SpBoini Ąesfnik. Deiavstvo in podržavljenie Ijudske šole. »Delavec« piše: Sedanja vojna je pokazala marsikatero hibo v državni upravi, tako tudi potrebo šolske reforme. Kakor se sliši, nainerava vlada ljudsko šolo> podržaviti. Vlada Hoče dobiti v ljudski šoli večji vpliv na vzgojo otrok. Obenem hoče tudi odpraviti nedostatek v nekaterih krajih, kjer ni bilo za šolo dovolj preskrbljeno in da se je pojavilo preveč analfabetov. Stališče vlade je razumljivo. Oaa hoče imeti izobraženo vojaštvo, ker z njim mnogo lažje in sigurnejše postopa; to da je pokazala posebno sedanja vojna. Zato hoče že v Ijudski šoli začeti z najširšo vojaško izobrazbo in hoče imeti vso oblast na Ijudskih šolah tudi sama v rokah. ¦— Vse to je seveda stvar državne uprave, in zoper podržavljenje ljudske šole nimamo nič ugovarjati, le tolikO' bi omenili, da naj bi se pri tem vlada ozirala tudi na želje delavstva glede reforrae ljudske šole. — Ljudska šola, visoka šola», univerziteta naj bi se razredovala v socialnih ozirih. Izobrazba zahteva sredstev in časa; v kapitalističnih krogih razumevajo od nje korist in ne samo pomen. Visoke šole služijo dostopu v visoke službe, ljudske pa le v najpotrebnejše, kar pa služi zopet samo kot orodje kapitalističnim družbam. Nedostatki v ljudskih šolali se bridko občutijo danes bolj kod kdaj poprej: prenapolnjeni razredi, nezadostni prostori in pomankanje učnih oseb. Osobito ovira beda na zdravje in podlago v izobrazbi. Če je že tako daleč, se vidi, kako jako je potrebna v tem pogledu reforma šolske mladine. Statistika naj pove, koliko jih je iz proletariata1 zmoglo do višje izobrazbe — neuspešnost poizkusov se bo zazrcalilo v milijonskih števiikah, ki jini je bila pot zaprta. In če kdo doseže, je to le še bitje, ki je vsake samostojnosti oropano, iztrgano svoji razrednosti in podjarmljeno kapitalističnim krogom. — Izobrazba je idealen smoter svobode, na katerega podlagi je temeljito jšolstvo in pedagogika nazorom Pestalozzija — sedanje poučevanje pa služi koristolovstvu celo v univerzah; sedanji duh razjeda celoten poučevalni pogoj, zakaj pouk ljudskih špl je izobraževanje proletariata v orodje kapitaJističnih, pouk v višjih šolaii pa prikrojevanje mladine gospoduiočili razredov. — Vojaška uprava hoče inieti izobraženo1 vojaštvo, ker z njim mnogo lažje in sigurnejše postopa. To' je vse prav in lepo, iii temu nihče ne oporeka. Toda, da bi se že v ljudski šoli pričelo z vojaškimi »igrami«, to po našem mnenju ne bi bilo na mestu, zakaj potem bi ostal ves drugi pouk brezuspešen. — Da ni pri nas ljudska šola to, kar bi morala biti, so tudi krive slabe posledice narodnostnih bojev, posebno ob meji. Kakor na Češkem, tako je tudi pri nas: eden drugemu si nasprotujejo glede učenja drugega deželnega jezika. V svoji slepoti si predstavljajo, da koristijo svojemu narodu, če medse in sodeželane druge narodnosti postavljajo meje jezikoivne ekskluzivnosti. Od tega pa nčeča mladina nima prav nič koristi. Kaj pomaga delavskemu otroku narodnostni boj, ko mu pa po želodcu — kruli. (Tu citira »Delavec« sklepe štajerskega nemškega učiteljstva, kakor smo jih objavili tudi mi že v zadnji številki na uvodnem mestu. Op. ured.) Je čisto prav, če