UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 94:31



GLASBA /

Gimnazija //

Gimnazija s slovenskim učnim 25

0

jezikom na narodno mešanem 2

.

7

območju v slovenski Istri .

2

2

Gimnazija z italijanskim učnim

jezikom na narodno mešanem

območju v slovenski Istri



Dvojezična slovensko-madžarska

gimnazija na narodno mešanem

območju Prekmurja



Klasična gimnazija



Ekonomska gimnazija



Ekonomska gimnazija s slovenskim

učnim jezikom na narodno mešanem

območju v slovenski Istri



Tehniška gimnazija



Tehniška gimnazija s slovenskim

učnim jezikom na narodno mešanem

območju v slovenski Istri



Umetniška gimnazija



Umetniška gimnazija s slovenskim

učnim jezikom na narodno mešanem

območju v slovenski Istri



1

UČNI NAČRT



IME PREDMETA: glasba



Izobraževalni program gimnazije, izobraževalni program gimnazije s

slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri,

izobraževalni program gimnazije z italijanskim učnim jezikom na narodno

mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program dvojezične

slovensko-madžarske gimnazije na narodno mešanem območju Prekmurja

obvezni predmet (52 + 18 ur)

Izobraževalni program klasične gimnazije:

obvezni predmet (35 + 35/70-140 ur)

Izobraževalni program ekonomske gimnazije, izobraževalni program ekonomske gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program umetniške gimnazije - likovna smer, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - likovna smer: obvezni predmet (70 ur)

Izobraževalni program umetniške gimnazije - plesna smer; modul B: sodobni ples:

obvezni predmet (35 + 35 ur)

Izobraževalni program umetniške gimnazije - smer gledališče in film: obvezni predmet (35 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Viljem Babič, II. gimnazija Maribor; Suzana Čopi Stanišić, OŠ Šmarje pri Kopru in Gimnazija Piran; dr. Ada Holcar, Zavod RS za šolstvo; dr. Barbara Kopačin, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta; Polona Meke Ožinger, Prva gimnazija Maribor; dr. Lorena Mihelač, Šolski center Novo mesto, SGLVŠ; David Preložnik, Gimnazija Celje - Center; Miljana Sgerm, Srednja vzgojiteljska sola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana



JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba



OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.



IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo



ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj



ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc



Ljubljana, 2025



SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-

glasba_gim-si-is-dv-kl-ek-ek_si-teh-teh_si-um_ples_b-um_lik-um_gf-

um_si_lik.pdf



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 247363331

ISBN 978-961-03-1068-6 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 244. seji, dne 22. 5. 2025, določi učni načrt glasba za izobraževalni program gimnazije, izobraževalni program gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program gimnazije z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program dvojezične slovensko-madžarske gimnazije na narodno mešanem območju Prekmurja, izobraževalni program klasične gimnazije, izobraževalni program ekonomske gimnazije, izobraževalni program ekonomske gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program umetniške gimnazije, plesna smer, modul B – sodobni ples, izobraževalni program umetniške gimnazije, smer gledališče in film, izobraževalni program umetniške gimnazije, likovna smer, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, likovna smer.(1 glas proti)



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za

vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO




OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ...................... 9

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10



TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

IZVAJANJE ................................................ 12

POSLUŠANJE ............................................ 14

USTVARJANJE .......................................... 16

GLASBENI JEZIK ....................................... 18

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 20

IZVAJANJE ........................................... 20

POSLUŠANJE ....................................... 20

USTVARJANJE ..................................... 20

GLASBENI JEZIK .................................. 20

PRILOGE ............................................... 21





9


4

:

3

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

2

2



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA



Glasba spada med predmete z najdaljšo umeščenostjo v slovenski šolski sistem. Namen

predmeta je omogočiti dijakom doživljanje in spoznavanje glasbe skozi avtentične oblike učenja,

ki izhajajo iz temeljnega trojstva glasbene umetnosti: produkcije, reprodukcije in recepcije. Učni

proces temelji na razvijanju glasbene komunikacije dijakov, ki z izvajanjem, ustvarjanjem in

zavestnim poslušanjem celostno spoznavajo glasbo v njenih različnih zvrsteh ter prostorskih in

časovnih dimenzijah. Izhajajoč iz ciljne in procesno-razvojne naravnanosti predmet pri dijakih

razvija glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja. Kot neodtujljiv del kulturno-umetnostnega

izražanja spodbuja razvoj višjih kulturnih potreb, estetskih vrednot, kritičnega mišljenja,

ozaveščenosti o družbeni in socialni vlogi glasbe ter razvoju lastne identitete. Eden izmed

najpomembnejših gradnikov predmeta je ohranjanje in spoznavanje slovenske glasbene

umetnosti in kulture.



