177ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Matja‘ Bizjak Poznosrednjeve{ka finan~na dokumentacija in knjigovodstvo zemlji{kih gospostev in uradov v osrednjeslovenskih de‘elah1 I. Uvod 1. Utemeljitev pojma. Finan~na dokumentacija ali z drugimi besedami ra~unsko gradivo po mnenju novej{e diplomati~ne in arhivske stroke ne predstavlja posebne veje ali tipa arhivalij, ampak spada glede na svoj zna~aj med listine oziroma akte.2 V ti dve veji se namre~ deli tisto arhivsko gradivo, ki ga glede na “notranje razmerje do dogodkov oziroma do zgodovinskega stanja”3 imenujemo preostanki, ~e seveda pustimo ob strani geografske karte, fotografije, avdio-vizualni material in ostale nepisane arhivalije. Neko~ so na listine in akte gledali kot na dve lo~eni vrsti gradiva, zna~ilni za dve razli~ni zgodovinski obdobji; listine naj bi bile produkt srednjega, akti pa novega veka. Vendar ta delitev ne ustreza povsem dejanskemu stanju, saj so tako viri enega kot drugega tipa nastajali v obeh ob- dobjih. Tako se je (postmabillonska) diplomatika, prvenstveno “veda o listinah” nujno morala ukvarjati tudi z ostalim srednjeve{kim gradivom, torej z akti, vsaj kolikor so se le-ti navezovali na listine,4 novove{ko gradivo pa je tako bolj ali manj ostalo zunaj njenega interesa. Novej{a stroka pojmuje listino ne glede na ~as nastanka kot pravno relevanten (rechtserheblich) dokument, akte pa v nasprotju s tem kot celotno pisno gradivo, ki je KRATICE: ADG – Archiv der Diözese Gurk, Klagenfurt; AEM – Archiv des Erzbistums München und Freising, München; AÖG – Archiv für österreichische Geschichtsforschung (olim AKÖGQ – Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen); AS – Arhiv Slovenije, Ljubljana; ASL – Auswärtige Staaten Literalien; BayHStA – Bayerisches Hauptstaatsarchiv; BKStGQ – Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen; CDA-F – Codex diplomaticus Austriaco-Frisingensis; DAB – Diözesanarchiv Brixen; FRA – Fontes rerum Austriacarum; GVK – Geschichtsverein für Kärnten; GMS – Glasnik muzejskega dru{tva za Slovenijo; GZL – Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku; GZM – Gradivo za zgodovino Maribora; Heck. – Heckenstalleriana (olim Heckenstaller’s Frisingensia); HHStA – Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Wien; HL – Hochstiftliterale; HKA – Hofkammerarchiv, Wien; HS – Handschrift; IfÖG – Institut für österreichische Geschichte; IMK – Izvestja Muzejskega dru{tva za Kranjsko; JI^ – Jugoslo- venski istorijski ~asopis; KA – Kapitelarchiv (v DAB); KAL – Kapiteljski arhiv Ljubljana (v NŠAL); KLA – Kärntner Landesarchiv, Klagenfurt; LR – Lo{ki Razgledi; MIÖG – Mitteilungen des Instituts für österrei- chische Geschichte; MMK – Mitteilungen des Musealvereins für Krain; NŠAL – Nad{kofijski arhiv Ljublja- na; SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti; StLA – Steiermärkisches Landesarchiv, Graz; ŠAL – Škofijski arhiv Ljubljana (v NŠAL); TLA – Tiroler Landesarchiv, Innsbruck; U – Urbare, urbarji; Vic. a. – Vicedomski arhiv (v AS); Z^ – Zgodovinski ~asopis; ZIMK – Zgodovinski in{titut Milka Kosa; ZRC – Znanstveno raziskovalni center. 1 Razprava je nekoliko predelan in dopolnjen del magistrske naloge “Ra~unske knjige v slovenskih de`elah kot vir za zgodovino (13.–15. stoletje)”, ki je bila obranjena 17. marca 2000 na Filozofski fakulteti v Ljubljani pred komisijo v sestavi: predsednik dr. Peter Štih in ~lana dr. Janez Per{i~ ter dr. Du{an Kos; slednjemu se kot mentorju za nasvete in pomo~ pri nastajanju pri~ujo~ega prispevka iskreno zahvaljujem. 2 Heinrich Otto MEISNER, Archivalienkunde vom 16. Jahrhundert bis 1918, Leipzig 1960, str. 52. 3 Bogo GRAFENAUER, Struktura in tehnika zgodovinske vede, Ljubljana 1960, str. 258. 4 Harry BRESSLAU, Handbuch der Urkundenlehre, Leipzig 19122, str. 3. ZGODOVINSK ̂ ASOPI • 55 • 2001 • 2 (123) • 177–222 178 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... slu‘ilo oblastnim strukturam za interno poslovanje.5 V skladu s tem uvr{~a med listine tiste ra~unske dokumente, ki so predstavljali podlago za denarne terjatve in torej slu‘ili kot dokaz.6 V to skupino spadajo predvsem razli~na ra~unska pisma (raittbrief, ratio finalis), ki so bila izstavljena po polaganju obra~una na podlagi vpisa v ra~unski knjigi, pa tudi npr. sumarni obra~uni v kodeksih, v kolikor so vsebovali overovitvene elemente.7 Obi~ajne ra~unske knjige, ki niso zapu{~ale registraturne skrinje, in so bile torej namenjene interni uporabi finan~nega urada, {tejemo med akte, natan~neje med serijske akte, kamor sodijo vse poznosrednjeve{ke poslovne oz. uradne knjige (razen ~e seveda ne vsebujejo gradiva z listinskim zna~ajem – npr. kopialne knjige).8 2. Viri. Pri~ujo~a razprava temelji na na~rtno zbranem gradivu, ki zajema precej{en del v slovenski historiografiji znane kot tudi doslej {e neopa‘ene srednjeve{ke finan~ne doku- mentacije za ozemlje osrednje Slovenije.9 Zaradi povsem lo~enega razvoja je bila iz obrav- nave v celoti izvzeta slovenska obala z neposrednim zaledjem, prav tako pa tudi nekateri specifi~ni ra~unski viri, ki se ne nana{ajo na redno poslovanje teritorialnih oziroma urbanih oblasti, kot npr. vsi eventualno ohranjeni produkti trgovskega knjigovodstva, ali pa denimo ra~unska knjiga, ki dokumentira popravila na t. i. bov{ki cesti v letih 1399–1400.10 Med- tem ko snov kronolo{ko navzdol omejuje ‘e sama ohranjenost virov, je iz pragmati~nih razlogov kot zgornja meja upo{tevana ‘e obi~ajna letnica 1500 (mestoma ne povsem togo). Te, za razpravo temeljne vire11 v nadaljevanju navajam okraj{ano, pri ~emer so kratice tvorjene na podlagi tematskih sklopov (RDK – ra~unske knjige de‘elnih knezov; RBR – briksen{ke {kofije; RFR – freisin{ke {.; RKR – kr{ke {.; RLJ – ljubljanske {. in RMI – ra~unske knjige mestnih institucij), v okviru teh pa se dr‘ijo kronolo{kega reda: 5 Ahasver von BRANDT, Vorbemerkungen zur einer Mittelalterlichen Aktenlehre, Archivar und Historiker, Studien Zur Archiv- und Gesschichtswissenschaft (Zum 65. Geburtstag von Heinrich Otto Meisner), Berlin 1956, str. 431; prim. MEISNER, Archivalienkunde (kot v op. 2), str. 52. 6 Kurt DÜLFER, Urkunden, Akten und Schreiben in Mittelalter und Neuzeit, Archivalische Zeitschrift, München 53 (1957), str. 34–5. 7 Npr. obra~uni ljubljanskega stolnega kapitlja, glej spodaj, str. 193. 8 Za pojma “poslovna knjiga” in “serijski akti” glej BRANDT, Vorbemerkungen (kot v op. 5), str. 435 ss. 9 Od ustreznih znanih virov mi v ~asu raziskave niso bili dostopni le obra~uni {entvi{kega urada (Šentvid pri Sti~ni) samostana v Rheinu (v zaenkrat neznanem obsegu!), celoten tekst habsbur{ke ra~unske knjige iz 1422–1424 (urada Gu{tanj in ^rna na Koro{kem) in ra~unska knjiga oglejskega patriarha Ludvika iz let 1360–1361. Prim. Gerhard JARIZ, Die Reiner Rechnungsbücher (1399–1477) als Quelle zur klösterli- chen Sachkultur des Spätmittelalters, v: Die Function der schriftlichen Quelle in der Sachkulturforschung, Veröffentlichungen des Instituts für mittelalterliche Realienkunde Österreichs 1 (= Sitzungsberichte des Philosophisch-Historischen Klasses der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 304/4), Wien 1976, str. 148–9; Milko Kos, Gradivo za starej{o zgodovino Slovencev v arhivih izven na{ih meja, JI^ 2/1 (1963), str. 39; ibidem, JI^ 2/2 (1963), str. 64. 10 Prvi znani trgovski knjigi s slovenskega ozemlja izvirata iz 16. stoletja (obj.: Sergij VILFAN, Ljubljanski trgovski knjigi iz prve polovice 16. stoletja, Viri za zgodovino Slovencev 8, Ljubljana: SAZU, 1986). Glede bov{ke ceste glej Janez ŠUMRADA, O popravilu bov{ke ceste na prelomu iz 14. v 15. stoletje, Z^ 41 (1987), str. 313 ss. 11 Vsi {e neobjavljeni rokopisi so opisani po diplomati~nih na~elih v: Matja‘ BIZJAK, Ra~unske knjige v slovenskih de‘elah kot vir za zgodovino (13.–15. stoletje), Magistrska naloga (tipkopis), Ljubljana 2000, str. 105–53. 179ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) RDK 1 Tirolska ra~unska knjiga 1289–1293; BayHStA, ASL, Tirol, {t. 8; Obj.: Chri- stoph Haidacher, Die älteren Tiroler Rechnungsbücher (Analyse und Edi- tion), Tiroler Geschichtsquellen 33, Innsbruck 1993, str. 183–432. RDK 2 Habsbur{ka ra~unska knjiga 1326– 1338; HHStA, HS B 19; Obj.: Jose- ph Chmel, Zur österreichischen Fi- nanzgeschichte in der ersten Hälfte des vierzehenten Jahrhunderts, Der österreichische Geschichtsforscher 1, Wien 1838, str. 28–49; 2/2, Wien 1841, str. 203–59; 2/3, Wien 1842, str. 418–48. RDK 3 Habsbur{ka ra~unska knjiga 1392– 1394; BayHStA, ASL, Tirol, {t. 18; Obj.: Christian Lackner, Ein Rech- nungsbuch Herzog Albrechts III. von Österreich, Edition und Textanalyse, Studien und Forschungen aus dem niederösterreichischen Institut für Landeskunde, Band 23, Wien 1996. RDK 4 Obra~uni gori{kih uradnikov 1398, 1402; HHStA, HS W 594; Obj.: Jo- seph Chmel, Aus einem Rationarium und Diplomatarium der Grafen von Görz aus den Jahren 1398 und 1402, Notizenblatt, Beilage zum AKÖGQ 3/1853, str. 290–6; z ozirom na slov. ozemlje: Milko Kos, Urbarji Slo- venskega primorja II, Viri za zgodo- vino Slovencev 3, Srednjeve{ki ur- barji za Slovenijo 3, Ljubljana 1954, 118–32. RDK 5 Habsbur{ka ra~unska knjiga 1422– 1424; HKA, HS 107; Obj. obr. za kranjski vicedomski urad: Bo‘o Otorepec, GZL IX, Listine 1220– 1497, Ljubljana 1964, {t. 61. RDK 6 Ra~unska knjiga de‘elnokne‘jih uradov na Kranjskem 1436–1439; AS, Vic. a., {k. 101, ex TLA, U 275/1. RDK 7 Ra~unska knjiga de‘elnokne‘jih uradov na Kranjskem 1442–1448; AS, Vic. a., {k. 101, ex TLA, U 276/1. RDK 8 Obra~un de‘elnokne‘jega urada Vivodina 1463–1469; AS, Vic. a., {k. 101, ex TLA, U 277/1. RBR 1 Obra~un pro{tije na blejskem otoku 1458; DAB, KA, fasc. 38, {t. 7 A; Obj.: Milko Kos, Briksen{ki urbarji, tipkopis, pripravljen za objavo, Ro- kopisna zapu{~ina prof. Milka Kosa na ZIMK, ZRC SAZU, fasc. 5. RFR 1 Knjiga obra~unov freisin{kih go- spostev 1395–1401; BayHStA, HL Freising, {t. 69; Obj. dveh obra- ~unov (Klevev‘ 1395, Loka 1396): Pavle Blaznik, Urbarji freisin{ke {kofije, Srednjeve{ki urbarji za Slo- venijo 4, Viri za zgodovino Sloven- cev 4, Ljubljana 1963, str. 259–78. RFR 2 Knjiga obra~unov freisin{kih go- spostev 1437–1450; BayHStA, HL Freising, {t. 70; Obj. obra~una za lo{ko gosp. 1437: ibidem, 279–87. RFR 3 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1476; α) AEM, Heck. 142; β) BayHStA, HL 4, fasc. 36, {t. 194. RFR 4 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1477; BayHStA, HL 4, fasc. 36, {t. 194. RFR 5 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1485; α) in β) BayHStA, HL 4, fasc. 36, {t. 194. RFR 6 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1486; α) in β) BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 1. RFR 7 Obra~un mitnine in sodi{~a v Škof- ji Loki 1486; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 1. 180 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... RFR 8 Obra~un freisin{kega klevev{kega gospostva 1486; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 1. RFR 9 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1487; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 2. RFR 10 Obra~una freisin{kega lo{kega go- spostva 1489 in 1490; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 4. RFR 11 Triletni obra~un ka{~nega urada freisin{kega lo{kega gospostva 1488–1490; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 3. RFR 12 Register izdatkov in oddaje ‘ita frei- sin{kega lo{kega gospostva 1489; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 4. RFR 13 Registeri izdatkov in oddaje natu- ralij freisin{kega lo{kega gospostva 1490 in 1491; AEM, Heck. 164. RFR 14 Obra~un mitnine in sodi{~a v Škof- ji Loki 1492; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 6. RFR 15 Knjiga dol‘nikov freisin{kega lo{- kega gospostva 1485–1492; Bay- HStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 4. RFR 16 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1493; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 7. RFR 17 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1494; BayHStA, HL Frei- sing, {t. 516. RFR 18 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1495; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 8. RFR 19 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1496; BayHStA, HL Frei- sing, {t. 518. RFR 20 Obra~un mitnine in sodi{~a v Ško- fji Loki 1497; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 9. RFR 21 Štiriletni obra~un freisin{kega lo{kega gospostva 1497–1500; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 5. RKR 1 Ra~unska knjiga kr{kih uradov v “Marki” 1425–1437; ADG, HS 106. RKR 2 Ra~unska knjiga kr{kih uradov v “Marki” 1438–1452; ADG, HS 122. RKR 3 Obra~uni kr{kih uradov v “Marki” 1467–1472; KLA, GVK, HS 2/9. RLJ 1 Ve~namenska poslovna knjiga lju- bljanskega stolnega kapitlja 1494– 1533; NŠAL, KAL, U 1. RLJ 2 Priro~ni urbar gospostva Gornji Grad 1476 s popisom izdatkov; NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 11/9. RLJ 3 Obra~una gospostva Gornji Grad 1493–1494 in 1494–1495; NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 13/1. RLJ 4 Obra~una gospostva Gornji Grad 1496 in 1497; NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 13/1. RLJ 5 Register prejemkov gospostva Gor- nji Grad 1497; NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 14. RLJ 6 Register prejemkov gospostva Gor- nji Grad 1498 in 1499; NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 14. RLJ 7 Register izdatkov gospostva Gornji Grad 1506 (?); NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 14. RLJ 8 Skupni obra~uni gospostva Gornji Grad 1498, 1499, 1500 in 1501; NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 20. 181ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) RLJ 9 Urbar ‘upnije s. Pankracija v Slo- venjgradcu 1452 z obra~unom 1455; NŠAL, ŠAL, Spisi, fasc. 28/ 1/2; Obj. obra~una: Arnold Luschin, Das Fürstbischöfliche Archiv zu Laibach, BKStGQ 5/1868, str. 86–95. RLJ 10 Registri Marijine bratov{~ine v ce- rkvi Sv. Radegunde v Slovenjgradcu 1488, 1490, 1494; NŠAL, ŠAL, Spi- si, fasc. 28/1/7. RLJ 11 Register Kri{tofove bratov{~ine v Ljubljani 1489–1518; NŠAL, KAL, fasc. 92, {t. 11; Obj.: Bo‘o Otore- pec, GZL VIII, Register Kri{tofove bratov{~ine v Ljubljani 1489– 1518, Ljubljana 1963. RMI 1 Ra~unska knjiga celjskih mestnih sodnikov 1457–1513; StLA, Cilli, fasc. 1, {t. 4. RMI 2 Mariborski dav~ni registri in obra~uni 1452–1531; StLA, Mar- burg, fasc. 7, {t. 42–44; Obj.: Jo‘e Mlinari~, GZM XVII, Dav~ni regi- stri in obra~unske knjige 1452– 1593, Maribor 1991. 3. Terminologija. Dejstvo, da v doma~i zgodovinski literaturi srednjeve{ki finan~ni viri {e niso bili dele‘ni sistemati~ne obravnave, mi daje povod, da se dotaknem nekaterih terminolo{kih vpra{anj. Pri tem ne gre za kak{no obse‘nej{e poseganje v jezik, konstrui- ranje novih izrazov ipd., ampak zgolj za prilagajanje strokovnega izrazja razli~nih strok in fiksiranje pomenov nekaterih dvoumnih pojmov, v kolikor je to nujno za jasno izra‘anje in bolj{e razumevanje napisanega. Kar se ti~e usklajevanja, gre tu predvsem za dve stroki; na eni strani diplomatiko, ki ima za predmet svojega raziskovanja (prete‘no) srednjeve{ke pisane vire in na drugi moderno knjigovodstvo, ki dokumentira teko~e poslovanje pravnih oseb. Usklajevanje je potrebno zaradi specifi~nosti obravnavanih virov. Dana{nja knjigovod- ska terminologija ne ustreza ve~ dokumentom na tako nizki razvojni stopnji, kot so srednje- ve{ke ra~unske knjige, diplomati~no izrazoslovje pa se je razvilo predvsem na podlagi listin in je za obravnavane vire v podrobnostih precej pomanjkljivo. Poleg tega je treba ovredno- titi in po potrebi zamenjati nekatere ‘e uveljavljene izraze, ki so se v doma~em zgodovino- pisju pojavili prilo‘nostno, obi~ajno s prevajanjem iz drugih jezikov (predvsem nem{~ine). Kot splo{na oznaka za vse srednjeve{ke (in novove{ke) finan~ne dokumente se je v slovenski historiografiji uveljavil pojem “ra~unska knjiga”. Izraz je dobesedni prevod nem{kega Rechnungsbuch, kar v prvi vrsti pomeni knjigo (teko~ih) ra~unov, prete`no pa se uporablja v mno`ini za bolj ali manj kontinuirano ve~letno serijo tovrstnih knjig. V svojem o`jem pomenu se izraz nana{a na razli~ne vrste knjig, ki jih pozna sistem dvojnega knjigo- vodstva (dnevnik, glavna knjiga, itd.), v {ir{em pomenu pa predstavlja krovni pojem za vse knjige s finan~no-ra~unsko vsebino. V tem primeru zajema tudi t. i. “obra~unske knjige” (Abrechnungsbücher), ki vsebujejo zgolj periodi~ne obra~une. Ti so bili v ve~ini primerov edini ohranjeni produkt srednjeve{kega, ~e izvzamemo trgovsko, ve~inoma enostavnega knjigovodstva. Obra~uni pa so lahko nastajali tudi posami~no, v obliki tankih se{itkov ali zvezkov; v tem primeru je nesmiselno govoriti o knjigah, {e manj pa, kadar imamo v mislih konkreten obra~un v ra~unski knjigi. V tem primeru je uporaba tega termina celo zavajajo~a.12 12 Prim. Pavle BLAZNIK, Urbarji freisin{ke {kofije, Viri za zgodovino Slovencev 4, Srednjeve{ki urbarji za Slovenijo 4, Ljubljana: SAZU, 1963, str. 20. 182 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Gledano s stali{~a diplomatike je obra~un sestavljen iz protokola in konteksta (redkeje tudi eshatokola). Delitev je bila prevzeta iz listinskega besednjaka. Ta podobnost, ki se v grobem ka‘e med dvema tipoma virov s povsem razli~no pravno vlogo pa je zgolj odsev navad v tedanji pisarni{ki praksi; pri nadaljnjem raz~lenjevanju nas listinska terminologija namre~ pusti na cedilu. Protokol je povsem nasprotno kot pri listinah izvle~ek s karakteristi~nimi podatki, ki so nekak{ni elementi identifikacije. Tudi kontekst ni sestav- ljen iz razli~nih formul kot pri listini, ampak se deli na tri osnovne dele; na popis prejemkov, popis izdatkov in bilanco oz. zaklju~ek. Pojma prejemkov (percepta, innemen, einnemen) in izdatkov (exposita, expedita, defalcationes, awsgaben), se z majhnimi odstopanji skladata z dana{njim pojmovanjem blagajni{kega poslovanja; na~eloma namre~ predstavljata dejan- ske spremembe v blagajni, kadar gre za denarni, oziroma v ka{~i, ~e gre za naturalni promet. Odstopanje obstaja v tem, da prejemki, navedeni v obra~unih dostikrat (npr. pri vseh urba- rialnih uradih) niso dejanski, ampak predvideni, torej fiksirana vsota podlo‘ni{kih obvez- nosti, ne glede na realizacijo. Kot protiute‘ temu vklju~ujejo izdatki poleg dejanskih izpla~il tudi odstopanja od te fiksirane vsote, t. i. primanjkljaj ali izgubo (abgang). Pri takem na~inu knji‘enja sta lahko vsoti prejemkov in izdatkov ve~ji od dejanskih, a se prese‘ka pri bilan- ciranju izni~ita. Bilanca ali zaklju~ek obra~una pomeni prikaz razlike med prihodki in izdatki, torej ugotavljanje salda, ki je izra‘en kot dolg ene ali druge stranke. Popisa prihodkov in izdatkov tvorijo posamezne vknji‘be, vodene po razli~nih rubrikah, katerih vsebina ustreza nekako knjigovodskima pojmoma konta oz. postavke. Konto je namre~ skupek vseh vknji‘b, ki se ti~ejo dolo~enega podro~ja ali predmeta poslovanja, sumarno izra‘eno stanje nekega konta v dolo~enem trenutku, vne{eno v knjigovodsko bilanco pa predstavlja postavko. Bistvena razlika obstaja v tem, da so rubrike srednjeve{kih obra~unov skoraj izklju~no oblikovane lo~eno za prihodke oz. izdatke, medtem ko sodobni konti oz. postavke zdru‘ujejo pozitivno in negativno poslovanje posameznega podro~ja. 4. Tipologija. Glede na vsebino delimo ra~unske knjige v ve~ tipov, ki predstavljajo razli~ne faze knjigovodskega procesa. Najbolj pogost tip srednjeve{ke finan~ne dokumen- tacije, ki ga danes sre~ujemo v arhivih je obra~un. To pa {e zdale~ ne pomeni, da so se srednjeve{ke pisarne prete‘no omejevale na tovrstno dokumentiranje svojega poslovanja. Stanje ohranjenosti je le posledica dejstva, da je po izgotovitvi obra~una, ta je predstavljal periodi~no poro~ilo o poslovanju, ve~ina druge dokumentacije, nastale v obra~unski perio- di, ostala brez prakti~ne vrednosti. To je tudi vzrok, da razmeroma slabo poznamo razne vrste predlog, ki so jih v vsaki pisarni vodili nekoliko po svoje. a) Prvo stopnjo v knjigovodskem procesu predstavljajo registri prejemkov in izdatkov. Njihova vsebina in na~ini vodenja so se od pisarne do pisarne mo~no razlikovali. Najpre- prostej{i tip je bil kronolo{ko urejeni register. Vanj so brez razlike vpisovali vse izdatke oziroma prejemke v kronolo{kem zaporedju. Vknji‘be so obi~ajno datirane (RLJ 2, 7), ni pa nujno (RLJ 5). Lahko so jih vodili vsakodnevno, lahko pa tudi v kraj{ih intervalih, morda po spominu ali na podlagi zapisov na listi~ih. V tem primeru so datirani le nekateri vpisi, nekoliko pa je lahko poru{en tudi kronolo{ki red (RFR 12, 13). Navadno je vpise omejevala obra~unska doba, ponekod pa so lahko registri pokrivali kraj{a, nekajmese~na obdobja (RFR 12, 13). Razen ~asovne so mo‘ne {e druga~ne ureditve; register prejemkov gornjegrajske- ga oskrbnika iz let 1498–1499 (RLJ 6) je npr. urejen tematsko in znotraj tega po uradih, freisin{ki ka{~arjevi registri iz pribli‘no istega obdobja (RFR 12, 13) pa so sestavljeni iz kronolo{kega popisa predvsem izrednih izdatkov, seznama oddanega ‘ita v ka{~o (prejemki !), urejenega po uradih, popisa izgub, itd. 183ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) b) Ti registri so se kot ena od predlog13 uporabljali pri izdelavi periodi~nega obra~una, ki je predstavljal izkaz poslovanja nekega urada v dolo~enem obra~unskem obdobju. Zanj sta zna~ilni trodelna zgradba: prejemki – izdatki – bilanca (s saldom, ki se je prenesel v naslednje obra~unsko obdobje) in shematska ureditev po tematskih postavkah. V teh bistve- nih elementih med izdelki posameznih pisarn prakti~no ni razlik. Vsekakor se je moralo poslovanje obra~unavati redno, obi~ajno enkrat na leto. Ponekod je obra~unsko obdobje trajalo tudi dlje, dve ali tri leta, medtem ko so nekateri dvorni uradniki v dr‘avni upravi polagali svoje obra~une v nekajmese~nih intervalih.14 c) Na sumarne ve~letne obra~une naletimo bolj poredko; z obravnavanega obmo~ja poznam le tri primerke; dva za freisin{ko lo{ko gospostvo in enega za kranjski de‘elno- kne‘ji urad Vivodino. Za razliko od obi~ajnih obra~unov so vse postavke navedene sumar- no in navadno zelo pregledno. Najverjetneje niso sodili med redno dokumentacijo, ampak so jih sestavljali na izrecno zahtevo nadrejenih organov ob razli~nih izjemnih prilo‘no- stih.15 Kot taki so lahko predstavljali dopolnilo redni dokumentaciji (RFR 11, 21) ali pa morda nadome{~ali ve~ izostalih zaporednih letnih obra~unov (RDK 3). d) Knjige dol‘nikov so predstavljale osnovo za izterjavo neporavnanih dajatev. Zaenkrat ne poznam primera, da bi táko knjigo vodili skozi dalj{e obdobje (nekaj desetletij) in sproti bele‘ili nove dolgove, stare pa nemara ~rtali, kot je bilo obi~ajno pri trgovcih.16 Edini primerek iz lo{kega gospostva (RFR 15) je nastal v izjemnih razmerah, ko je nelikvidnost podlo‘nikov dosegla alarmantne razse‘nosti. Seznam so sestavili naenkrat za ve~ let nazaj na podlagi starih registrov. e) Ponekod so, namesto da bi vodili ve~ razli~nih knjig, vse poslovanje zapisovali v eno. Te t. i. ve~namenske poslovne knjige so bile v srednjem veku dokaj pogost pojav.17 Pri nas so se tega sistema poslu‘evali pri stolnem kapitlju ljubljanske {kofije (RLJ 1), pa tudi v razli~nih bratov{~inah (RLJ 10, 11); glede na njihov omejen obseg poslovanja povsem razumljivo. V teh knjigah najdemo vse prej omenjene tipe, poleg tega pa {e kak{en urbar, statut ustanove, in podobno. f) Na tem mestu bi rad omenil {e nekaj virov, ki jih sicer ne moremo ozna~iti kot ra~unske knjige, so pa z njimi v najtesnej{i povezavi. Gre predvsem za dva tipa listin; pobotnice in ra~unska pisma. Oskrbniki uradov so pri vsakem izpla~ilu po nalogu svojega gospoda od sla, ki je denar prevzel, zahtevali pobotnico, to je pisno potrdilo o prejeti vsoti. Te pobotnice (literae, brief, quitung) so predstavljale tako predlogo pri sestavljanju, kot tudi dokazilo pri polaganju obra~una. Oskrbnik jih je moral skupaj z obra~unom oddati svojemu predpostav- ljenemu.18 Ra~unsko pismo (ratio finalis, raitbrief) se je imenovala listina, izstavljena po 13 Obi~ajno so pokrivali le dolo~en segment poslovanja; nekateri podatki so se ~rpali iz drugih predlog, kot so pobotnice, priro~ni urbarji, itd., prim. spodaj, str. 215. 14 Rolf KÖHN, Die Auszahlungen des Kammermeisters Georg von Welsberg für 1399–1400. Zur Finan- zverwaltung in den österreichischen Vorlanden unter Herzog Leopold IV., Zeitschrift für die Geschichte des Oberrheins 140 (1992), str. 83. 15 Šestletni obra~un za de‘elnokne‘ji urad Vivodino je denimo izvedel kranjski vicedom Jurij Raynner auf geschefft des r. k. etc. meins allergenedigisten herrn vnd nach beuelhen heren Krystoffen von Moersperg. RDK 8, fol. 18; prim. spodaj, str. 188 in pril. 7. 16 Npr. VILFAN, Trgovski knjigi (kot v op. 10), str. 166. 17 BRANDT, Vorbemerkungen (kot v op. 5), str. 434; Hans PATZE, Neue Typen des Geschäftsschriftgutes im 14. Jahrhundert, Vorträge und Forschungen 13 (= Der deutsche Territorialstaat im 14. Jahrhundert 1), Sigmaringen 1970, str. 55. 18 Christian LACKNER, Das Finanzwesen der Herzoge von Österreich in der zweiten Hëlfte des 14. Jahrhun- derts, Unsere Heimat 63 (1992), str. 286–7; Christian LACKNER, Ein Rechnungsbuch Herzog Albrechts III. von Österreich, Edition und Textanalyse, Studien und Forschungen aus dem niederösterreichischen Institut für Landeskunde 23, Wien 1996, str. 19. 184 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... izvr{enem obra~unu. Gre za posebno obliko zadol‘nice (schuldbrief), ki je izkazovala mo- rebitni saldo in je v primeru deficita predstavljala podlago za oskrbnikove terjatve do go- spoda, v nasprotnem primeru pa kontrolni element v rokah slednjega.19 Druga delitev jemlje za kriterij obseg teritorija, ki ga pokrivajo ra~unske knjige, ali bolje re~eno nivo obra~unanega urada. {tevilo razli~nih tipov je odvisno od tega, kako razvejan je bil upravni sistem in s kako obse‘no posestjo imamo opravka. Spodnjo mejo predstavlja povsod nivo gospostva ali izjemoma urada (pri tem je mi{ljen urad kot del zemlji{kega gospo- stva). To je bila najni‘ja upravna enota, katere predstojniki so svoje poslovanje izkazovali z obra~uni; globlje finan~na kontrola ni segla. Ti lokalni uradniki so bili v nekaterih primerih direktno podrejeni centralni upravi, lahko pa so bili tej strukturi dodani vmesni, regionalni organi. Tipi ra~unskih knjig, ki jih je producirala tako organizirana uprava so naslednji: 1. centralne ra~unske knjige 2. regionalne ra~unske knjige 3. obra~uni in druga finan~na dokumentacija posameznih gospostev oz. uradov. Ta delitev v grobem ustreza dejanskemu stanju, vendar jo je treba jemati bolj fleksibilno. Zaradi razli~nih na~inov uprave in velikosti enako imenovanih upravnih enot je razpon v okviru ene kategorije lahko precej{en; zna~ilno pa je tudi, da prakti~no noben upravni sistem ni poznal finan~ne dokumentacije na vseh treh omenjenih stopnjah. Problematika je v vsej razse‘nosti razvidna na primeru ra~unskih knjig razli~nih de‘elnokne‘jih posesti. Christian Lackner v uvodu k svoji ediciji ra~unske knjige avstrijskega vojvode Albrehta III. iz let 1392–1394 zastopa dvostopenjsko delitev. Na eni strani vidi ra~unske knjige centralnega knjigovodstva, na drugi pa posamezne ra~unske zapise lokalnih uradnikov oziroma dvornih funkcionarjev. Iz konteksta je razbrati, da mu centralni nivo predstavlja dinasti~ni okvir vseh habsbur{kih dednih de‘el, ra~unsko knjigo na tem nivoju pa naj bi sestavljali obra~uni lokalnih uradnikov.20 @e iz strukture objavljene ra~unske knjige, ki jo razgrne na naslednjih straneh pa je videti, da to dr‘i le deloma, saj se kot polagalci obra~unov razen v (Zgornji in Spodnji) Avstriji namesto lokalnih oskrbnikov (ali ob njih) povsod pojavljajo regionalni uradniki (ozna~uje jih z überregionale Amtsträger) de‘elnega ranga kot npr. kranjski in koro{ki vicedom ali {tajerski de‘elni pisar.21 Neenotna upravna struktu- ra, ki se zrcali v tej ra~unski knjigi, je bila posledica spontane preobrazbe avstrijskih de‘el- nih upravnih organov v centralne, ko so jim postopoma postajali podrejeni upravni organi priklju~enih de‘el (V {estdeset let starej{i centralni ra~unski knjigi denimo {e ni kranjskih in tirolskih obra~unov.22 ).23 V prvotni obliki, ki jo je mogo~e izlu{~iti iz te sheme (~e odmisli- mo tirolske, {tajerske, koro{ke in kranjske dodatke), je vrhnjo instanco predstavljala de‘el- na uprava pod vodstvom hubnega mojstra (Hubmeister), ki je obra~unavala z lokalnimi uradniki. Natanko tak{no upravno strukturo ka‘ejo nekatere mlaj{e ra~unske knjige, npr. za de‘elnokne‘je urade na Kranjskem sredi 15. stoletja. V ra~unskih knjigah, kjer se kot kon- trolni organ omenja vicedom, so zbrani obra~uni lokalnih uradnikov.24 19 IDEM, Finanzwesen (kot v op. 18), str. 287; IDEM, Rechnungsbuch (kot v op. 18), str. 21–2. 