim talentom. Naj težo vlogo goslarskc tehnike — v Pag?anninijevem koncertu »D-dur z orig ka-denco Sonretovo« — je izvel sijajno. Očarala je čisteta njegovih fla®eotovih tonov. Umetniku so pokladali cvetje. — »Neue Zurcher Zeitung« je rekla, da je Vaša Prihoda rojen virtuoz, ki v tehniki in prednašanju podaja nekaj bujnega. Taki uspehi so pri sojeni fe redkim gobarskim mojstrom. — Zagrebške »Novosti« pravijo, da je Vaša Prihoda pravi tehniški fenomen. »Razini Kubelika ■— pravi poročevalec — nisem še čul goslača, ki bi imel tako briljantno tehniko leve roke. Ta leva roka je rtfeadna do skrajne možnosti in nje sigurnost v priiemanju akordov »K sviranju »pasaž naravnost frapira. V Paganninijevi pieci »Nel eor pin...« je slavita ta tehmka prave orgrje. Ce bo Vaša Prihoda posvečal odslej vso pažnjo estetski strani sviranja, zavzame prvo mesto med prvimi!« — Koncert bo — kakor že javljeno — danes, v soboto, zvečer ob 20 v dvorani Narodnega ■doma«. Vstopnice so v predprodaji v vežt cstotem. Silvestrov večer, iz Sokolskih krogov prejemamo: Z ozirom na vest, tpriobčeno v Vašem cen j. Hstu 10. t. m., Vam sporočaimo, da so priprave za SHvestrov večer v polnem teku. Pripravila se jeko izbran program in nenavadno dobro preskrbljen huiet. Zagotavljamo Vas, da nihče ne bo v nobenem ozira trpel pomankanja. Slovensko gledališče. V nedeljo, 14. t. in., ste dve predstavi. Popoldne točno ob .15 se ponovi zadnjič v sezoni Ibsenov .tridejanski igrokaz »Nora«. — Zvečer točno ob 20, se bo vršila repriza GoifoHeve komedije v petih dejanjih »Revizorja«. Vstopnice so v predprodaji pri gledališki blagajni v veži Narodnega doma. — Danes točno ob 9 in zvečer točno ob 2% vaja v Čitalnic*. Ljubljanska kreditna banka. Ljubljana. V nedeljo. 21. i. m., se bo vršil v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljeni izredni občni zbor, tia katerem se bo sklepalo o »višanju delniške glavnice od 20 na 30 mili jonov in glede nadaljnega auioma-tičnega zvišanja glavnice na 50 milijonov. Kdor te želi udeležiti tega občnega 2bora, mora najdalje do 18. t. m. položiti plašče -delnic v Trstu pri Podružnici Ljubljanske kreditne banke. Pristojbina za klanje ia žlvinozdravalškl pregled žive in klane živine se določa s 1. januarja takole: Pristojbina za klanje in živinozdravniški pregled živega vola (bika ali krave) 12 lir, konja 12 iir, teleta 3 lire, prašiča 3 lire, koštruna 1 liro, jagnjeta 50 stotnik, prašička (sesalca) 50 stotink, oela 6 lir; pristojbina za živinozdravniški pregled klanega teleta 1*50 lir, »prašiča 1'50 lir, koštruna 40 stotink, jagnjeta 25 stotrnk, prašička (sesalca) 25 stotink, govejega mesa (svežega in •zmrznjenega) po 2 stot. za kg, konjskega in oslovskega mesa po 2 -stot. za kig. Izredni kongres konsorcistov in trgovcev s premog^nn. Gg. konsorcisti in trgovci s premogom se vabijo na izredni kongres, ki se bo vršil v ne-•delio, 14. t m., ob 9 v konsorcijskem -domu. — Tajnik. Kolkovna pristojbina na steklenice šampanjca, penečega vina »n likerjev. Generalni civilni komisar je določil, da -se. v dopolnilo prvega odstavka čl. 1. v odloku od 5. novembra 1919., podvržejo kolk ovni pristojbini vse steklenice ali druge posode, ki