TEMELJNA VODILA PREDMETA



Predmet temelji na ciljnem in procesnem udejanjanju avtentičnih oblik učenja glasbe. Učitelji ob

upoštevanju razvojnih značilnosti dijakov in njihovih interesov avtonomno izbirajo glasbene

vsebine za izvajanje, ustvarjanje in poslušanje glasbe. Dijaki skozi glasbene dejavnosti

izkustveno razvijajo glasbene sposobnosti in spretnosti, izgrajujejo pojmovne mreže, spoznavajo

glasbeno literaturo, ustvarjalce, poustvarjalce, glasbeni simbolni sistem in elemente glasbenega

oblikovanja. Glasbeni jezik kot rezultat glasbenih dejavnosti nudi številne možnosti za

horizontalne in vertikalne povezave z drugimi predmeti. Procesni učni cilji se skozi izbor

glasbenih vsebin razširjajo in poglabljajo. Predmet Glasba omogoča spoznavanje in sprejemanje

različnih pojavnosti in vlog glasbe v vsakdanjem življenju ter v njenem zgodovinskem razvoju.

Vzgaja bodoče izvajalce, poslušalce in ljubitelje glasbe ter skrbi za ohranjanje slovenske

glasbene umetnosti in kulture ter njeno vpetost v mednarodno okolje.



9





9


4

:

3

1

/

/



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE /

5

2

0

2

.

V skladu s temeljnimi cilji predmeta in poudarjeno avtonomijo učiteljev za njihovo uresničevanje 7

.

2

je temeljno načelo vzgojno-izobraževalnega procesa komunikacija v glasbenem jeziku, ki poteka 2

skozi glasbene dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja. Didaktični pristopi zato poudarjajo

pomen avtentičnih glasbenih izkušenj s pomočjo prevladujočih glasbenih metod poučevanja in

učenja, ki dijakom omogočajo neposredno usvajanje zakonitosti glasbenega jezika ter

oblikovanje glasbenih interesov in vrednot. To se uresničuje tudi s povezovanjem šolskega okolja

z glasbeno-kulturnimi okolji in umetniki.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


9


4

:

3

1

/

/

/



IZVAJANJE 5202.7.22

OBVEZNO



OPIS TEME



Izvajanje glasbe predstavlja temelj učenja in poučevanja glasbe. Dijak pri pouku poje, izreka

besedila in igra na glasbila kot solist ali član skupine (npr. priložnostni razredni pevski zbor,

ansambel). Cilji izvajanja se uresničujejo v povezavi s cilji glasbenih dejavnosti poslušanja in

ustvarjanja z namenom uresničevanja ciljev glasbenega jezika, kar dijakom omogoča celostno

spoznavanje glasbe v njenih različnih zvrsteh, oblikah, prostorskih in časovnih

dimenzijah. Usmerjeni so v glasbene dosežke dijakov, poglabljanje njihovih glasbenih

sposobnosti (posluh, zbranost, spomin), spretnosti (glasovni obseg, pevska tehnika, tehnika

igranja na glasbila) in znanj (usvajanje besedišča glasbenega jezika, strokovnih pojmov,

opismenjevanje).



DODATNA POJASNILA ZA TEMO



Izvajanje spodbujamo s premišljenim izborom glasbenih vsebin (pesmi, skladbe, rimana

besedila), ki poleg umetniške in sporočilne vrednosti upoštevajo stopnjo dijakovega razvoja,

njegove pevske zmožnosti in interes. Z dijaki skupaj evalviramo izvedbo glasbenih vsebin z

vidika interpretacije in doživetosti. Cilji s področja vrednotenja nimajo standardov, zato dosežke

dijaka na tem področju ne ocenjujemo. Pri izvajanju vrednotimo le dijakove dosežke oz. njegov

napredek glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, ki jih je dosegel z učenjem.