20 IDEM, Rechnungsbuch (kot v op. 18), str. 9. 21 Ibidem, str. 16. 22 Joseph CHMEL, Zur österreichischen Finanzgeschichte in der ersten Hälfte des vierzehenten Jahrhun- derts, Der österreichische Geschichtsforscher 1, Wien 1838, str. 28–49. 23 LACKNER, Finanzwesen (kot v op. 18), str. 298; Otto BRUNNER, Das Archiv der niederösterreichischen Kammer und des Vizedoms in Österreich unter der Enns und seine Bedeutung für die Landesgeschichte, Jahrbuch für Landeskunde von Niederösterreich, n. s. 29 (1944–1948), str. 146. 24 RDK 6 in RDK 7. 185ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Slika 1: Obra~un de`elnokne`jega urada Ig za leti 1437 in 1438, prva stran s protokolom, remanenco in urbarialnimi prihodki (Ig das ambt/ Nota an montag vor vincula Petri anno etc. 39 hat Wilhalm Snitzenpawmer/ verraitt die nutz vnd gulte, …). Ra~unska knjiga de`elnokne`jih uradov na Kranjskem 1436–1439; AS, Vic. a., {k. 101, ex TLA, U 275/1, fol. 28. 186 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Nekoliko druga~no strukturo navaja Walter Ziegler za Spodnjo Bavarsko v drugi polovi- ci 15. stoletja. Tam je med centralno upravo na ravni de‘ele (to~neje dela de‘ele – Teilfür- stentum) in lokalnim nivojem obstajala tudi vmesna stopnja, t. i. urad rentnega mojstra (Rentmeisteramt), ki je pokrival obmo~je posameznega okraja.25 Lokalni uradniki so pola- gali svoje obra~une rentnemu mojstru, ta pa je na podlagi njihovega in svojega poslovanja sestavil obra~un za celoten okraj, ki je vseboval tudi sumarne lokalne obra~une. Zagovarjal ga je pred dvorno ra~unsko komisijo (Hofrechnungskommision), prilo‘nostno sestavljeno iz dvornih uradnikov, ki je predstavljala najvi{jo instanco na tem podro~ju in tako reko~ nadome{~ala neobstoje~o centralno finan~no upravo.26 Tako organizirana uprava je torej producirala dva tipa obra~unov: lokalne in okrajne; obra~unavanja na de‘elni ravni (v tem primeru tudi centralni) na Bavarskem niso poznali. Tristopenjska hierarhija finan~ne uprave in obenem dokumentacije, ki je bila na Bavar- skem zaklju~ena v okviru ene de‘ele oz. vsake od njenih polovic, je bila na habsbur{kih tleh v 14. in 15. stoletju raztegnjena na celotno unijo de‘el pod njihovo oblastjo. Z izjemo Tirolske, kjer se je po zaslugi izjemno napredne uprave v ~asu gori{ko-tirolske oblasti razvila notranja organizacija, celo naprednej{a od bavarske,27 in Avstrije, kjer centralni organi nikoli niso izgubili svojih de‘elnih funkcij,28 so regionalni nivo predstavljali vrhovni finan~ni uradniki de‘el (oba vicedoma in de‘elni pisar) oziroma njihove knjige obra~unov z oskrbniki de‘elnokne‘jih gospostev, centralnega pa avstrijski hubni mojster in ‘e omenjene centralne ra~unske knjige. Finan~no-upravna organizacija cerkvenih knezov je v tem ~asu obi~ajno shajala z eno- stopenjsko dokumentacijo poslovanja. Obra~unavanje je navadno potekalo na nivoju go- spostva. Pri tem so lahko nastajale ra~unske knjige centralnega oz. regionalnega tipa, ali pa zgolj lo~eni obra~uni posameznih gospostev. Freisin{ka centralna uprava je denimo obra~unavala neposredno z oskrbniki gospostev, raztresenih po razli~nih de‘elah (Bavarski, Tirolski, Spodnji Avstriji, Štajerski in Kranjski). V za~etku so bili vsi ti obra~uni vpisani v enotno centralno ra~unsko knjigo (RFR 1, 2). Ko pa je kasneje pravni akt obra~unavanja pre{el na poobla{~ene {kofove odposlance in se je njegovo izvajanje preneslo na sede‘e dislociranih gospostev, je taista uprava producirala le {e separatno dokumentacijo za posa- mezna gospostva (RFR 3–21). Kr{ka {kofija s podobno strukturo posesti in na~inom obra~unavanja je vodila finan~no dokumentacijo lo~eno po de‘elah. Ra~unske knjige z obra~uni gospostev na Koro{kem oz. v Marki (Spodnja Štajerska in del Kranjske) so tako predstavljale regionalni nivo (RKR 1, 2). Edino finan~na uprava ljubljanske {kofije je po- znala dvostopenjsko obra~unavanje. Princip je bil podoben, kot so ga izvajale bavarske de‘elne oblasti, le da je bil tu velikostni rang za stopnjo ni‘ji. Na najni‘jem nivoju so obra~unavali oskrbniki uradov, o njihovem in obenem svojem poslovanju pa je na nivoju gospostva sestavil obra~un oskrbnik in ga zagovarjal pred organi centralne uprave. Te oskrb- nikove obra~une s popisi sumarnih obra~unov lokalnih oskrbnikov uradov bi v tem primeru lahko ozna~ili kot nekak{ne “mikroregionalne ra~unske knjige” s pridr‘kom, da ta mikrore- gija ne presega lokalnega okvira (RLJ 3, 4, 8). 25 Walter ZIEGLER, Studien zum Staatshaushalt Bayerns in der zweiten Hälfte des 15. Jahrhunderts. Die regulären Kammereinkünfte des Herzogtums Niederbayern 1450–1500, München 1981, str. 51. 26 Ibidem, str. 14, 54–55. 27 Theodor MAYER, Beiträge zur Geschichte der tirolischen Finanzverwaltung im späteren Mittelalter, Forschungen und Mitteilungen zur Geschichte Tirols und Vorarlbergs 16–17 (1919–1920), str. 121, 125, 168. 28 BRUNNER, Archiv der niederösterreichischen Kammer (kot v op. 23), str. 146. 187ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) II. Strukturne zna~ilnosti obra~unov Ohranjeni srednjeve{ki obra~uni uradov ka‘ejo dokaj enostavno strukturo. V svoji razviti obliki, v 15. stoletju, so bili v grobem sestavljeni iz uvodnega protokola in konteksta, ki se je delil na prihodke, izdatke ter bilanco. Prihodki in izdatki so se dalje delili na posamezne, ob koncu sumirane postavke, njihova razporeditev pa je bila bolj ali manj neobvezna. Z rahlimi zunanjimi (lepotnimi) izbolj{avami je ta tip obra~una urada, t. i. Amtsrechnung ali Stuckrechnung, kljub glasnemu grajanju sodobnih ekonomskih in knjigovodskih teore- tikov pre‘ivel v avstrijski dr‘avni upravi vse do konca 18. stoletja.29 Ko so se ob koncu 13. stoletja na dvorih posameznih velika{ev pojavili prvi (danes znani) obra~uni,30 se je to zgodilo iz ‘ive potrebe po ~im bolj{em pregledu nad delovanjem finan~ne uprave, ki je dobivala vedno ve~je razse‘nosti. Vzniknili so v razli~nih delih Evrope bolj ali manj so~asno, zgledujo~ se morda na prakso trgovcev v svojem okolju. Za obra~une, ki so se uveljavili na srednjeve{kem nem{kem govornem obmo~ju ob koncu 13. stoletja (predvsem tirolske ra~unske knjige) je zna~ilno, da imajo oblikovno precej sti~nih to~k s sodnimi zapisniki.31 Za to obstajata najmanj dva prakti~na razloga: prvi~ so sodno in upravno oblast izvr{evali isti organi in drugi~ se obra~unski postopek vsaj v za~etku tehni~no precej spominjal na sodnega; obra~unavajo~i uradnik je namre~ zago- varjal svoje preteklo poslovanje pred nadrejenim uradnikom ali komisijo (nekak{nim razsodni{kim telesom), kar lahko v nekem smislu primerjamo s sodno obravnavo. V veliki meri se ta vez med obema vrstama virov odra‘a v obra~unskem protokolu. 1. Protokol je navadno od slede~ega besedila z nekoliko ve~jim razmakom lo~eni odstavek, ki vsebuje vse najpomembnej{e elemente identifikacije uvajanega obra~una. V jedrnatem slogu, navadno v eni povedi, navaja: – datum (~as, v~asih tudi kraj) izvr{itve pravnega dejanja, – ra~unopolagal~evo ime in polo‘aj, – predmet obra~unavanja (kraj (lokacijo) in vrsto (tip) obra~unavanega urada oziroma – podrobneje navedenih predmetov), – obra~unsko obdobje, – pri~e oz. ~lane obra~unske komisije. Vsaka pisarna je razvila svoj vzorec, ki se je obi~ajno prena{al s starej{e generacije pisarjev na mlaj{o in ponekod ostajal nespremenjen skozi dalj{a obdobja. Pisarna kr{ke {kofije je med leti 1425–1472 uporabljala prakti~no isti protokol, le manj{e spremembe pa je opaziti pri protokolih freisin{kih obra~unov v letih 1395–1448 in obra~unov celjskih mestnih sodnikov 1457–1501. Na drugi strani pa opa‘amo dokaj{ne razlike med protokoli razli~nih pisarn. Razlikujejo se tako po vsebini, t. j. izboru vsebovanih elementov, kot tudi po njihovi razvrstitvi in obliki – na~inu izra‘anja. 29 Josef Calasanz LICHTNAGEL, Geschichte der Entwicklung des österreichischen Rechnungs- und Con- trolwesens, Graz 1872, str. 13. 30 Najzgodnej{a ohranjena finan~na dokumentacija teritorialnih oblasti izvira iz Savojsko-Piemontske grofije (ca. 1260), Tirolske (od 1288 dalje) in Bavarske (1291–1294), Otto STOLZ, Der geschichtliche Inhalt der Rechnungsbücher der Tiroler Landesfürsten von 1288–1350, Schlern-Schriften 175, Innsbruck 1957, str. 10. 31 Christoph HAIDACHER, Die älteren Tiroler Rechnungsbücher. Analyse und Edition, Tiroler Geschicht- squellen 33, Innsbruck 1993, str. 19. Primerjaj Kamni{ke sodne zapisnike iz za~. 16. stol. v: Wladimir LEVEC- Arnold LUSCHIN, Ein Protokoll der Stadt Stein in Krain aus der Jahren 1502/3, MMK 18 (1905), predvsem str. 64–6. 188 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Za ra~unske knjige Majnhardove Tirolsko-gori{ke komore s konca 13. stoletja je zna~ilno zapisovanje obra~unov v zgo{~eni obliki. Posamezen vpis se je obi~ajno nana{al na obra~un nekega uradnika, ki pa je vseboval le izvle~ke obra~unov njemu podrejenih uradnikov v sumarni obliki (v komornikovem obra~unu (pril. 1) so med drugim zajeti prejemki ljubljan- skega kletarskega urada). Pri tako zgo{~enem na~inu protokol navadno ni bil fizi~no lo~en od konteksta ampak se je z njim zlival. Njegova vsebina {e ni bila strogo dolo~ena kot pri kasnej{ih detajlnih obra~unih. Nepogre{ljiva sta bila le datum in navedba obra~unavajo~ega uradnika, ostali elementi pa so bili dodani po potrebi. Protokol v obra~unu ljubljanskega klju~arja (pril. 2) je dokaj iz~rpen; poleg nujnega vsebuje tudi predmet obra~unavanja (de eo, quod dedit domino comiti Alberto de Goricia) in celo obra~unski termin (de anno pre- senti, qui expirat in epyphania domini), kar je precej redko, treba pa je poudariti, da samo- stojni obra~uni tako nizkih uradnikov nasploh niso bili obi~ajni. Dokaj{no neustaljenost je opaziti tudi v protokolih habsbur{ke ra~unske knjige iz druge ~etrtine 13. stoletja (1326–1338). Ti so sicer bili ‘e deloma lo~eni od konteksta – ne {e povsem; v okviru protokola je obi~ajno navedena zakupna vsota, ki nadome{~a popis prihod- kov32 – vsebina pa je {e vedno do neke mere variirala. Poljubno je navajan ali izpu{~an predvsem datum izvr{itve obra~una, razlike pa nastopajo tudi v dokumentiranju obra~unskega leta; v najbolj{em primeru je navedena letnica, obi~ajno pa je izra‘eno zgolj opisno: anno preterito, a. precedenti, eodem a. ipd. (v vseh treh primerih v odnosu do datuma izvr{itve, pri ~emer zadnja opcija ni povsem to~na, saj se letnica na za~etku vpisa nana{a na obra~unski akt, obra~unsko leto pa prevzema letnico koledarskega, v katerem se je za~elo; torej prihaja navidezno do enoletnega zamika). Zanimivo je ob~asno navajanje precizne lokacije obra~unskega akta, npr. in domo plebani Wiennensis (pril. 3). Novost, ki tudi ni upo{tevana striktno, je navajanje prisostvujo~ih, ki pa so tu {e povsem obi~ajne pri~e, kar jasno izpri~uje fraza et aliis viris fidedignis (pril. 3). V dobre pol stoletja mlaj{i ra~unski knjigi vojvode Albrehta III. so protokoli obse‘nih obra~unov, ki se raztezajo ~ez ve~ folijev, ‘e jasno lo~eni od konteksta, vendar je njihova oblika in vsebina {e vedno dokaj neenotna. Zna~ilno je, da so se pri razli~nih vrstah uradov uporabljale razli~ne oblike protokolov; obra~un vice- domskega urada (pril. 4) se je za~el z Raittung (ali Racio) von dem vicztumampt..., obra~uni ve~inoma zakupljenih sodi{~ z Iudicium in (npr.) Wienna. Conductum per... in podobno. Na povsem razvito obliko protokola naletimo v habsbur{kih ra~unskih knjigah {ele v 15. sto- letju. Protokol uvaja precizen datum izvr{itve, sledi mu ra~unopolagatelj, obra~unsko ob- dobje z mejnima datumoma in obra~unani urad. Obra~un vicedomskega urada za Kranjsko za obr. leto 1421–1422 (pril. 5), ki ob koncu navaja tri~lansko komisijo, pred katero je vicedom zagovarjal svoje poslovanje v preteklem obra~unskem obdobju, ka‘e na postopen prenos funkcij na vedno bolj razvejani birokratski aparat, dejstvo samo, da so tovrstne navedbe postale del protokola, pa opozarja na vedno ve~je zahteve po izkazovanju odgo- vornosti. Tak postopek je razviden tudi iz protokolov de‘elnokne‘jih obra~unov za razli~ne urade na Kranjskem v letih 1437–1447 (pril. 6), kjer so se vsi obra~uni enega leta odvijali pred isto de‘elno komisijo. Prav poseben primer protokola ima nekoliko mlaj{i {estletni obra~un vivodinskega urada (pril. 7). V njem sta izrecno navedena naro~nik obra~unskega akta (de‘elni knez) in pa neposredni izdajatelj ukaza (Kri{tof Mörber{ki),33 kar ka‘e verjet- no na izredno zahtevo po izterjavi zanemarjene oskrbnikove dol‘nosti obra~una. 32 Glej spodaj, str. 197. 