vsebujejo šampanjec, al* druga peneča vina, m ar salo. vermut in likerje, ekoravno imajo manjšo množino alkohola ne»so 9% vsebine. Prodajna cena domačih ali inozemskih vin in likerjev, ki so navedeni v ceniku, ki ga določa čl. 1. omenjvnega odloka, velja tudi -za steklenice ali druge slidue pohode. Za posode, ki vsebujejo več nego en Uter, se cena določa na liter. V nedeljo vsi v poslopje tvrdke za dražbeno prodajo E. VianeMo & R. de Haag, kjer se bo vršilo žrebanje. Sadnih dreves en vagon je že prišel. Naročniki, zaupniki naj takoj iprideio pcn;e. Nedostavljive poštne pošiljat ve. Tržaško po-šhio ravnateljstvo nam je poslalo seznami nedo-stavljivili poštnih pošiljatev (priporočenih pisem in nakaznic), Jc so se tekom meseca novembra odprle pri postnem ravnateljstvu v Trstu, ker ni bite mogoče dognati naslov od pošiljatelj. Seznam teh pošiljatev je na pogled, pri vseh poštnih uradih. Mestna zastavljalnica. Danes predpofrdne in popoldne se bc4o prodajali razni nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca marca 1919. na zastavne listke serije 144 od št. 205.109 do št. 206.100. Samomor. V hotelu »Unionu« na borznem trgu se >e včeraj okoli 15 ustrelil bersaierski poročnik Julii C os ta v svoji sobi. Lh>:je. ki so slišali strel, so prihiteli v sobo in našli poročnika, ki je ležal na postelji z revolverjem v roki. Telefonirali so na rešilno postajo. Medtem je skoro brez sape stopala v sobo njegova zaročenka, katero so težko pomirili. Povedala je, da ji je pisal, da se ustreli, ker je sit življenja. V zadnjem času, da je postaji vedno čudnejši. Zdravnik rešilne postaje je ugotovil smrt; kroglja mu je prebila srce. Oslepel aa eno oko. Teodor Muhr. star 7 let, se je včeraj vrnil iz šole in tekel Kfomov, kjer }e začel pisati nalogo. Obrnil je pero narebe in pri tem se mu je »drsnilo s st c4a; pero semnje zasadilo v desno oko. Ročnik Je izdrl iz očesa, pero pa je obtičalo v njem. Prenesli so ga na rešilno posta o, kjer ie debil najpotrebnejšo pomoč; sedal se nahaja v mestni bolnišnici. Deček je tttlepel na det no cko. Nogo mn Je pokvarilo. Na Behredero pri ulici Tivarnella je povozil včeraj ob 12 vojaški avtomobil Alojzija EvangeKstva, starega 16 let, stanujo-čega v ulici della Guardsa 33; Evangelisti je dobil razne pokodbe na desni nogi, zdrobilo mu je gleženj. S kočijo se je peljal na rešilno postajo, kjer so mu obvezali nago ter oddali potem v bolnišnico. Soaer se ni tzmenH za nesrečo in od-diriaL Tihotapstvo. V nekaterih vagonih vlaka, ki pelje v Ljubljano begunce, so našli finačni stražnik; k£k& 30 kvintalov riža in 35 kg čokolade; blago trn ni last be&mccv temveč drugih križnikov. na ta oačin pošiljajo blago v Jugoslavijo in si s tem polnijo že 4tak .polne žepe. Đlago je bilo zaplenjeno, proti pravim fostoikoni blaga pa se bo kazensko postopalo. Tatvine. Neznani Aatovi so izvrtali v zidu luknjo, skozi katero so odnesli iz skla več sukaieoesa blaga, 100 kg miki bi 12 kg slanine, v skupni vrednosti 14620 lir; Mago se je povrnile tvrdki. Prej pa je zmaukalo iz skladišča 8 bal ■manulakturnega blaga, vrednega 30.594 Kr, katerega pa »so tatovi ob pravem času sprav»K na t varno*. Na predsednikovo vprašanje, ali se