CILJI



Dijak:



O: izvaja (poje, izreka besedila, igra na glasbila) slovenska in tuja glasbena dela različnih zvrsti, žanrov in obdobij,



(1.3.2.1)



O: razvija vokalno tehniko in ozavešča higieno glasu,



(3.2.4.2)



O: ob upoštevanju elementov interpretacije razvija občutek za estetsko oblikovanje,



O: vrednoti dosežke izvajanja ter krepi sodelovalne veščine.



(3.3.3.1)



12

9

4

:

3

1

/

/

/

5

2

0

STANDARDI ZNANJA 2

.

7

.

Dijak: 22



» izvede (poje, izreka besedila, igra na glasbila) slovenska in tuja glasbena dela različnih

zvrsti, žanrov in obdobij,



» pri izvajanju smiselno upošteva elemente interpretacije.



TERMINI



◦ glasbene prvine ◦ glasbene oblike ◦ izvajalska sredstva in sestavi ◦ elementi interpretacije

◦ glasbeni stili, žanri, zvrsti



13





9


4

:

3

1

/

/



POSLUŠANJE /

5

2

0

2

.

7

.

2

OBVEZNO 2



OPIS TEME



Poslušanje ali recepcija glasbe je načrten in sistematičen proces vzgoje dijaka v aktivnega

poslušalca, ki glasbo zaznava, sprejema, doživlja, spoznava, razume, analizira in vrednoti.

Zajema najplodnejše in najučinkovitejše proučevanje situacij v glasbi in je podlaga za glasbene

izkušnje (npr. ujemanje intonacije, razlikovanje tonske višine) in usvajanje glasbenega jezika ter

glasbenih pojmovnih struktur, kot so zvočna barva in glasbene prvine. Cilji poslušanja se

medsebojno prepletajo in povezujejo s cilji izvajanja in ustvarjanja, še posebej pa z glasbenim

jezikom, saj dijaki s poslušanjem, analizo in vrednotenjem glasbenih del razvijajo glasbeno

mišljenje s pojmovnimi mrežami za razumevanje glasbenega jezika.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO



Glasbene vsebine naj bodo premišljeno izbrane (umetniška in sporočilna vrednost, kakovost

izvedbe in zvoka), raznolike po zvrsteh, stilih, žanrih, glasbenih prvinah in oblikah, izvajalcih ter

času in kraju nastanka. Takšne vsebine dijaka spodbujajo k nadaljnjemu samostojnemu

raziskovanju glasbe. Cilji s področja vrednotenja nimajo standardov, zato dosežkov dijakov na

tem področju ne ocenjujemo.



CILJI



Dijak:



O: pozorno, doživljajsko-analitično posluša glasbo,



(1.3.2.1)



O: zaznava in prepoznava lastno doživljanje (telesne občutke, čustva, misli, vrednote, potrebe, želje),



(3.1.1.1)



O: analizira glasbene prvine, glasbene oblike, izvajalska sredstva in sestave,



O: vrednoti poslušano glasbo ter konstruktivno sodeluje pri razpravah,



(3.3.3.1)



O: razume pomen avtorskih pravic in licenc ter jih spoštuje.



(4.3.3.1)



14

9

4

:

3

1

/

/

/

5

2

0

STANDARDI ZNANJA 2

.

7

.

Dijak: 22



» pozna in razlikuje glasbene prvine, glasbene oblike, izvajalska sredstva in sestave, glasbene

stile, žanre ter zvrsti.



TERMINI



◦ glasbene prvine ◦ glasbene oblike ◦ izvajalska sredstva in sestavi ◦ elementi interpretacije

◦ glasbeni stili, žanri, zvrsti



15





9


4

:

3

1

/

/



USTVARJANJE /

5

2

0

2

.

7

.