33 Christoph Mörsberg je veljal za enega vodilnih finan~nih strokovnjakov cesarjevega dvornega sveta. Paul-Joachim HEINIG, Kaiser Friedrich III. (1440–1493). Hof, Regierung und Politik, Forschungen zur Kaiser- und Papstgeschichte des Mittelalters 17, Köln, Weimar, Wien 1997, str. 204–206). 189ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Protokoli obra~unov gori{kih grofov so ‘e ob koncu 14. oz. za~etku 15. stoletja vsebo- vali vse poglavitne identifikacijske elemente, le v nekoliko druga~nem vrstnem redu, kot je bilo to obi~ajno za habsbur{ko finan~no dokumentacijo. Nasploh sta bili v uporabi dve razli~ici. Lo~ita se glede na osebo, ki jo zapis postavlja kot nosilca obra~unskega akta. V prvem primeru (pril. 8) so to ~lani obra~unske komisije, ki so z oskrbnikom ein gancze raytung getan habent. Vsi tovrstni protokoli se za~enjajo z uvodnim: es ist ze merkchen daz ..., namesto dejanskega navajanja izvr{itelja obra~una pa je ponekod uporabljena nedolo~na oblika hat man gerait.34 V drugem primeru (pril. 9) je kot nosilec dejanja pojmo- van sam polagatelj obra~una. Kazalni zaimek derselb se tu nana{a na izvle~ek iz protokola, ki v obliki naslova (v ve~je pisani knji‘ni minuskuli) z navedbo urada in njegovega nosilca za~enja vsak obra~un. Razlika med obema razli~icama je le slovni~na oziroma stilska. Ve- rjetno je dejansko {lo v obeh primerih za isti postopek. To, da je nekdo obra~unal dolo~en urad, pomeni obenem, da je to storil pred nekom drugim, predpostavljenim, oziroma, da je ta, drugi obra~unal z njim. Morda pa je bila z izbiro enega ali drugega protokola vendarle nakazana neka razlika v postopku, ki pa je iz samih obra~unov ni mogo~e razbrati. Protokol obra~una je v pisarni freisin{kih {kofov imel dokaj ustaljeno obliko vsaj ‘e konec 14. stoletja, medtem ko ostaja vpra{anje predhodnega razvoja {e povsem odprto. Objavljeni primer iz za~etka 14. stoletja (pril. 10) namre~ ni del obi~ajnega obra~una v ra~unski knjigi, ampak del kopije ra~unskega pisma v bele‘nici {kofa Konrada. Kot re~eno gre za zgo{~eno obliko obra~una, ki pa ima presenetljivo dolg protokolarni del. Posebej presene~a zelo podrobna raz~lemba obra~unavajo~ega predmeta, ki se prepleta z navedbami razli~nih obra~unskih obdobij (pro anno transacto CCC XVI ... anni presentis ... usque in tempus presens). Tak{ne oblike ne smemo kar avtomati~no prena{ati na sodobne ra~unske knjige, ki jih protokol sicer izrecno omenja (in libro racionum), ohranile pa se niso. Vsekakor slabih sto let mlaj{i primerki ka‘ejo nekoliko druga~no podobo (pril. 11), ki se v naslednjih petdesetih letih ni ve~ bistveno spreminjala. Uvodni formulaciji racio facta est cum sledijo ime in funkcija obra~unavajo~ega uradnika, obr. obdobje in popolna datacija, z navedbo kraja in ~asa izvr{itve. Ker so se vsi obra~uni v ra~unskih knjigah nana{ali na zemlji{ka gospostva, raztresena od Bavarske do Kranjske, je navedba kraja v sklopu funkcije uradnika (in Lack) za identifikacijo povsem zado{~ala. Navedba tipa obra~unanega urada je bila tako nepotrebna in je verjetno izpadla iz protokola ‘e v predhodni razvojni fazi. Tudi nadaljnji razvoj je potekal v smislu redukcije, in sicer je sredi 15. stoletja izpadel pomo‘ni glagol est, izlo~en je bil tudi zadnji ostanek predmeta obra~unavanja (de perceptis et distributis), obra~unsko obdobje pa je bilo navedeno enostavneje, le s kon~no letnico (de anno etc. ... qui expiravit ...). Datacija je ostala nespremenjena. V drugi polovici 15. stoletja v nasprotju s starej{imi centralnimi ra~unskimi knjigami naletimo le {e na obra~une posameznih gospo- stev. Zaradi zahtev po ve~ji iz~rpnosti in preglednosti so obra~uni postajali vedno ob- se‘nej{i (med leti 1493–1496 so lo{ki obra~uni obsegali ‘e pribli‘no 15 folijev; 1438–1441 okoli 6, 1396–1401 pa le okoli 4), ob vedno hitrej{em nara{~anju koli~ine raznovrstnih aktov pa je postala lo~ena hramba dokumentov za posamezna gospostva nujna. Spremenil se je tudi sam postopek obra~unavanja; med tem ko je prej ra~unska knjiga potovala skupaj s pisarno v {kofovem spremstvu in so se ra~uni polagali v vsakokratni {kofovi rezidenci, so mu sedaj ‘e izgotovljen obra~un po komisarjih po{iljali v odobritev.35 Lepim, v pergament 34 Npr. Obra~un za Spodnji Kras, RDK 4, fol. 16, objava v Milko KOS, Urbarji Slovenskega primorja 2, Viri za zgodovino Slovencev 3, Srednjeve{ki urbarji za Slovenijo 3, Ljubljana: SAZU, 1954, str. 130–1. 35 Pavle BLAZNIK, Sikstova Pisma, tipkopis pripravljen za objavo, nedokon~an, gotova transkripcija (deloma v izvle~kih), register in nekaj uvodnih besed, Rokopisna zapu{~ina dr. Pavleta Blaznika, Zgodovin- ski arhiv Ljubljana, enota Škofja Loka, str. 17; Franc KOS, Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, Ljubljana 1894, str. 100–2. 190 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... vezanim ra~unskim kodeksom se je ~as vsaj v Fresingu iztekel, s tem pa je bila dana mo‘nost nadaljnji redukciji protokola. Letnim obra~unom, razvr{~enim v serije, je zadostovala navedba kraja urada in obra~unskega leta, datum in ime uradnika sta bila opu{~ena skupaj z obra~unskim “obredom” (pril. 12–14). Pa~ pa je (ponovno) postal aktualen tip urada, saj so sodi{~a z mitnino sedaj obra~unavali lo~eno sodniki sami (pril. 12), medtem ko so bila prej obra~unana v sklopu mati~nega urada.36 Uvodna formulacija se pomensko ni bistveno spremenila, latinski racio facta je zamenjal nem{ki vermerkht die raitung. Izjemoma naleti- mo v obra~unu za leto 1493 na eshatokol (pril. 15). Sestavljata ga precizna datacija in popis vseh, ki so pravnemu aktu prisostvovali (vklju~no s polagateljem obra~una). O~itno gre za poskus zapolnjevanja vrzeli, nastale z okle{~anjem protokola, ki pa ni pre{el v ustaljeno rabo. Najve~jo ustaljenost pri pisanju obra~unskih protokolov lahko ugotovimo za pisarno kr{kih {kofov. V petdesetih letih, iz katerih so ohranjeni obra~uni za urade na Spodnjem Štajerskem in Dolenjskem, se obrazec protokola ni niti malo spremenil. Kljub temu, da so ‘e konteksti prvih znanih obra~unov iz dvajsetih let 15. stoletja pisani v nem{~ini, je protokol vseskozi ohranil latinsko obliko (pril. 16). Obrazec se vsebinsko od sodobnega freisin{kega prav ni~ ne lo~i, stilsko pa ga zaznamuje var~no in elegantno izra‘anje v genitivu. Zanimiva je tudi formulacija audite sunt rationes, tokrat postavljena za datacijo, ki jasno ka‘e na na~in izvajanja obra~unskega “obreda”; uradnik je moral svoje poslovanje ustno zagovarjati. Od finan~ne dokumentacije tretjega med velikimi cerkvenimi posestniki na slovenskih tleh, briksen{ke {kofije, se je ohranilo bore malo – vsega en obra~un blejske oto{ke pro{tije. Pri tem ne gre za kako sistemati~no vodeno ra~unsko knjigo ampak zgolj za prilo‘nostni zapis, ohranjen v prepisu skupaj z urbarjem za isto posest iz leta 1431.37 Sam obra~un nima uvodnega protokola, objavljeni pasus (pril. 17) je del prepisa ra~unskega pisma na zadnji strani. Protokol vsebuje vse bistvene dele, vendar je identi~nost s protokoli eventualnih ra~unskih knjig malo verjetna. Medtem ko lahko za ve~ino pisarn cerkvenih knezov ugotavljamo precej{njo ustaljenost, je pomanjkanje tradicije pri ra~unskih virih {ele 1461. leta ustanovljene ljubljanske {kofije ve~ kot o~itna. Obra~uni gornjegrajskega gospostva s konca 15. stoletja na prvi pogled ka‘ejo dokaj neurejeno podobo, ~eprav gre v resnici za samosvoj, a razvejan sistem finan~ne dokumentacije, od katere so ‘al ohranjeni le drobci.38 Ra~unska knjiga (gesamtrechnun- gen) je bila sestavljena iz oskrbnikovega obra~una, ki je vklju~eval sumarne obra~une podrejenih uradnikov (oskrbnikov uradov, na katere je bilo razdeljeno gospostvo). Ti su- marni obra~uni so bili obi~ajno postavljeni pred ostale oskrbnikove rubrike, tako da obra~un pravega protokola ve~inoma sploh ni imel. Izjema je obra~un oskrbnika Andreja Harerja iz leta 1496, kjer je vrstni red (sode~ po statistiki ohranjenih virov!) obrnjen na glavo (pril. 18). Protokoli sumarnih obra~unov so bili zelo zgo{~eni, navedbe se omejujejo na uradnika, urad in obra~unska leta (pril. 19). Ostale podatke, ki so bili skupni vsem obra~unom (po- drobna omejitev obra~unskega obdobja, datum izvr{itve, obra~unska komisija) je bilo mogo~e najti na drugem mestu, npr. v nekak{nem skupnem zaklju~nem protokolu, zdru‘enem z bilanco (kontekstualni element!), na koncu knjige (pril. 20)39 ali pa v kasneje pripisanem pisarni{kem zaznamku z izrazito protokolarno obliko in vsebino (pril. 21). V lo~enih knji- 36 Glej spodaj, str. 207. 37 Glej Milko KOS, Transkripcija briksen{kih urbarjev za blejsko gospostvo, tipkopis pripravljen za objavo, ZIMK, ZRC SAZU, uvod, str. 3. 38 Glej spodaj, str. 208. 39 Bilanci je bila lahko dodana tudi le datacija, RLJ 3, pag. 30. 191ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Slika 2: Obra~un kr{kega urada Vitanje za leto 1437, prva stran s protokolom ter denar- nimi in delom naturalnih prihodkov (Weytenstain/ Anno domini etc. XXXVIIIO in vigilia Petri et Pauli audite sunt rationes/ Sartoris officialis, …). Ra~unska knjiga kr{kih uradov v “Marki” 1425–1437; ADG, HS 106. 192 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Slika 3: Ra~unska knjiga celjskih mestnih sodnikov 1457–1513, prva stran z uvodnim pojasnilom o uvedbi ra~unske knjige po smrti Ulrika II. Celjskega in prevzemu oblasti cesarja Friderika ter prihodki obra~una za leti 1457 in 1458 (Iesus/ Nach Kristi gepue rd- tawsent vierhundert vnd in dem/ newen vnd fuenffczigisten jar ist angefangen worden/ in dicz puch ze schreleben der richter zu Cili raittung, ...). StLA, Cilli, fasc. 1, {t. 4, fol. 1. 193ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) gah prejemkov in izdatkov, ki so jih vodili posamezni uradniki razli~nih rangov, najdemo posamezne protokolarne elemente (predmetne, krajevne in ~asovne oznake) v obliki naslo- vov – Decime seruientes pecuniam anno domini etc. in pod tem mdr. Decima in Porebri...40 ali Am suntag ante Mathei, ki uvaja popis dnevnih izdatkov.41 Pri ra~unovodstvu ljubljan- skega stolnega kapitlja imamo spet opraviti z zgo{~enimi oblikami obra~unov, ki so bili skupaj z izdatki, prejemki, dolgovi, popisi posesti, itd. zapisovani v univerzalno finan~no knjigo. Ti obra~uni imajo obliko sicer okrnjene, vendar obi~ajno s pe~ati overovljene listi- ne.42 Njihov kontekst je obdan s protokolom, ki precizno navaja nazive in obra~unske termine ter podrobno raz~lenjuje predmet obra~unavanja (pril. 22), in eshatokolom z data- cijo in pri~ami (pril. 23). Zanimivo je, da podobno obliko protokola najdemo tudi pri obra~unu slovenjegra{ke ‘upnije (pril. 24), ki izvira {e iz obdobja pred ustanovitvijo ljubljanske {kofije. Presenetljivo je tudi ta, sicer edini ohranjeni za omenjeno ‘upnijo, vpisan v nekak{en ve~namenski urbar. Sumarni podatki o bilanci so prav tako opremljeni z uvodnim in zaklju~- nim protokolom, ki pa sta nekoliko enostavnej{a kot v kasnej{ih kapiteljskih obra~unih. V uvodu so navedeni le osnovni podatki (predmet obra~unavanja, ra~unopolagatelj, izvr{itelj in leto obra~una), ob koncu pa je podana datacija. Prav tako ni zaslediti nobenih elementov overovitve. Podobnosti med obema primeroma gotovo niso naklju~ne in morda ka‘ejo na neko splo{no raz{irjeno knjigovodsko prakso ‘upnij (morda v okviru oglejskega patriarha- ta?), ki jo je prevzela in izpopolnila finan~na administracija ljubljanskega kapitlja; ne sme- mo namre~ pozabiti, da je glavnino kapiteljske posesti predstavljalo {est inkorporiranih ‘upnij, od katerih je pet predhodno pripadalo Ogleju.43 Prvi ohranjeni obra~uni celjskih mestnih sodnikov izvirajo iz ~asa, ko je mesto pri{lo pod habsbur{ko oblast. Leta 1459 so jih za~eli vpisovati v novo ra~unsko knjigo, ki je ostala v uporabi dobrih petdeset let. Protokol (pril. 25) je vse do konca 15. stoletja ohranil skoraj nespremenjeno podobo. Dataciji sledi fraza ist ain raittung beschehen mit, nato pa po vrsti podatki o vsakokratnem sodniku, predmetu obra~unavanja in obra~unskem obdobju. Pred- metne oznake obra~unanih podro~ij sodnikovega delovanja so ob~asno nekoliko variirale; poleg mestnega davka so ostale postavke nekajkrat izrecno navedene, sicer pa zajete s skupno oznako ander zusteannd (ostale pritikline), ki so se od leta 1481 dalje ozna~evale kot niderlegung. Medtem ko sam protokol ka‘e precej{no stabilnost, pa je kontinuiran razvoj opaziti nekje drugje – pri protokolarnem izvle~ku, ki v obliki naslova stoji na za~etku vsakega obra~una. Le-ta je bil, pisan v odebeljeni knji‘ni minuskuli, sprva namenjen zgolj bolj{i preglednosti knjige. S postopnim dodajanjem vedno novih elementov protokola (pril. 26, debelej{i tisk) pa je njegov obseg postajal vedno ve~ji, tako da sta v dolo~enem trenutku obra~un uvajala dva skoraj identi~na zapisa. Zato so po letu 1506 stari protokol opustili, njegovo vlogo pa je prevzel kaligrafsko pisani izvle~ek. Na nekoliko druga~no knjigovodsko prakso v pribli‘no istem ~asu naletimo v Mariboru. Tamkaj{nje (dav~ne) knjige so sodnikom slu‘ile predvsem za vpisovanje poravnanih in zaostalih obveznosti me{~anov, v~asih pa je vanje za{el tudi kak obra~un, ki ga je sodnik, kot ka‘e, polagal le ob koncu svojega ve~letnega mandata. Protokol, povsem druga~en od 40 RLJ 6, fol. 7. 41 RLJ 7, pag. 2. 42 Listinski elementi se obi~ajno omejujejo na dispozicij, datacij, seznam pri~ in koroboracij (prim. RLJ 1, fol. 80, pag. 115, 120, 155, 177), v zadnjem primeru izjemoma na samem za~etku tudi publikacij (Notandum quod, …). 43 Lilijana @NIDAR{I~ GOLEC, Duhovniki kranjskega dela ljubljanske {kofije do tridentinskega koncila, Acta ecclesiastica Sloveniae 22, Ljubljana 2000, str. 37–41, 50–1. 