čirti kriv, je odgovarjal Percovich na čuden način; govoril ie nekatere stvari, ki ni«so bHe v nika.ki logični zvezii z vprašanji, vendar tp« je povedal, da ga i g najel neki elegantni »gospod in šel žn;rm prei ono skladišče, kjer so čakali možje, ki so začeli nakladati blago. Feroovich je rekel, da je hr! pre-nričan, da je oni gospod lastnik skladišča. Naenkrat so se zaslišali klici ^tatovi, tatovi,* nakar je go$prxl pognal konja in zbežal po ulici Carra-iiori, ifcjer je pretil neki rinančni stražnik tz revolverjem. Iz strahu ie Percovich skočil z voza in teke! proti ulici r Tržiču Tržaški Tramway Tržaška' tvornica olja Švicarski tečaji. ŽENEVA, 11. Lira 36*30; marka 10*35; krona, nova 3*60, »stara 2*95; ansđ. funt 19*55; francoski frank 44*15; amer. dolar 5*0». mali oglasi Ha Miu in po^jil. v Klannt trn račtMutjo po !• stot. beseda Nafrnanftia prfstoj. btaa L I*—. Debele črke 2» stot beseda. Najmanjša pristojbina L T -. PRODA se kuhinjska in sobna oprava za eno osebo. Ul. Tesa št. 54. 4474 PRODA se ljubljanski voz v Roceht pri Lovcu« št. 1066. Benčič Dragotin. 4475 HARMONIJ, skoraj nov. se proda po ugodni cent. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 4476 KUPUJEM vreče in cunje. F. Babič, Malin grande št. 20. 4477 DISKRETNA BABICA se priporoča, največja tajnost, cene zmerne. Settefomane St. Sr 1. levo. 4468 ISCE se poštena deklica kot služkinja, od 15-16 let stara, k majhni družini. Hrana in stanovanje v hiši. Ul. Apiari št. 12, mednastr. levo. Rojan. 4469 POZOR! Plačam za STebm denar najvišje cene, tudi več kot drugi trgovci. Albert Povh. ulica MartToni št. 17, vr. 2, pritličje. 44o7 GOSPODIČNA, vešča italijanskega hi hrvatskega dopisovanja, s poznanjem računovodstva, se išče za 15. decembra. Zahtevajo se glavni dokazi dosedanjega službovanja. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod »Italia«. 4470 HIŠA, 3 sobe in kuhinja, z vrtom, se proda za 16.000 L. Več se izve pri blagajni kavarne *Fa-bris«. 4471 DUNAJSKO, belo lakrrano kuhinjsko pohištvo in en štedilnik, se proda. Corso GaribaMi št. 13, V. nadstropje. 4472 IŠČE se poštena Slovenka k družini 2 oseb; tiste ki znajo kuhati imajo iprednost. Zglasiti se je v ul. S. Nicolo št. 9, IV. od 9-11 in 15-17. 4473 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) 3341 KROJAĆNICA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi Štev. 34, III. je edina- dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 ki se bo vršil v nedeljo, 21. decembra 1919, ob 15.30 v občinskem uradu v Klancu. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Potrditev letnih računov za 1. 1617 in 1918. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. KLANEC, 8. decembra 1919. NAČELNIŠTVO. Opomba. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bii sklapčen. se bo vršil pol ure kasneje v istem prostoru po istem dnevnem redu -drug občni zbor, ki bo sklepal ne oziraje se na število navzočih članov. G. PIKO, zlMca-urarnica Trst, Corso ilev. 15 Kupujem srebrne krona in goldinarje pa najvišjih cenah. GOSTILNA v bližini Trsta se oć-da v najem. smene ponudbe na »ns. odd. Edinosti pod »Ugodnost.