zaveje v ljudske šole druga era. Toda če se bo poslušalo razne svetovalce gotovih »programov«, potem je boljše, da ostanemo pri tem, kakor smo. Če misli vlada rešiti avstrijski šolski problem in dovesti narode do razmerja>, da bo koristno za vse, tedaj je njena dolžnost, da posluša one, ki poznajo samo strogo pravico. Draginja papirja je ncznosna, tako da časopisi, ki nimajo svojih papirnic ali vsaj odločilni vpliv na kako- papirnico, komaj dihajo. Papirnicam pa se godi tako dobro, kakor še nikdar. Tc> priča delniška družba, ki ima paipirnico v Neusiedlu. Leta 1915. je sicer izdelala znatno marij papirja, kakor predidočo leto, zaslužila pa z njim skoro^ pet rnilijonov več ter daje delničarjem za 1. 1915. 13 odstotne obresti. Nad 800.000 K pa še prenese na nov račun. — Mi pa komaj zmagujemo ... Aškerčeve razglednice s prav dobro zadetim portretom pesnika in z njegovim prepomenibnirn verzom so izšle v založništvu g. Jak. Vrečka, Maribor, Mellingin. Eventualni čisti dobiček se obrne izključno le v pesnikov spomin. — Bodimo pesniku hvaležni za njegove obilne in dragocene darove, a v znak svoje hvaležnosti se ga. spominjajmo! — Tovariši, tovarišice, priporočajte in zahtevajte povsod te razglednice! Vcjna podpora duhovščini. Kor. urad ¦ razglaša: »Koresp. Austria« poroča, da je 1 naučni minister Hussarek deputaciji krščanskih socialcev razložil, kako misli vlada pomagati duhovščini. Akcija se ne more izvršiti enako, kakor je izvedena draginjska doklada za uradnike, ki so navezani samo na stalne prejemke. Tekom prihodnjih dveh mesecev se bo znesek, ki ga je dal iinančni minister, razdelil med posainezne škofije, da se pomaga v najhujših slučajih. ¦ ŠoSska vodstva poSlovenskem opozarjamonakrasne Marolt o v e »V o j a š k e n a r o d n e pesmi«, ki se bodo v šolah začele načeloma goiiti, kakor smo zvedeli o d m e r o d a j n e s 1 r a n i. Nabiranje hroščev je letos posebno važno, ker so kmetovalci že v normaloih časih uporabljali lirošče za krmo. Učna uprava je privolila, da naj šol. mladina nabira hrošče. V kolikor kmetovalci sami ne porabijo hroščev, jih je rnogcče oddati centrali za krmila na Dunaju za ceno 1 K za kg suhih hroščev. Posušeni morajo biti tako, da jih je mogoče brez težave mleti. Centrali je treba sporočiti innožlno, nakar dopošije vreče in riaročilo za pošiljatev. Centrala piača dotični zncsek takoj, ko dobi pošiljatev. Koliko bo državi neslo zvišanje poitnih in brzojavnih prisiojbin. Kakor zatrjiiiejo listi, je pričakovati zvišaaije poštnih in brzojavnih pristojbin že meseca junija t. 1. Listi so tudi že izračunali, koliko bi po dcsedanji statistiki1 donašalo državi zvišanje pisemske poštnine (nai 15 vinarjev) in dopisnic (na 8 vinarjev kakor tudi zvišanje pristojbine (postavke) za brzojavke (za 2 vinarja za besedo). Število pisem je za leto 1916 ceniti na 680 milijonov, dopisnic na 191 milijonov. Zvišanje pisemske pristojbine bi donašalo državi 34 milijonov kron, dopisnic i>a 5.7 milijona kron, dočim bi donasalo zvišanje brzojavnili pristojbin sko- raj 3.4 lnilijona kron. Tu bi toraij šlo za zvišanje poštnih dohodkov v znesku okolo 40 milijonov kron ali celo 50 mHijonov kron, če se še druge pristojbine zvišajo.