194 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... vzorca, ki smo ga vajeni (pril. 27), zgolj naznanja zapis pravnega dejanja in pri tem poudarja dol‘nost, izvirajo~o iz podeljene slu‘be. Pisan je v prvi osebi s strani mestnega sodnika in pojasnjuje dvoje: da je namre~ dol‘an polo‘iti obra~un svétnikom ter mestni ob~ini in to za ves ~as svojega slu‘bovanja, od dne, ko so ga le-ti postavili na omenjeni polo‘aj. Tisto, kar bi pri~akovali v uvodu, najdemo na koncu, v eshatokolu (pril. 28). Ta vsebuje vse bistvene identifikacijske elemente: obra~unsko komisijo, polagatelja, podrobno raz~lenjen predmet obra~unavanja in datacijo. Nosilec dejanja tu ni ve~ sodnik, ampak tisti, na katere se v uvodu obra~a – svétniki, nekaj predstavnikov mestne ob~ine in, kar je najzanimivej{e, novi sodnik. Polaganje obra~una se je torej izvajalo po preteku sodnikovega mandata, ali pa je bilo morda celo zdru‘eno z umestitvenim aktom. Vsekakor je bil obra~un zadnje dejanje starega in obenem prvo novoizvoljenega mestnega sodnika. 2. Kontekst vsebinsko sestavljajo {tirje osnovni deli, v obi~ajnem vrstnem redu: rema- nenca (ostanek), prihodki, izdatki in bilanca. Pri prvem, ki ni nujno samostojna rubrika, gre navadno za kratko, enovrsti~no navedbo bilan~nega izzida (salda) iz preteklega obra~unskega obdobja. Predstavljala je za~etno stanje obra~una in morda tudi dejansko tisto zalogo, iz katere je lahko ~rpal oskrbnik, dokler se niso v blagajno in ka{~o za~ela stekati nova sred- stva. Naj poudarim, da se je kot remanenca knji‘il izklju~no pozitivni saldo in nikakor eventualni primanjkljaj; tega so povsem nevpadljivo zapisovali med izdatke. Deloma so na to vplivali ~isto prakti~ni razlogi. Negativni znesek (= izdatki!) bi tik pred prihodkovnim delom prejkone vna{al zmedo. Kako jasno je bilo razumevanje remanence kot pozitivnega ostanka, ka‘ejo {tevilni obra~uni, ki to rubriko enostavno izpu{~ajo in zadevni znesek preprosto vklju~ujejo v rubriko denarnih prihodkov (kot prvo vknji‘bo). Ponekod so tudi naturalne ostanke vna{ali v remanen~no rubriko, ki je v tem primeru predstavljala celoten popis zalog, s katerimi je gospostvo stopilo v novo poslovno leto. Lep primer za to so freisin{ki obra~uni 1437–1450 (RFR 2). V primeru separatnih naturalnih “miniobra~unov”44 je vsak od njih na prvem mestu med prihodki vseboval remanen~no vknji‘bo. Popisi prihodkov v obra~unih so obi~ajno razdeljeni v ve~ rubrik (postavk). Njihovo {tevilo in vsebina sta odvisna od dejavnosti, ki jih je gospostvo ali urad opravljal(o), pa tudi od na~ina uprave. Pri strogo urbarialnih uradih, ki so bili praviloma oddani oskrbniku “proti obra~unu” (gegen Verrechnung, pflegweise, zu treuen hannden), se njihovo {tevilo obi~ajno omejuje na eno postavko dajatev v denarju (percepta der (czins)phenning, innemen phen- ning des vrbars, itd.) in nekaj postavk za razli~ne naturalne dajatve (razli~ne vrsta `ita, vino, redkeje kostanj, bob ipd.). Ob~asno se omenja mala pravda (percepta der kleinen rechten), ki je v~asih zajeta tudi med alia percepta oz. ander innemen. Ta rubrika je bila obi~ajno namenjena za razli~ne neurbarialne prihodke (odvet{~ina, v zakup oddani objekti, ali dese- tine), pri uradih, ki so zajemali tudi de`elno ali mestno sodi{~a, pa predvsem za davek, mitnine, sodne globe in podobno. Vsako od teh postavk je tvorilo ve~ ob koncu sumiranih vknji`b. Navadno (~e gre za urbarialne prejemke) te postavke navajajo predpisane oz. pri~akovane zneske in koli~ine. Rubrike so torej imele ustaljeno obliko in stalno vsebino, ki so jo obi~ajno prepisovali iz enega v naslednji obra~un. Vse spremembe in odstopanja so bele`ili med izdatke. Dejanske prihodke prina{ajo predvsem postavke, ki se nana{ajo na poslovanje sodi{~, to~neje na mitnino in globe. Precej enostavneje je bilo navajanje prihod- kov pri uradih, ki so bili oddani v zakup (de`elna in mestna sodi{~a). V tem primeru tvorijo prihodki eno samo rubriko (pecepta des bestannds), ki navaja vi{ino zakupa. 44 Glej spodaj str. 196. 195ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Podobno kot prihodki so v obra~unih urabarialnih uradov tudi izdatki razdeljeni v ve~ rubrik denarnih in naturalnih postavk. Med tem ko so naturalne postavke urejene po vrstah pridelkov, se denarne obi~ajno delijo na redne – gewondlich, ordentlich awsgeben (pla~e oskrbnika in grajske posadke, vsakoletni nakup vina itd.) in izredne – alia exposita, ause- rordentlich awsgeben, kamor so uvr{~eni vsi ostali izdatki. Pogosto je raz~lemba {e podrobnej{a. Posebne postavke tvorijo npr.: denar, izdan na pobotnice – exposita auf brief, per literas; izgube zaradi opustelosti zemlji{~a – abgang; odpis dajatev zaradi slabe letine, opusto{enj itd. – hengnus; izdatki za gradbena dela – exposita auf paw; potni stro{ki – zerung in pla~ila za sle – potenlon. Ob koncu vsakega obra~una je prikazana razlika med prihodki in izdatki oziroma bilan- ca. Prikazana je v obliki dol‘ni{ko-upni{kega odnosa med lastnikom urada in njegovim oskrbnikom. V primeru, da so prihodki presegali izdatke (slednji so se krili iz prvih), je bila bilanca pozitivna. To je tedanja knjigovodska stroka pojmovala kot dolg oskrbnika (offi- cialis, amptman) svojemu gospodu, lastniku (domino, herren). Oskrbnik je kot lastnikov namestnik pobral prihodke urada, in ~esar ni porabil v teko~em poslovanju, je bil dol‘an izro~iti svojemu gospodu. Kadar pa so izdatki presegli prihodke, je bila bilanca negativna. Oskrbnik je moral nepokriti del izdatkov teoreti~no zalagati iz lastnega ‘epa, torej mu je bil dol‘an lastnik urada ta kredit povrniti. Ta negativni ali pozitivni ostanek se je obi~ajno prenesel v naslednje obra~unsko obdobje. Oskrbnikov dolg je bil v prihodnjem obra~unu knji‘en med prihodki, gospodov dolg oskrbniku pa med izdatki.45 V {ir{i sklop bilanciranja je spadalo tudi sprotno sumiranje. V prvih obra~unih so se delni se{tevki lahko nahajali ‘e med tekstom, povsem neobvezno, za nekaj sorodnih postavk, sicer pa so vse sumarne naved- be sledile na koncu, v sklopu bilance. Kasneje je bilo skladno s strukturo tudi sumiranje urejeno hierarhi~no od najo‘jih skupin dalje. Obi~ajno so bili sumarni zneski zapisani za zadnjo postavko rubrike, oziroma za zadnjim se{tevkom v skupini rubrik, kadar je {lo za t. i. summam summarum. Detajlnej{i obra~uni s konca 15. stoletja so poleg tega poznali tudi sumiranje po straneh (znesek se je nahajal na dnu vsake strani). Teoreti~no se je sumiranje izvedlo v toliko stopnjah, kolikor je bilo potrebnih, da je na koncu ostal le po en znesek za vsako od valut (denar, razli~ne vrste ‘ita, …); prakti~no so obi~ajno zado{~ale dve do tri. Vsi ti parcialni se{tevki, ki so bili dejansko predpriprava za kon~no bilanco, so obenem pove~ali preglednost obra~una in olaj{ali morebitno kasnej{e preverjanje. Ob strogo ra~unskemu delu besedila naletimo v~asih tudi na razli~ne dodatke, ki so v bolj ali manj tesni zvezi z obra~unom. Ena od vrst teh dodatkov, zna~ilna za zbirne ra~unske knjige (centralne, regionalne), so podatki o medsebojnih razmerjih lokalnih ‘itnih mer. Obi~ajno so navedeni ob koncu naturalnih prihodkov v obliki vrsti~nega ali odstav~nega vpisa, ki ga od ostalih vknji‘b lo~i uvodni nota. Tovrstne opombe so bile spri~o kaoti~nih razmer v srednjeve{kem merstvu zelo prakti~en a ‘al ne povsod obvezen sestavni del obra~u- nov. Med tem ko de‘elnokne‘je ra~unske knjige za Kranjsko redno navajajo pretvorbe lokalnih mer v ljubljansko (de‘elno), kaj podobnega zaman i{~emo pri freisin{kih ali kr{kih ra~unskih knjigah. Danes so podatki nepogre{ljivi pri rekonstrukciji starih merskih siste- mov. Drug zanimiv tip so razli~ni inventarji. Obstajajo indici, ki ka‘ejo na prvotno skupni izvor obra~unov in inventarjev. Redovni statuti dr‘ave Nem{kega vite{kega reda so namre~ predpisovali, da mora vsak oskrbnik ob zaklju~ku svojega slu‘bovanja v nekem uradu izgotoviti primopredajni protokol o “‘ivem” in “mrtvem” hi{nem inventarju, gotovinskem stanju ter nepla~anih terjatvah.46 Mi{ljenje, da ti dve vrsti zapisov sodita skupaj, je bilo 45 Npr. Obra~un za Pazinsko grofijo 1438–1439, RDK 6, fol. 22’. 46 PATZE, Geschäftsschriftgut (kot v op. 17), str. 50. 196 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... prisotno tudi na obravnavanem ozemlju. Ve~krat se namre~ med obra~uni ali kot njihovi deli nahajajo razni popisi inventarja (predvsem oro‘ja), ki ga je v gradu zapustil odhajajo~i oskrbnik.47 Oblikovani so kot ena izmed rubrik obra~una z naslovom (npr. Vermerckt was Martinus Wagner zewg in beiden heawsern zu Weittenstain gelassen hat dem Staindoerffer vnd Dietreichstainer48 ) in vrsti~nimi vpisi, ki jih uvaja besedica item. Tretjo skupino presta- vljajo razni poslovni zaznamki, ki se nana{ajo na doti~ni urad, oskrbnika in njegovo poslo- vanje. Sem sodijo npr. prepisi ra~unskih pisem,49 izvle~ki iz reverzov50 in podobno. Tovr- stni zapisi se v~asih nahajajo na posameznih listkih in so (zlo`eni) potisnjeni med vezavo ali pa z voskom prilepljeni v kodeks.51 Pri povezovanju opisanih sestavnih delov v celoto je `e v okviru iste pisarne prihajalo do {tevilnih variacij v obliki in strukturi, {e toliko bolj izven tega okvira. Na to so deloma vplivale razlike v strukturi gospostev oz. uradov samih, predvsem pa t. i. ~love{ki faktor, ali povedano druga~e, iskanje optimalnih na~inov obra~unavanja v danih okoli{~inah. Bistvo konteksta, in obenem obra~una v celoti, je prikazati prihodke na eni in izdatke na drugi strani ter njuno pozitivno oziroma negativno razmerje. Pri tem je bilo prvo na~elo, upo{tevano prakti~no v vseh obra~unih, lo~evanje prihodkov in izdatkov. Pisar je najprej zapisal vse prihodke in jih se{tel, na enak na~in zabele`il izdatke ter na koncu navedel razliko. Tak na~in je bil gotovo najpreglednej{i, pa vendar naletimo v posameznih pisarnah na odklone. Pisarjem je povzro~alo preglavice predvsem kri`anje takrat `e prevladujo~ega denarnega prometa z naturalnim. Tako imajo freisin{ki obra~uni s konca 14. stoletja prav nenavadno podobo. Denarnim prihodkom sledijo zaklju~eni obra~uni posameznih naturalnih artiklov (sir, razli~ne vrste `it, itd.) s prihodki, izdatki in bilanco, pri ~emer je zadnja prera~unana v denar in torej prikazana kot denarni prejemek. V primeru, da celotna koli~ina nekega artikla ni bila prodana, je poleg “denarnega prejemka” zabele`en tudi ostanek v “naturalni valuti”. Tako zbranim prihodkom, zreduciranim na “denarno valuto”, sledjo denarni izdatki in na koncu bilanca, pri kateri pa zaman i{~emo naturalne ostanke. Zabele`eni so {ele v obra~unu za prihodnje leto, kot prva postavka prihodkov v “miniobra~unih” naturalnih artiklov. Po- vsem jasno je, da je tak{na raztresenost podatkov ote`evala ~e `e ne onemogo~ala dober pregled nad poslovnim izzidom. Te`nje po izbolj{avi so opazne v okoli {tirideset let mlaj{ih obra~unih, kjer so v kon~no bilanco vklju~eni zbrani naturalni ostanki, v obra~unu nasled- njega leta pa so povsem na za~etku prera~unani v denar in vodeni kot denarni prejemek. Separatni naturalni obra~uni so nekaj ~asa ohranili nenaravno mesto med denarnimi prihod- ki in izdatki, kasneje pa so jih pomaknili povsem na konec, `e za izra~unano bilanco (na mesto, kjer so bili pred tem zbrani njihovi bilan~ni izvle~ki). Tako so naturalni, tako reko~ `itni obra~uni predstavljali povsem lo~en, samostojen del celotnega obra~una. Tak{no struk- turo imata zadnja dva lo{ka obra~una iz t. i. centralnih ra~unskih knjig (za leti 1441 in 1448). Na lokalni ravni, vsaj kar zadeva kranjski gospostvi, je ta razvojna faza izostala, saj ka`ejo samostojni obra~uni lo{kega gospostva tja do konca osemdesetih let 15. stoletja natanko tako podobo kot slabih sto let prej. Reforma v za~etku devetdesetih pa je prinesla povsem nov tip obra~una, kjer so prihodki in izdatki striktno lo~eni. Oba dela sta navznoter 47 RDK 6, fol. 6; RKR 2, fol. 32’, 43’; RFR 2, fol. 176’; primerjaj Maja @VANUT, Pisni viri za materialno kulturo v obdobju gotike na Slovenskem, Gotika v Sloveniji, Svet Predmetov, Ljubljana 1995, str. 121 ss. 48 RKR 1, fol. 141’, obj.: Ignaz ORO‘EN, Das Dekanat Neukirchen, Das Bistum und die Diözese Lavant 8, Marburg 1893, str. 454–6. 49 RKR 2, fol. 32’. 50 RDK 6, fol. 6’. 51 Prim. LACKNER, Rechnungsbuch (kot v op. 18), str. 20. 197ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) {e naprej razdeljena v denarnega in naturalnega (`itnega), prihodkovni del pa je poleg tega urejen po uradih in ustrezno sumiran. Kljub temu, da so bili sedaj naturalni izdatki knji`eni lo~eno od prihodkov, pa so njihove se{tevke {e vedno vna{ali v prihodkovni del in po stari navadi naturalno bilanco (prera~unano) upo{tevali kot denarni prihodek. S tem smo se obenem seznanili tudi `e z drugim problemom – lo~evanjem denarnih postavk od naturalnih. Zemlji{ka gospostva so temeljila na proizvodnji naturalnih dobrin. ^eprav so v obravnavanem ~asu podlo`niki `e ve~ino dajatev poravnavali v denarju, je naturalna oddaja {e vedno predstavljala ob~uten dele` prihodkov. Gospostvo je del teh produktov potro{ilo samo, ostanek pa prodalo oziroma skladi{~ilo kot zalogo. Obenem pa so, ~eprav v omejenem obsegu, slu`ili tudi kot pla~ilno sredstvo (npr. pri pla~evanju gospo{~inskih name{~encev). Srednjeve{ki poslovne` si ni belil glave z razli~nimi funkcijami, ki jih je isto blago pri tem imelo. Zanj je oves ali sir, kadar je sestavljal obra~un, predstavljal le eno do valut (podobno kot denar), celotno poslovanje z njo pa premo`enjski del, ki ga je bilo treba obra~unati. Tak{no naziranje je vna{alo v ra~unovodstvo dokaj{no zmedo, ki so jo najelegantneje re{evali s striktnim lo~evanjem vseh sestavnih delov koncepta (prihod- kov, izdatkov in bilance) na denarnega in naturalnega. Pri tem so naturalno bilanco ob koncu prera~unali v denar in vse skupaj ponovno bilancirali. Tak{no urejenost so imeli npr. de`elnokne`ji obra~uni za Kranjsko v 15. stoletju, bolj ali manj uspe{no pa so se ji v razli~nih obdobjih pribli`evali freisin{ki obra~uni (glej zgoraj). Popolno nasprotje temu pa predstav- lja knjigovodska praksa pisarne gori{kih grofov ob koncu 14. in za~etku 15. stoletja. Prihodki oziroma izdatki so raz~lenjeni v o`je skupine, pri katerih se zvrstijo vse mogo~e dobrine – od denarja preko razli~nih vrst `ita do `ivine in drobnice. Obra~un dejansko kalkulira z vsemi temi valutami vzporedno in ne izpostavlja ene izmed njih kot glavne, univerzalne, v katero bi se vse ostale prera~unavale. Niti kon~na bilanca ne pozna prevajanja na skupni imenovalec, tako da je bila verjetno celo za izku{eno oko sodobnega uradnika predstava o celotnem znesku, tako, na prvi pogled (brez prera~unavanja), prakti~no nemogo~a. Tak na~in obra~unavanja so poznali tudi v pisarni kr{kih {kofov skozi celo 15. stoletje. Tretji prijem, ki so se ga poslu`evale pisarne pri formiranju strukture obra~unskega koncepta, je bilo oblikovanje o`jih zaklju~enih skupin – postavk. Prvi obra~uni niso pozna- li zdru`evanja sorodnih vknji`b v skupine (postavke). Posamezni prihodki oz. izdatki so si sledili v sklenjeni vrsti ali v stolpcu v povsem naklju~nem vrstnem redu.52 Tak na~in je bil zlasti pri ve~jem {tevilu podatkov zalo neprakti~en. Potreba po zdru`evanju se je kazala predvsem v uradih (gospostvih), ki so pokrivali ve~ji teritorij, zdru`evali raznovrstne dejav- nosti ali pripadali isto~asno ve~ razli~nim posestnikom. Vse na{teto je zdru`eval denimo urad {tajerskega de`elnega pisarja; pokrival je razli~na gospodarska podro~ja na celotnem ozemlju de`ele in bil v prvi polovici 14. stoletja, ko so nastali najzgodnej{i danes ohranjeni obra~uni, razdeljen med dva lastnika – brata Albrehta in Otona Habsbur{ka. Urad je bil v tem ~asu oddajan v zakup, tako da so prihodki navedeni sumarno, kar v okviru protokola,53 zato pa je spisek izdatkov izredno dolg. Skupine, ki do neke mere izbolj{ujejo preglednost, so tvorjene na podlagi izdajatelja pobotnic, na katere se posamezni izdatki glasijo (exposuit in literis duci Alberti (Ottonis), in literis domine regine, ...), glede na teritorialni okvir (defalca- tiones vallis Anasi), ali pa na dolo~eno dejavnost (purchuete, defalcationes eiusdem offi- 52 Prim. HAIDACHER, Tiroler Rechnungsbücher (kot v op. 31), slike na str. 523–33 in objava teksta. 53 Prim. zgoraj, str. 188, in pril. 3. 54 Pri tej konkretni skupini gre za izdatke lokalnih de‘elnokne‘jih uradov, torej za izdatke od de‘elne uprave nasploh. 198 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... cii54 ). Tak{no razvr{~anje po ve~ vzporednih na~elih je v kasnej{ih obra~unih zamenjala uporaba enega samega, najve~krat vsebinskega ali geografskega; kar se je pa~ zdelo prikladnej{e glede na zna~aj obra~unanega urada, izjemoma pa tudi kombinacija obeh. Tako so bili npr. prihodki kranjskega vicedoma v obra~unu za leto 1421/22 razvr{~eni v naslednje skupine: percepta der meutt, alia percepta, percepta der clain rechten, … , ven- dar tudi percepta der zehend der obern empter in percepta der zehend in der nydern em- btern. Podobno so bili razvr{~eni izdatki za gradbena dela na posameznih objektih v lo{kem gospostvu v obra~unih iz prve polovice 15. stoletja (paw in der vesten, paw am turen, paw an der muel ze Westret, …). Tak{na stopenjska ureditev pa je bila precej redka. Obi~ajno se je pisar odlo~il za eno od na~el. Oblikoval je npr. vsebinske skupine, znotraj njih pa navedel sumarne zneske posameznih geografskih enot, ali pa je oblikoval skupine po uradih (krajih) in v okviru njih navedel prihodke od posameznih dajatev. Ti temeljni principi so se med seboj stapljali na razli~ne na~ine. Struktura konteksta je bila odvisna od tega, katero na~elo je bilo izbrano kot prednostno oziroma na kak{en na~in so jih kombinirali med seboj. Pri tem je nastalo ve~ razli~ic, ki pa jih lahko shematsko strnemo v tri osnovne tipe in v okviru nekak{ne delovne nomenklature ozna~imo kot: 1) monobilan~ni monovalutni tip, 2) monobilan~ni polivalutni tip in 3) polibilan~ni poliva- lutni tip. 199ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Poglavitna kriterija za tak{no delitev sta uporaba enotne oz. ve~ razli~nih obra~unskih valut ter skupnega oz. posami~nega (v okviru vsake od valut) bilanciranja. Prva dva tipa sta si v osnovi dokaj podobna. Pri obeh je glavno vodilo lo~evanje prihodkov in izdatkov, ki so bilancirani ob koncu na sumarni ravni. Razlika med njima je v tem, da prvi striktno lo~uje denarno poslovanje od naturalnega in ju ob koncu, prevedena na enotno “valuto” (denar), bilancira med seboj, drugi pa ves ~as enakovredno operira z razli~nimi (denarnimi in natu- ralnimi) vrednostmi, ki jih niti v kon~ni bilanci ne postavi na skupni imenovalec. V obeh primerih je obra~un zaklju~en z enim zneskom, le da je ta v drugem primeru izra`en v ve~ valutah. Tretji tip je nekak{en derivat obeh prej{njih. Glede lo~evanja prihodkov in izdat- kov ter denarnega in naturalnega poslovanja je podoben prvemu, le da je hierarhija na~el tu obrnjena. Glede neprevajanja naturalnih vrednosti v denar se pribli`uje drugemu tipu, a gre pri tem {e nekoliko dlje; skupne bilance namre~ ne pozna, obra~un je zaklju~en za vsako valuto posebej. Kranjski de`elnokne`ji obra~uni so prvega tipa, kr{ki in gori{ki drugega, tretji tip pa je zna~ilen za eno od razvojnih stopenj freisin{kih obra~unov. Gornjegrajski ter celjski in mariborski mestni obra~uni kalkulirajo zgolj z denarjem, tako da je njihova struk- tura precej enostavna – deli se na prihodke in izdatke, ki so po potrebi razdeljeni v rubrike. K bolj{i preglednosti obra~una je precej prispevala tudi oblika kontekstualnega zapisa. Prvotno obliko kontinuiranega zapisa preko cele {irine strani (zna~ilnega za zvezna besedi- la), {e mo~no prevladujo~o v tirolskih ra~unskih knjigah, je kmalu zamenjal vrsti~ni oziro- ma odstav~ni zapis posameznih vknji`b, v katerega so postopoma prodirali vedno novi oblikovni elementi. Naslovi postavk so dobili svoje vrstice, obi~ajno so stali na sredini strani, v~asih pisani nekoliko krepkeje. Podobno so bili na sredino vrstice pod zadnjo vknji`bo postavke ali pa na desni rob vzporedno z vknji`bami pomaknjeni se{tevki (sum- mae) postavk. Vknji`be znotraj tako omejene postavke so stale vsaka v svoji vrsti ali odstav- ku, ~e je bil zanjo potreben dalj{i tekst. Koli~ine v denarju oziroma merskih enotah blagov- nih vrednosti so bile lahko od teksta nekoliko odmaknjene in so tvorile svojo kolono, kar je precej olaj{alo ra~unanje. Nadaljnji korak so predstavljale vezne ~rte, ki so vodoravno povezovale tekst vknji`be z ustrezno {tevilko v koli~inski koloni, navpi~no pa vse vknji`be ene postavke z njihovim se{tevkom (pri zapisu vsote pod zadnjo vknji`bo v obliki veznega loka, obi~ajno na levi strani,55 pri zapisu vsote na desni rob pa v obliki dveh v klin spu{~ajo~ih se premic56 ). Na ta na~in so bile postavke lo~ene med seboj, kar je bilo lahko poudarjeno z nekoliko vi{jim medvrsti~nim prostorom. Ponekod v tej funkciji zasledimo tudi lo~ne ~rte,57 redkeje pa se lo~nice nahajajo med zadnjo vknji`bo in vsoto, kot je to obi~ajno danes.58 Vsako vknji`bo je obi~ajno za~enjala besedica item, lahko tudi nekoliko odmaknjena od slede~ega besedila, kar je pri{lo do izraza predvsem pri postavkah z dolgimi (odstav~nimi) vknji`bami. Ve~inoma kasnej{i dodatki so marginalna opozorila, ki ka`ejo na morebitne neporavnane obveznosti ipd. Ozna~ena so z nota, n. b. (nota bene) ali pa s stilizirano risbo roke z iztegnjenim kazalcem ().59 Te oznake lahko uvajajo kraj{e besedilce, lahko pa stojijo samostojno. Od njih je potrebno lo~evati marginalne opombe, ki korigirajo vrstni red postavk. Pisar je tovrstne napake opremil z drobnimi ~rkami ob robu (a., b.), kar je zmanj{evalo mo`nost pomot pri kasnej{ih kalkulacijah.60 55 Npr. RFR 1. 56 RDK 6. 57 Zelo pogosto v RFR 1. 58 V obravnavanih obra~unih le v enem primeru, RFR 2, fol. 122. 59 RFR 2, fol. 71; RLJ 8, pag. 81. 60 Pogosto predvsem v RKR 2, npr. fol. 138. 200 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Najve~jo stopnjo urejenosti ka`ejo izdelki de`elnokne`je pisarne. V obra~unih za Kranjsko (1436–1448) je mogo~e zaslediti skoraj vse opisane oblikovne elemente, katerih raba je skozi celo besedilo zelo dosledna. Podobno sliko ka`ejo tudi zgodnej{i freisin{ki obra~uni, kjer je {e izrazitej{a uporaba razli~nih ~rt, pedvsem lo~nic, ni pa prav pretirane stalnosti v obliki. Kolone denarnih in merskih enot, ki jih v prvih obra~unih (1395–1400) prakti~no ni, imajo v zadnjih (1440–1441) `e raz~lenjeno obliko (podpisovanje istih enot). Oblikovno so freisin{ki obra~uni nekoliko nazadovali po ukinitvi centralnih ra~unskih knjig v drugi polovici 15. stoletja, v devetdesetih pa je bila njihova zasnova postavljena na povsem nove temelje. Z vnaprej{njim vna{anjem nespremenljivih delov po predlogi pred- hodnega obra~una (z zelo odebeljeno kaligrafsko pisavo) je postala oblika posamezne stra- ni prakti~no stalna, denarne in naturalne vrednosti so bile zaradi razlike v pisavi opazne `e na prvi pogled. Pojavilo se je tudi sumiranje po straneh. Res pa je taka uniformiranost veljala le za prihodkovni del; pri izdatkih zaradi njihove spremenljivosti prakti~no ni bila izvedlji- va. Dokaj urejen videz ka`ejo tudi kr{ki obra~uni, vendar je tu uporaba oblikovnih elemen- tov na precej ni`ji ravni. Denarnih kolon ni, oblika temelji na vrsti~nem oziroma odstav~nem zapisu z ob~asnimi presledki in nedosledno rabljenim dvostopenjskim zamikom od levega robu (za naslove in vsote) – podobno kot pri freisin{kih obra~unih iz let 1476–1490, nekaj takega pa velja tudi za obra~une celjskih mestnih sodnikov. V kombinaciji vrsti~nega in odstav~nega zapisa z na sredino pomaknjenimi vsotami postavk in njihovimi naslovi so pisani tudi gori{ki obra~uni s konca 14. in za~etka 15. stoletja (RDK 4) ter centralna ra~unska knjiga habsbur{kih de`el (RDK 3). Pri prvih bode v o~i ob~asna, kar potratna uporaba zares impozantne teksture, v kateri so sicer izpisani naslovi obra~unov, za naslove postavk.61 Njihova posebnost, sicer redkeje rabljena, so tudi v klin spu{~ajo~e se vijugaste vezne ~rte, ki povezujejo postavke z opombo o `itni meri. Za drugo je zna~ilna teko~a glava besedila, iz katere je mogo~e na vsaki strani `e na prvi pogled ugotoviti za kateri obra~un gre. Ele- ment je bil za knjigo z izjemno velikim {tevilom obra~unov zelo prakti~en. III. Knjigovodska praksa Velika ve~ina del, ki se ukvarja z razvojem knjigovodske tehnike, posve~a svoj prostor skoraj izklju~no obravnavi trgovskih tehnik vodenja poslovnih knjig.62 To dejavnost je s pomo~jo ohranjenih virov mogo~e zasledovati `e od za~etka 13. stoletja dalje. Fragmenti prve ohranjene glavne knjige florentinskega bankirja izvirajo namre~ iz leta 1211.63 Te- melji knjigovodske tehnike, razvidne iz teh fragmentov, po splo{no privzetem mnenju izvi- rajo {e iz rimskih ~asov.64 Grobo re~eno bi lahko trgovsko knjigovodstvo razdelili v dve veji: enostavno in dvojno. Pri tem ne gre za dva povsem lo~ena sistema, ampak za postopen 61 RDK 4, fol. 3’ (So bringt sein awzgeben), 5 (Ze merkchen), 12’ (Das sind ettleich abgeng). 62 Balduin PENDORF, Geschichte der Buchhaltung in Deutschland, Leipzig 1913; Manfred RICKER, Beiträ- ge zur ältesten Geschichte der Buchhaltung in Deutschland, v: Hartmut SCHIELE-Manfred RICKER, Betriebswir- tschaftliche Aufschlüsse aus der Fuggerzeit, Nürnberger Abhandlungen zu den Wirtschaftas- und Socialwis- senschaften 25, Berlin 1967, str. 111–218; Alfred W. CROSBY, The Measure of Reality, Quantification and Western Society (1250–1600), Cambridge 1997; VILFAN, Trgovski knjigi (kot v op. 10); Gustav SYKORA, Systeme, Methoden und Formen der Buchhaltung von ihren Anfängen bis zur Gegenwart, Wien 1952, z navedbo starej{e literature. (Gre le za o‘ji izbor.) 63 RICKER, Beiträge (kot v op. 62), str. 135. 64 SYKORA, Systeme, Methoden und Formen (kot v op. 62), str. 33. 201ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) razvoj, ki je na neki to~ki dosegel vi{jo stopnjo. Prvotnim rekordancam s kronolo{kim redom so sledile sistemati~no urejene knjige po osebnih kontih dol`nikov in upnikov, tem so se pridru`ili stvarni konti (za posamezne vrste blaga), konti uspeha, dobi~ka in izgube, {ele dosledno dvakratno knji`enje vsake postavke (obremenitvi na nekem kontu je sledila odobritev na nekem drugem in obratno) pa je pomenilo lo~nico, ki je od prve polovice 14. stoletja dalje za~ela lo~evati dvojno knjigovodstvo od enostavnega. Omenjena domisli- ca je namre~ omogo~ala, da se je trgovec lahko po analiti~ni obdelavi (bilanciranju ali izravnavi – se{tevek vseh debetnih postavk je bil ob korektnem vodenju knjig enak se{tevku kreditnih) prepri~al o stanju posameznih delov svojega kapitala.65 Odslej sta v Italiji oba sistema `ivela vzporedno (enostavno knjigovodstvo je bilo sprejemljivo le za male trgovce in kramarje),66 v nem{kih de`elah pa do konca srednjega veka prva faza ni bila prese`ena. Najosnovnej{i obliki vodenja poslovnih knjig je na~eloma zadostovala ena sama knjiga, v katero je trgovec lo~eno zapisoval vse posle v kronolo{kem zaporedju in osebne konte poslovnih partnerjev. Z razvojem pa je {tevilo razli~nih knjig vedno bolj nara{~alo; naj na{tejem le poglavitne: dnevnik (za sprotno bele`enje poslov), glavna knjiga (z vsemi konti), blagajni{ka knjiga (izkazovala je vse denarne prejemke in izdatke), knjiga upnikov in dol`nikov ali saldakonti, itd. In kaj imajo te trgovske tehnike skupnega z vodenjem finan~nega poslovanja teritorial- nih (tako svetnih kot tudi cerkvenih) in urbanih, pogojno posplo{eno, javnih67 oblasti? Pravzaprav ne dosti. Nastale so namre~ za potrebe posredni{ke trgovine. Poslovanje oskrb- nika teritorialnega urada pa je zajemalo na eni strani produkcijo (predvsem poljedelsko in `ivinorejsko), prodajo ustvarjenih dobrin in vzdr`evanje infrastrukture, na drugi pa pobi- ranje raznih pristojbin in izvajanje finan~nih transakcij po nalogu svojega gospoda. Uprav- ljal je torej z bolj ali manj kompleksnim gospodarskim obratom, ki je terjal druga~en pristop k dokumentiranju poslovanja. Celotna finan~na sfera je bila strnjena okoli gospo{~inske blagajne, s katero je bila zdru`ena ka{~a, ~e je urad zajemal tudi zemlji{ko posest. Srednjeve{kim javnim oblastem je ve~inoma povsem zado{~ala finan~na dokumentacija na nivoju nekak{nega “blagajni{kega knjigovodstva”, ki je pri trgovskih podjetjih z razvejano strukturo predstavljalo le en segment celotnega vodenja poslovnih knjig. Obenem je te- meljilo to blagajni{ko knjigovodstvo izklju~no na enostavnem sistemu in torej ni omogo~alo vpogleda v stanje posameznih delov kapitala, dobi~ka, izgube, itd. Bolj kot to se v ra~unskih knjigah ka`e potreba po utemeljevanju, t. j. dokazovanju korektnosti denarnega poslo- vanja. Glede na strukturo knjigovodske dokumentacije v arhivih bi v prvi sapi zlahka sklepali, da se je knjigovodstvo javne uprave v srednjem veku omejevalo na ob~asne (eno- ali ve~letne) obra~une. Taka razlaga je morda sprejemljiva za zgodnej{o dobo, v mislih imam tirolske ra~unske knjige poznega 13. in zgodnjega 14. stoletja, pa tudi za ta ~as ni izklju~ena mo`nost obstoja razli~nih predlog v obliki zapisov na listi~ih ali osebnih registrov uradnikov. Prvi taki primeri z obravnavanega obmo~ja so znani s konca 14. stoletja; npr. dobeseden prepis vsebine listka z izdatki v obra~unu gori{kega urada Švarcenek iz leta 1398.68 Vsekakor 65 VILFAN, Trgovski knjigi (kot v op. 10), str. 162; SYKORA, Systeme, Methoden und Formen (kot v op. 62), str. 34. 