« 4430 MAJHNO POSESTVO, nova hiša. hlev, vodovod, vrt* dvorišče, pripravno tudi za obrt, se proda ozir. da v najem pri Sežani. Ul. deila Guardia 31, prit!. Sv. Jakob, Trst. 4443 DVA ČOLNA za lov popolna z vsem orodjem, mnogo mrež. namreč: »melaide< sgualneri, pas-sellere, cagnolere, tartane« Itd. se prodasta. UL sv. Frančiška št. 10, Miheučlč. 4464 P M v A li Ura 1S19 točno ob 10.30 so v poslopje tvrdke za dražbeno prodajo 250— 255 530— 525! 310— 320 1300— 1350 925— 935 1400— 1450 342— 350 1325— 1360 405— 420 530— 540 510— 520 420— 430 290— 400— 4x0 2075— 2125 260— 270 386— 392 345— 360 226— 230 825— 850 Poziv na novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene It »rente, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu NOVOLETNO VOŠČILO, za dan novega leta, naj se pravočasno javijo nstmcoo ali pismeno podpisanem«, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali ako oe bomo imeli prostora v listu. — Novoletno voščilo za 1. Januar 192«. v obliki vizitke stane 15 Ur. laser, oddelek Edinosti. Trst DL Ciiiozza it. 7 - Tel. it. 34-92 povabljeni vsi oni, ki 5o kupili igrače na di n sv. Miklavža, po;roš li najmanje L 20 in prejeli dot Čno srečko s k t ro potom žrebanja dobe: U pslisonrfra ali popclnoma novo tn-najsKo ziionsKo seno ali popolnoma mm sslno daorunlco (s^Iol) iz fimstoelne. □□ Lastniki sre^k ?a žrebanje Izvolijo izmed sebe 00bor, ki izviši žrebanja. □□ Po žrebanju se bo vršila DRAŽBA Lsllk, um* tn n, kežuhovin in raznih predmetov. ZDSliOlBI RMBULAIGR1J prej dr. BODO. Zoiiozfrdvnik dr, L CLOliFERO m dentist STANKO PERHAUEC Trii, trg Goldoni štev. 11, 1L nadstr. sprejemata od 9-:2 in od 1519. Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez ne^a, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki Pisarna odvetnika £3 ss preselili oni. S> ^locanni K, II. za :mnj3 m vezanj pri/i u?us i jzjrci Seidel & Neuinaun in »Singer4 Gast & Gasser „ . .... Tvrd k a usianovlieu I. H73 Bogata zaloga vseh potrebščin. —- --------------- Mehamčii delavnica za vsako popnvlian.a. FP.ANCESCO BEDHflS Tist, ul Campin le ,..ZOBOZDR AVNIK R m ?u3T Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. ErtZCBlssino Mm\i zuX in nastal n)ii VJ k sv. Jakobu d i ?e% 13. tn?. ^ PLESNI VžM 1? ki ga priredi skupina „Viktor Paraa Ra a presenečeni . Tekma va ček. Te ma ia 'glednic. ZačeU k ob 20 do 2. — Odbor. m fe niCGA UR 1» ZLATAfllHc::: ■ m na veliko Izbero »e vdobi pri ■ MM. ■ fe POVH v Trsili m rt >J.QK), R=?irve Kd.iOf.d 0 Ccntr ili: J Al t nati«] Al Jliiinii 5 - Ki] i. 5 Podružnl:e: Dubrovnik. Da =lotjr. i.j j^* Ijana, Metković, >3itiji Sp it. aioe.iic Ziiar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v b .nč.io str3to spt4ija:a pjjla Sprejana vlsja na hranilne knjižice pr^H i/a'® letiin ^»rs-stitn v j.m ogiro-prjmtiu proti 3iu letii n bresti 11 l .a oJp »veJ naveza ie z iesce sprs-jenia po najugodneje h pobojih, ^ti sa i.iuja pogoditi od slučaja do sUč.ija. [sjev uien imiiln juJiIj (jj/h Jiiiiifu). Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.3J—16 1 Umetno ■ f1®t©SS3E? Slik« - poveianje - slike na porcel. ploščah, umetne slike v velikih oblikah. Trst — ulica Acquedotto itev. 27 — Trst Pozor! — Govori se slovensko in hrvaisk<»-srbski! — Pozor!