2

OBVEZNO 2



OPIS TEME



Glasbena ustvarjalnost se kaže v glasbi in ob njej – v glasbi kot glasbena reprodukcija

(poustvarjanje glasbenih vsebin) in glasbena produkcija (dopolnjevanje in izmišljanje lastnih

glasbenih vsebin), ob glasbi pa kot izražanje glasbenih doživetij in zaznav skozi druge umetniške

zvrsti (npr. besedno, gibno, likovno). Cilji ustvarjanja so soodvisni od

uresničevanja ciljev izvajanja in poslušanja ter omogočajo širjenje glasbenih izkušenj in

razumevanje glasbenega jezika.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO



Da bi dijaki lahko razvijali svojo glasbeno ustvarjalnost, ki vključuje tako poustvarjanje kot

izmišljanje glasbenih vsebin, mora učitelj zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. Takšno

okolje omogoča izražanje glasbenih idej ter podpira proces od začetnih zamisli do dokončnega

dosežka. Učitelj dijaku nudi oporo pri razvijanju zamisli in oblikovanju dosežka ter mu zagotovi

potreben čas za dokončanje naloge. Poustvarjene glasbene vsebine evalviramo z vidika

interpretacije in doživetosti, izmišljanje glasbenih vsebin pa z vidika sporočilnosti, izvirnosti in

smiselnosti. Cilji s področja vrednotenja nimajo standardov, zato dosežkov dijakov na tem

področju ne ocenjujemo.



CILJI



Dijak:



O: uživa v ustvarjanju ter se ob tem sprošča,



(1.3.4.1 | 3.2.3.2)



O: v glasbi raziskuje, improvizira, ustvarja spremljave, priredbe in lastno glasbo,



(1.3.4.2 | 3.1.4.1)



O: vrednoti dosežke ustvarjanja in presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev,



(5.3.5.2)



O: glasbena doživetja in zaznave izraža z izraznimi sredstvi drugih umetniških zvrsti (npr. likovno, gibalno, plesno, besedno, uprizoritveno in multimedijsko),



(3.2.1.3)



O: ustvarja glasbene vsebine z uporabo digitalnih orodij, jih z njihovo pomočjo deli z drugimi, pri tem upravlja svojo digitalno identiteto in varuje svoj digitalni ugled.



(4.2.2.1 | 4.2.6.1)



16

9

4

:

3

1

/

/

/

5

2

0

STANDARDI ZNANJA 2

.

7

.

Dijak: 22



» ustvari spremljave, priredbe in lastno glasbo,



» izrazi glasbena doživetja in zaznave z izraznimi sredstvi drugih umetniških zvrsti.



TERMINI



◦ glasbene prvine ◦ glasbene oblike ◦ elementi interpretacije ◦ glasbeni stili, žanri, zvrsti

◦ izvajalska sredstva in sestavi



17





9


4

:

3

1

/

/



GLASBENI JEZIK /

5

2

0

2

.

7

.

2

OBVEZNO 2



OPIS TEME



Glasbeni jezik je sistem glasbenih simbolov, pojmov, zakonitosti in pravil, ki omogočajo glasbeno

izražanje in komunikacijo. Je temeljno orodje sporazumevanja z glasbo in vključuje izvajanje,

ustvarjanje in poslušanje, pisavo, znakovni jezik, strokovno terminologijo ter neverbalne oblike

glasbene komunikacije. Ni le sredstvo komunikacije, temveč tudi pomemben element identitete

posameznika, kulture in naroda.



Dijak spoznava in poglablja glasbeni jezik izkustveno preko glasbenih dejavnosti izvajanja,

ustvarjanja in poslušanja. Cilji so usmerjeni v poglabljanje dijakovih glasbenih sposobnosti

(posluh, zbranost, spomin), spretnostni (glasovni obseg, pevska tehnika, tehnika igranja na

glasbila) ter razširitev pojmovnih mrež, konceptov in znanj (usvajanje besedišča in strokovnih

pojmov, opismenjevanje), kar omogoča razumevanje in vrednotenje kompleksnejših glasbenih

vsebin.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO



Učitelj kritično pregleduje didaktična gradiva, dostopna prek različnih informacijskih virov ter ob

njih - skozi dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja - razvija lastna učna gradiva za

avtentično učenje na vseh področjih glasbenega jezika.