66 RICKER, Beiträge (kot v op. 62), str. 135. 67 O pojmovanju javnosti oblasti v srednjem veku glej Sergij VILFAN, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 84 ss, 192–3. 68 Der obgeschriben zedeln copie, hernach von stukch ze stukchen aigenleich verschriben, …, M. KOS, Primorski urbarji (kot v op. 34), str. 120. 202 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... ustni zagovor ali polaganje obra~una ni potekal(o) brez pisnih predlog. Razlog za njihovo neohranjanje ti~i v tem, da so tovrstni dokumenti v razmeroma kratkem ~asu izgubili svojo pravno in administrativno vrednost.69 Izjemo pri tem predstavljajo morda edino pobotnice, overovljene listine, ki so jih “blagajniku” kot potrdilo o prevzemu izdajale osebe, katerim je po nalogu svojega gospoda izdajal denar, in ra~unska pisma, ki jih je izdal prejemnik obra~una po opravljenem zagovoru in so vsebovala dolg ene ali druge stranke. Medtem ko se prve, ~e `e niso ohranjene v originalu, omenjajo domala v vseh obra~unih, najdemo druge pogosto prilepljene ali prepisane v ra~unske knjige kot priloge obra~unom.70 Zelo redko nam ohranjeni viri omogo~ajo vpogled v celotno knjigovodsko dejavnost nekega srednjeve{kega upravnega sistema. Eden zgodnej{ih takih primerov je Dr`ava nem{kega vite{kega reda od srede 14. stoletja dalje. Oskrbniki posameznih komend so bili ob sestopu s polo`aja dol`ni sestavljati nekak{ne primopredajne protokole, ki so vsebovali stanje v blagajni, neporavnane terjatve, pa tudi popis zalog in oro`ja. Izgotovljeni so bili v dveh izvodih, od katerih je eden ostal v uradu, drugega pa so poslali na sede` dr`avne uprave, kjer so te protokole vna{ali v “veliko uradno knjigo”. Poleg tega so komturji pola- gali periodi~ne obra~une zakladni~arju, ki jih je vpisoval v nekak{no centralno “zakladni~no knjigo” treßlerbuch). Lo~eno so vodili upravo glavnega konventa v Marienburgu; primo- predajni protokoli se nahajajo v “marienbur{ki uradni knjigi”, obra~uni prihodkov in izdat- kov pa v “marienbur{ki konventni knjigi”. Razen tega je vrhovni mojster vodil tudi poseb- no knjigo dvornih izdatkov.71 Povsem nekaj drugega pa je sistem, ki ga je na podlagi italijanske trgovske tehnike priredila za potrebe teritorialnega knjigovodstva tirolska komora ob koncu 15. stoletja. Vse pobotnice so hranili v posebni {katli in jih po kronolo{kem zaporedju v skraj{ani obliki vpisovali v `urnal. Obenem so zaradi la`jega obra~unavanja poenotili vse denarne enote. Vsakemu vpisu v `urnalu so na rob pripisali oznako konta v glavni knjigi, kateremu je pripadal. Glavna knjiga je tako zdru`evala posamezne postavke v predmetne rubrike. Na podlagi te knjige so obi~ajno enkrat letno naredili obra~un, pred tem pa je bila opravljena kontrola ujemanja njenih postavk s tistimi v `urnalu. Pri obra~unu ugotovljeni saldo (rema- nenco) so prenesli v naslednje obra~unsko obdobje; glede na pozitiven ali negativen zna~aj so ga pri{teli prihodkom oz. izdatkom.72 Tirolska centralna finan~na uprava je v tem ~asu spadala med najbolje urejene v krogu nem{kih de`el.73 Videli bomo, da je razvoj v ni`jih upravnih sferah v slovenskih de`elah potekal pribli`no v isti smeri, vendar je pomanjkanje ~uta, predvsem pa potreb po urejenosti in doslednosti ohranjalo njihove knjigovodske sisteme na precej ni`ji ravni. Podrobneje ohranjena dokumentacija obstaja {ele s konca 15. stoletja, in sicer gre za dve fragmentarno ohranjeni seriji ra~unskih virov iz lo{kega in gornjegrajskega gospostva ter univerzalno poslovno knjigo ljubljanskega stolnega kapitlja. Sisteme vodenja finan~ne dokumentacije bom posku{al osvetliti z medsebojno vsebinsko primerjavo posameznih segmentov v okvi- ru virov iste provenience. 69 PATZE, Geschäftschriftgut (kot v op. 17), str. 48. 70 LACKNER, Rechnungsbuch (kot v op. 18), str. 21–2. 71 PATZE, Geschäftschriftgut (kot v op. 17), str. 50–1. 72 Angelika WIESFLECKER, Die “oberösterreichischen” Kammerraitbücher zu Innsbruck 1493–1519. Ein Beitrag zur Wirtschafts-, Finanz- und Kulturgeschichte der oberösterreichischen Ländergruppe, Dissertatio- nen der Karl-Franzens-Universität, Graz 1987, str. 10. 73 MAYER, Tirolische Finanzverwaltung (kot v op. 27), str. 168. 203ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 1. Freisin{ko lo{ko gospostvo sodi med tiste, ki so imela na obravnavanem obmo~ju v srednjem veku najbolj dodelan upravni sistem. Tovrstne sodbe so resda mo`ne le na podlagi ohranjenega gradiva, kar pa v tem primeru govori trditvi v prid; predpogoj za dobro ohranjenost arhivalij je dobro in urejeno poslovanje. Najve~ja koncentracija raznovrstne ra~unske dokumentacije izvira iz osemdesetih in devetdesetih let 15. stoletja. V ta okvir sodijo letni obra~uni gospostva in mestnega sodi{~a, registri prejemkov in izdatkov, revizije ve~letnega poslovanja ter knjige dol`nikov. Oskrbniku, ki je v tem ~asu upravljal gospostvo kot {kofov namestnik, je bil podrejen ka{~ar, zadol`en za gospodarsko dejavnost (prete`no poljedelsko proizvodnjo). Ta je torej ob~asno predlo`il dokumentacijo o svojem poslo- vanju oskrbniku, ki je na podlagi le-te sestavljal letni obra~un. Neodvisno od tega je centra- la obra~unavala z mestnim sodnikom, v ~igar pristojnost so sodile tudi vse mitnice. a) Ka{~ni register. Ka{~ar je o sprotnem poslovanju vodil nekak{en register, kamor je vpisoval nekatere izdatke, oddajo naturalnih dajatev v ka{~o (traid am kassten), odpis daja- tev (henngnus), izgubo (abgangkh). Ti registri ne obsegajo celotnega poslovanja gospo- stva. ^e jih primerjamo z obra~uni za ista leta, naletimo na precej{nje vsebinske razlike. V registru manjkajo vsi denarni prihodki, redni in tudi nekateri izredni izdatki. Tudi ~asovno register in obra~un nista bila nujno usklajena. Iz ~asa od pomladi 1489 do poletja 1491 so ohranjeni {tirje ka{~arjevi registri, ki zaokro`ajo ~asovne intervale od {tirih mesecev do enega leta, med tem ko si obra~uni sledijo v rednem enoletnem razmaku.74 Vsekakor pa so bili podatki iz registrov upo{tevani v letnih obra~unih. Ka{~ar je od ~asa do ~asa, na kak{en na~in je bil termin dolo~en ni mogo~e razbrati, oskrbniku predal izkupi~ek od svojega poslovanja, obenem s tem pa mu je izro~il tudi register. Nanj je oskrbnik ob predaji lastnoro~no zapisal potrdilo, da je prejel vse, kar je v registru zapisano in zagotovil, da bodo pri obra~unu upo{tevani vsi ka{~arjevi izdatki.75 Vse te potrditve imajo formo listine, sicer mo~no okr- njene, dve od {tirih pa sta bili v originalu overovljeni z oskrbnikovim pe~atom.76 Iz tega je mogo~e sklepati, da oskrbnik ni obdr`al registra kot predlogo za izdelavo obra~una ali kaj podobnega, temve~ ga je po potrditvi vrnil ka{~arju, saj bi bilo dokaj nenavadno, ~e bi listina ostala v rokah izstavitelja. Glede na to, da vse na{e vedenje o teh registrih temelji na prepisih, je vpra{ljiva tudi njihova zunanja podoba. Prepisi niso posledica rednega poslovanja, ampak so bili izgotov- ljeni z nekim dolo~enim namenom. Ta bi lahko vplival na selekcijo oz. kompilacijo pri oblikovanju ohranjenih primerkov. Tako bi bilo npr. mo`no, da je v originalu register pred- stavljal obse`nej{i, v naprej vezan, kontinuirano voden kodeks z ob~asnimi potrditvami, ali pa da je {lo zgolj za posamezne, gole sezname izdatkov, ki jim je prepisovalec po potrebi dodal {e podatke iz drugih virov. Pri vsem tem je gotovo naslednje: 1) Registri izdatkov za dolo~en ~asovni interval, ki jih mdr. vsebujejo prepisi, so bili s strani lo{ke administracije pojmovani kot posamezne enote; revizija triletnega ka{~arjevega poslovanja (1488–1490) govori izrecno o izdatkih, izkazanih durch ain register.77 2) Oskrbnikova potrditev je bila fizi~no del registra (nahajala se je na koncu), o ~emer govorijo formulacije same potrditve 74 Ohranjena sta le dva – za leti 1489 in 1490, RFR 10. 75 Npr.: Ich Iacob Lamberger bekenn mit diser meiner handtgeschrifft, das ich von meinen gueten frewu ndt Jorigen Sigesdorrffer als das empfangen hab das in dem register stett vnd sol im in der rayttung abgezogen werden. RFR 13, fol. 29'. 76 Tako v registrih iz let 1489–1490 in 1490–1491. V ohranjenih prepisih o tem pri~a le {e korobora- cijska formula, npr.: Zu bestatt der dingen hab ich mein pettschafft zu sambt meiner handgeschrifft auff das register gedrugkht. RFR 13, fol. 41'. Prim. triletni obra~un za leta 1488–1490, RFR 11, fol. 4'. 77 RFR 11, fol. 4', 5. 204 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Slika 4: Obra~un freisin{kega lo{kega gospostva za leto 1496, prva stran s protokolom in prihodki; mdr. od uradov Klenovrh in @iri (Vermerkt dye nue tz vnd rantt der/ herrschafft Lagk 9 VIto/ Czehendt inn Lurenfeld gulden XL, …). BayHStA, HL Freising, {t. 516, fol. 1. 205ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) kot npr. als das vor in dem register stett in hab ich mein pettschafft zu sambt meiner handt- geschrifft auff das register gedrugkht,78 prav tako pa navedbe v omenjeni reviziji (npr. laut ains registers, das mit des herrn handtgeschrifft verzaichent vnd sein pettschadt furge- drugkht ist79 ). Na kak{en na~in so torej podatki iz registra prehajali v obra~un? Prihodki `ita so bili v registru navedeni po posameznih podlo`nikih v okviru uradov. Ti podatki niso nikjer sumi- rani, kar skoraj izklju~uje mo`nost, da bi bili namenjeni prenosu v obra~un. Tam so vsi redni prejemki tako ali tako navajani v vi{ini, ki jo narekuje urbar, odstopanja pa so knji`ena med izdatki. Torej bi lahko tu register ob primerjavi z urbarjem slu`il za ugotavljanje izostankov.80 Izdatki so v register v grobem vne{eni kronolo{ko; datirani so le nekateri izmed vpisov, kronolo{ko zaporedje pa je ponekod kr{eno, kar morda ka`e na kampanjsko zapisovanje od ~asa do ~asa. Temu v prid govori tudi ob~asno (nesistemati~no) tvorjenje tematskih sklopov pod izpostavljenim naslovom kot npr. Dy ersten solldner ali Wein.81 Zna~ilno je, da so vsi seznami izdatkov, kar za ostale dele registra ne velja, sumirani, in to ne le ob koncu, temve~ tudi na vsaki strani posebej. To presene~a toliko bolj, ker so izdatki v obra~un preneseni posami~no in zelo nedosledno. Identifikacija vknji`b je mo`na med obra~unom za leto 1490 (24. april 1490–24. april 1491) in registroma, ki zajemata ~as od januarja 1490 do junija 1491. Še najve~ dvojnih vknji`b je mogo~e najti med izdatki za gradnjo (okoli 80 %, ~e vzamemo za izhodi{~e obra~un), pa tudi tu vsebuje vsak od virov nekaj takih, ki jih v drugem ni. Kljub rahlemu razhajanju ta segment podatkov zadovoljivo potrjuje povezavo med obema viroma, je pa obenem edini (pri ostalih segmentih – potni stro{ki, pla~e stra`arjev – se podvajanje vknji`b omejuje na posamezne primere), kar ob dokaj spremenjenem bese- dilu vknji`b in pome{anem vrstnem redu prakti~no izklju~uje mo`nost direktnega vnosa podatkov iz registra v obra~un, oziroma uporabo prvega kot pisne predloge pri izdelavi drugega. b) Letni obra~un. Po koncu obra~unskega leta (mejni datum je bil jurjevo, 24. april, obra~unsko leto pa je nosilo letnico koledarskega leta, v katerem se je za~elo) je bil oskrbnik dol`an izdelati obra~un o celotnem poslovanju gospostva, in ga skupaj z izkupi~kom preda- ti {kofovim odposlancem, ko so ti pri{li v Škofjo Loko. ^etudi je njihov obisk kak{no leto izostal, in je oskrbnik na isti dan polagal ra~une za ve~ let skupaj, je lo~eno obra~unal poslovanje vsakega leta. Pri obra~unskem aktu so odposlanci zastopali {kofa, dejanju pa so kot pri~e prisostvovali najpomembnej{i gospo{~inski uradniki in predstavniki mesta ter mestni pisar kot zapisovalec.82 O~itno je, da so odposlanci obra~une izro~ali {kofu osebno, saj je ta ob~asno na zadnjo stran pripisal (ali dal pripisati) kak{no opombo, ki se je nana{ala na poslovanje gospostva. Tovrstno besedilo, dodano obra~unu za leto 1485 je namre~ napi- sano od iste roke kot instrukcije odposlancem za to leto in jedrnato povzema rezultate 78 RFR 13, fol. 25', 41'. 79 RFR 11, fol. 4'. 80 Pri tem ni povsem jasno njegovo razmerje do priro~nega urbarja, kjer je ozna~ena dejanska vsakolet- na oddaja za posameznega podlo‘nika. Prim. priro~ni urbar lo{kega gospostva (pred l. 1492), BayHStA, HL 4, fasc. 36, {t. 196. 