Cilji teme glasbeni jezik se dosegajo povezovalno z drugimi temami izvajanje, poslušanje in

ustvarjanje. Dejavnosti naj bodo smiselno vključene v posamezno učno uro, v kateri je razvidna

rdeča nit doseganja učnih ciljev. Vseh temeljnih glasbenih dejavnosti učitelj ne vključuje na silo v

vsako učno uro. Pozoren pa mora biti, da ohranja sistematiko dejavnosti in ne marginalizira

posameznih dejavnosti (npr. ustvarjanja ali pa izvajanja) na račun drugih.



Cilji s področja trajnostnega razvoja nimajo standardov, zato dosežkov dijakov na tem področju

ne ocenjujemo.



CILJI



Dijak:



O: poglablja znanje o razvoju slovenske in svetovne glasbe različnih stilov, zvrsti, žanrov,



(1.3.2.1 | 1.1.4.1)



18

9

4

:

3

1

/

/

O: / poglablja razumevanje glasbeno-izraznih sredstev in ob tem ustrezno uporablja strokovno

5

terminologijo, 2

0

2

(1.1.4.1 | 1.1.2.2) .



7

.

2

O: 2

uporablja glasbene zapise,



(1.1.2.1 | 1.1.2.2)



O: spremlja glasbene dogodke, se nanje ustrezno pripravi in jih zatem vrednoti,



(1.3.5.1)



O: se zaveda vpliva medijev in digitalnih tehnologij na posameznika ter okolje,



(4.4.4.1)



O: ob analizi ter vrednotenju raznolikih gradiv razume glasbo in o njej kritično razmišlja.



(1.1.4.1 | 2.2.1.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» glasbo razume in o njej kritično razmišlja,



» izkaže razumevanje glasbeno-izraznih sredstev ob uporabi strokovne glasbene

terminologije,



» uporabi glasbene zapise.



TERMINI



◦ glasbene prvine ◦ glasbene oblike ◦ izvajalska sredstva in sestavi ◦ elementi interpretracije

◦ glasbeni stili, žanri, zvrsti



19





9


4

:

3

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

2



VIRI IN LITERATURA PO 2



POGLAVJIH



IZVAJANJE



Bizjak, M. (2020). Petje v obdobju mutacije. Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo in

Univerza na Primorskem. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ffh5jkw



Kreuh, F., in Humar, A. (2016). Tolkalni terminološki slovar. ZRC SAZU.



Kumer, Z. (2002). Slovenska ljudska pesem. Slovenska matica.



Šivic, U., idr. (2005). Družinska pesmarica: 100 slovenskih ljudskih pesmi. Mladinska knjiga.



Vatovec, M. (2024). Vademecum zborovskega dirigenta. Priročnik za vodenje zbora. Univerza v

Ljubljani, Akademija za glasbo in JSKD.



Žvar, D. (2002). Kako naj pojejo otroci. Priročnik za zborovodje. Zavod RS za šolstvo.



POSLUŠANJE



Michels, U. (2002). Glasbeni atlas. DZS.



Vrbančič, I. (2020). Poslušam glasbo. Didaktični in metodični vidiki. Založba Obzorja.



USTVARJANJE



Gorenc, B., Kus, P., in Avberšek, K. (2010). Pojoči grad. Forum.



Kroflič, B., in Gobec, D. (1995). Igra, gib, ustvarjanje, učenje: metodični priročnik za usmerjene

ustvarjalne gibno-plesne dejavnosti. Pedagoška obzorja.



GLASBENI JEZIK



Borota, B. (2015). Osnove teorije glasbe in oblikoslovja za učitelje in vzgojitelje. Univerza na

Primorskem, Pedagoška fakulteta.



Kuret, P. (2004). Zgodbe o glasbi in glasbenikih. Didakta.



Lebič, L., in Loparnik, B. (1991). Osnove glasbene umetnosti. Mladinska knjiga.



Muršič, R. (2017). Glasbeni pojmovnik za mlade. Aristej.



Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe: izbrana poglavja iz glasbene psihologije in pedagogike.

Mladinska knjiga.



Sachs, K. (1997). Svetovna zgodovina plesa. Znanstveno in publicistično središče.



20





9


4

:

3

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

2



PRILOGE 2



21