81 RFR 13, fol. 32, 34. 82 To je lepo razvidno iz eshatokola obra~unov za leti 1489 in 1490: Item pey solher rechnung der obgenanten zwayer jar so Jacob Lamberger heren Casparen Marolt et Wolffgang Rueger vnd Sigmunden Puecher anstatt vnd von wegen meins genadigen herren von Freyssing getan hatt, sind gebesen Jorig Sigessdorffer, Wolffgang Swarcz, Petter Larensagkh statt richter zw Lagkh, Vrban Schuester, Michell Smid purger vnd Jorig stattschreyber. Daselbs weschehen am mantag in den phingst feyertagen anno etc. im ain vnd newnczigisten (23. maj 1491). RFR 10, fol. 19. 206 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... poslanstva; najprej navaja denar, ki so ga odposlanci uspeli izterjati, za tem pa neporavnane dolgove.83 Iz obra~una se zrcali oskrbnik kot edina odgovorna oseba za poslovanje gospostva. Na nobenem mestu se ne sklicuje na ka{~arja, ki o~itno v odnose s centralo ni samostojno posegal. Kot predloge za prihodkovni del sta oskrbniku slu`ila urbar in dav~ni register. Nekateri izdatki so bili knji`eni na podlagi razli~nih temeljnic kot so pobotnice in podobno (npr. nach weuelh meins genadigen heren,84 nach lawtt etlicher quittung, den solneren nach lawtt irer quittung85 ), ve~inoma pa le-te niso navedene, v kolikor so sploh obstajale oz. bile hranjene kot ra~unska dokumentacija. Kot `e re~eno, so nekateri podatki vsaj posred- no temeljili na osnovi ka{~arjevega registra, to velja predvsem za izdatke pri gradbenih delih, kaj je to pomenilo v praksi, pa ni mogo~e povsem dore~i. c) Triletni ka{~ni obra~un. Ni povsem jasno, v kak{ni zvezi je nastala edina ohranjena revizija triletnega ka{~arjevega poslovanja. @e sam naslov (Aller emphang so auff dem Sigesdorrffer86 gefunden wierdett) ka`e, da ne gre za obi~ajno dokumentacijo rednega poslovanja. Po Blaznikovi zaslugi je znano, da so se prav v tem ~asu pri upravljanju gospo- stva dogajale razne nepravilnosti, ki so se stopnjevale do podlo`ni{kega upora,87 vendar zaenkrat dokumenta {e ni mogo~e zadovoljivo umestiti v takratno dogajanje. Revizija je bila izvedena s strani {tiri~lanske komisije, katere vsaj dva ~lana sta bila iz vrst uglednih lo{kih me{~anov, druga dva pa bi morda utegnila biti {kofova odposlanca.88 Dokument je zasnovan zelo pregledno. Najprej so v sumarni obliki navedeni prihodki triletnega poslovanja (tri letne rente z upo{tevanim odpisom in izgubo dajatev, davki treh let, izterjani izostanki). Temu sledijo izdatki; sprotna izpla~ila oskrbniku so navedena za vsako leto posebej, redni izdatki za vsa tri leta skupaj, izredni pa sklicujo~ se na omenjene registre. Ob koncu je potegnjena bilanca, pod njo pa so navedeni {e dodatni zaostanki in izgube, s katerimi je ka{~ar “oklestil” sicer kar obilni negativni saldo. Povsem druga~e kot redni letni obra~uni, ki ka`ejo poslovanje gospostva kot celote, je revizija vzela pod drob- nogled ka{~arski urad (kasstennambt). To je lepo razvidno iz pojmovanja izdatkov, ki se v tem primeru nana{ajo na vse, kar je ka{~ar dal iz rok, med drugim tudi prejete dajatve podlo`nikov, ki jih je posredoval naprej oskrbniku (fol. 3), kar je sicer sodilo med prihodke gospostva. Odstopanja od redne lo{ke ra~unske dokumentacije so opazna tudi v pregledno- sti dokumenta in uporabi bogatej{ega izbora italijanske knjigovodske terminologije. Bese- 83 Dÿ raet so zw Lakch sein gebesen haben eingenomen alte schuld von dem pfleger facit IM IIIIC LXVIIII ducaten ß 32 item von der neuen schuld ducaten VIIII ß XVI. Item von dem richter ducaten LXXXIII ß LI. Item von her Casper Tschernemlin ducaten quinquaginta. Item dÿ schuld Jacob Lamberger macht XIIC ducaten so er ueber obgeschriben schuldig ist. Item dÿ schuld der Casper Tschernemlin macht noch LXXXXVII ducaten. Item her Baltesar Tschernemel sol noch rechen vnd czalen altes vnd neues. RFR 5, a, fol. 6’. Prim. z instrukcijami za isto leto, BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 10. Glede identifikacije Sikstove pisave glej Manfred KÖNIG, Die Korrespondenzbücher des Bischofs Sixtus von Freising und ihre Bedeutung für die Geschichte des ausgehenden 15. Jahrhunderts, Inaugural-Dissertation (tipkopis), Graz 1975, str. 13; Anhang IX, Schrift A. 84 RFR 10, fol. 11’. 85 RFR 6, fol. 6’–7; RFR 5, fol. 5’–6. 86 Jurij Sigesdorfer je vsaj od leta 1488 dalje opravljal slu‘bo lo{kega ka{~arja. Blaznik za~etek njego- vega poslovanja postavlja v leto 1491 (Pavle BLAZNIK, Škofja Loka in lo{ko gospostvo, Škofja Loka 1973, str. 454), vendar doti~ni vir (RFR 11) skupaj s prej omenjenimi registri (RFR 12 in 13) govori v prid zgodnej{i dataciji. 87 Pavle BLAZNIK, Upori lo{kih podlo‘nikov konec XV. in v za~etku XVI. stoletja, LR 2 (1955), str. 66; IDEM, Urbarji (kot v op. 12), str. 23, 36; IDEM, Škofja Loka (kot v op. 86), str. 140 ss. 88 Razpoznavna sta Wolfgang Swartz, uspe{ni veletrgovec in nosilec razli~nih funkcij v slu‘bi Fr. {kofa in de‘elnega kneza (glej Josip @ONTAR, Lo~an Volbenk Schwarz, LR 4 (1957), str. 26–30) in Oswald Neglitz, kasnej{i mestni sodnik (BLAZNIK, Škofja Loka (kot v op. 86), str. 455). Neidentificirani osebi sta prvo- in drugopodpisani Rueprecht Stainer in Martin Knoll (RFR 11, fol. 6’). 207ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) dilo postavk je pisano v ozki koloni na sredini strani, na desni strani se nahajajo denarni zneski, na levi pa marginalne opombe kot npr. empfang prima (secunda, tertia, ...) grossa. Vsote so postavljene na dno vsake strani, v primeru, da je v po{tev pri{el en sam znesek, pa je to ozna~eno z izrazom summa per se. d) Knjiga dol`nikov. Pri tem prav tako izrednem produktu lo{ke pisarne gre v bistvu za popis urbarialnih in dav~nih zaostankov, t. j. neporavnanih podlo`ni{kih obveznosti. P. Blaznik njegov nastanek povezuje z uporom podlo`nikov v letih 1484–1492.89 Po zatr- tem uporu je {kof ka{~arja Jurija Sigesdorferja zadol`il za izdelavo popisa zaostalih podlo`ni{kih dolgov, ki naj jih s~asoma, kolikor bo mogo~e tudi izterja.90 O uspe{nosti izterjave razen res redkih pripisov v sami knjigi, ki govorijo o posameznih pla~anih zneskih, ni podatkov. Tako npr., samo za ilustracijo, pri dolgu kmeta iz Pra{, Matev`evega sina Jakoba, stoji pripis dedit sein weib LXXVII ß, kar zna{a dobrih 10 % celotnega dolga.91 Za obliko knjige dol`nikov bi z rezervo lahko rekli, da je sestavljena iz osebnih kontov. Pri tem tvorijo glavno besedilo same debetne vknji`be, pri vsaki je navedeno leto dolga in izvor obveznosti, omenjeni redki pripisi pa predstavljajo kreditne.92 Morda gre zgolj za slu~aj, vendar se te kreditne vknji`be redno nahajajo na desni strani, kot je bilo to obi~ajno pri trgovskem sistemu dvojnega knjigovodstva. e) Obra~un mestnega sodnika. Obenem z oskrbnikom je {kofovim odposlancem polagal ra~une tudi mestni sodnik. Neposredna podrejenost zemlji{kemu, obenem mestnemu gospo- du je odraz krepitve mestne avtonomije, ki je v Škofji Loki v drugi polovici 15. stoletja dokaj o~itna.93 ^eprav izvira prvi ohranjeni obra~un iz leta 1486, se je praksa samostojnega knjigovodstva mestnih sodnikov uveljavila `e dosti prej. Za~etki datirajo v leto 1440. Pred tem je nadzor nad obra~unavanjem mestnega sodi{~a sodil v pristojnost oskrbnika; do vklju~no leta 1439 namre~ redno sre~ujemo postavko o prihodkih omenjenega urada (de iudicio ciuitatis, de iudicio et muta) v gospo{~inskih obra~unih.94 Sistem knji`enja je bil v principu tak kot pri obra~unu gospostva, le da je bil sodnikov obra~un z ozirom na manj{i obseg poslovanja precej enostavnej{i. Trem rubrikam prihodkov (mitnina, najemnina od mesnic in sodne globe) sta sledila popis izdatkov in bilanca ob koncu. Temeljnice se sicer nikjer ne omenjajo, vendar lahko sklepamo, da so podatki v prete`ni meri temeljili na sodni knjigi, kjer bi pri~akovali kopije zakupnih reverzov za razli~ne vrste mitnin, zapisnike obravnav kaznivih dejanj, morda tudi kronolo{ki register izdatkov.95 2. Primer gornjegrajskega gospostva. V teritorialno upravnem pogledu je bilo gor- njegrajsko gospostvo ljubljanske {kofije razdeljeno v dober ducat uradov, ki so jim na~elovali oficiali – lokalni oskrbniki (ambtlewt).96 Svoje urade so upravljali avtonomno; o svojem poslovanju so vsako leto polagali ra~une oskrbniku, ki je na~eloval finan~ni upravi gospo- stva. V primerjavi s freisin{kim lo{kim gospostvom, ki tako po celotnem obsegu kot po 89 BLAZNIK, Škofja Loka (kot v op. 86), str. 142; IDEM, Upori (kot v op. 87), str. 67. 90 BLAZNIK, Sikstova pisma (kot v op. 35), str. 40 (fol. 179’); IDEM, Škofja Loka (kot v op. 86), str. 143. 91 RFR 15, fol. 44’. 92 Ferdo GESTRIN, Knjigovodstvo na Slovenskem v 16. stoletju, Vilfanov zbornik. Pravo – zgodovina – narod, Ljubljana 1999, str. 261. 93 BLAZNIK, Škofja Loka (kot v op. 86), str. 123–4. 94 RFR 1, fol. 11, 34, 82, 94’, 145'; RFR 2, fol. 7’,47’, 54’. 95 Glede vsebine sodnih knjig glej Josip @ONTAR, Najstarej{a sodna knjiga mesta Kranja (1517–1520), Ponatis iz zbornika znanstvenih razprav juridi~ne fakultete v Ljubljani XVIII., Ljubljana 1942, str. 2 ss in LEVEC-LUSCHIN, Protokol (kot v op. 31), str. 59–69. 96 Ferdo GESTRIN, Gospodarska in socialna struktura gornjegrajske posesti po urbarju leta 1426, Z^ 6–7 (1952–1953), str. 476. 208 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... velikosti uradov sodi nekako v isti rang, se zdi tak{na upravna struktura bolj razdrobljena. Od ra~unske dokumentacije so se iz let ob prelomu 15. v 16. stoletje ohranili register izdat- kov, dva registra prejemkov in nekaj obra~unov. Popis prejemkov iz let 1498 in 1499 ter obra~un za leti 1499 in 1500 se vsebinsko ujemata, kar daje nekaj mo`nosti za rekon- strukcijo knjigovodske prakse. a) Register izdatkov. Nedatirani register, ki po vsej verjetnosti izvira iz let 1506–1507,97 je vsebinsko sestavljen iz dveh delov. V prvem so v kronolo{kem redu zabele`eni dnevni izdatki, v drugem pa tisti, ki so nastali po {kofovem ukazu oziroma za njega osebno. Dnevni izdatki so dejansko knji`eni lo~eno po dnevih, pri ~emer se vsaka postavka za~ne z data- cijsko vrstico (vsaka druga ali tretja je opremljena s svetnikom, pri ostalih pa je naveden le dan v tednu). Register je sumiran ob koncu in po straneh, sestavljen pa je, kar velja za vse gornjegrajske ra~unske knjige, iz lo~enih popisov “~rnega“ in “belega” denarja.98 Register je zelo verjetno pripadal oskrbniku. Pri tej domnevi se opiram na njegov obra~un za leti 1499 in 1500, kjer se med izdatki nahaja rubrika z naslovom Auff taglichn ausgab, ... , ki v sumarni obliki navaja izdatke nach lawt seiner register.99 Ker se register z obra~unom ~asov- no ne ujema, je vsebovani dele` izdatkov te`ko ugotavljati. Glede na vi{ine zneskov sklepam, da register ne zajema vseh.100 Vsekakor pa je slu`il kot ena od predlog za sestavo obra~una. b) Register prejemkov. Na voljo sta dva primerka. Prvega, iz let 1498–1499, je nedvomno vodil oskrbnik Mihael Valar. Tekst je pisan v prvi osebi ter je sestavljen pregledno iz ve~ delov (dohodki od letne rente in (izrednega) `idovskega davka, od desetin, od cerkvenih vikarjev, ...). V okviru tega so postavke oblikovane po uradih; povsod je navedena predpisana slu`nost, dejanska oddaja in morebitna odstopanja. Postavke in {ir{i sklopi so vzorno sumirani. Drugi datira v leto 1497, pripadal pa je upravitelju gospostva Ahacu Vi{njegorskemu.101 Upravitelj je bil po polo`aju najvi{ji gospo{~inski uradnik, te`i{~e njegovega delovanja pa ka`e postaviti nekako v pravno-politi~no sfero. V skladu s tem je opravljal funkcijo de`elskega sodnika in kot tak tudi obra~unaval poslovanje tega urada,102 kar prejkone ka`e na to, da bi se omenjeni register moral nana{ati na ta urad. Oporo tej domnevi daje en sam vpis v registru: Item was ich von dem gericht emphangen hab syder Sandpetrs tag der nachsten raytung dy ich than hab.103 Vir ni urejen sistemati~no; deli se v dva sklopa posa- 97 Izhodi{~e za datiranje registra predstavlja vpis: in die circumcisionis feria sexta (RLJ 7, fol. 5). Omenjena kombinacija se pojavlja v verjetnih letih 1490, 1496, 1501 in 1507. @e eden od predhodnih raziskovalcev je vpis opremil z letnico 1507 in pristavil vpra{aj. Za dokaj{no verjetnost pravilnosti te datacije govori dejstvo, da se v registru pojavlja precej{nje {tevilo oseb iz {kofove pla~ilne liste iz l. 1504 (Ignaz ORO‘EN, Das Dekanat Oberburg, Das Bistum und die Diözese Lavant 2/2, Marburg 1877, str. 6). Ker se v za~etku opombe navedeni vpis (1. januar) nahaja sredi registra, je pri dataciji treba upo{tevati obr. leto 1506 oz. letnici 1506–1507. 98 Gre za razlikovanje med dvema {tevnima denarnima sistemoma, do katerega je pri{lo v drugi polovici 15. stoletja na slovenskem ozemlju, kot prehodni coni med obmo~jem severnoitalijanskega denarja na eni in dunajskega (avstrijskega) na drugi strani. Nekaj ve~ vredni italijanski pfenigi se v virih omenjajo kot “~rni”, slab{i dunajski pa kot “beli”. Podrobno o tem Sergij VILFAN, Temelji in razvoj denarnih sistemov v slovenskih de`elah do 17. stoletja, Z^ 40 (1986), str. 397 ss. 99 RLJ 8, pag. 115. 100 Vsote izdatkov v ~rnem denarju zna{ajo: register 1496 – 441 lb 41 ß; obra~un 1498 – 970 lb 102 ß; obra~un 1499, 1500 – 1563 lb 37 ß (v povpre~ju za eno leto 781 lb 138 ß 1 d). RLJ 4, pag. 27, 31, 36; RLJ 8, pag. 82, 117). 101 RLJ 5, fol. 1. 102 … von … alles seines einnemens vnd ausgebens von pennfallen, straffgelt vnd annders laut seiner eingelegten register ein … raittung gethan, Ra~unsko pismo iz 1524, jun. 4., NŠAL, ŠAL, GG, A, fasc., 14. Obra~un upravnika Ahaca Vi{njegorskega iz leta 1497 npr. izkazuje ca. 244 goldinarjev prihodkov in 194 gld. izdatkov, kar je predstavljalo, grobo re~eno, desetino prometa gornjegrajskega gospostva. RLJ 4, pag. 49. 209ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Slika 5: Obra~un gospostva Gornji Grad za leti 1495 in 1496, prihodki od desetine v uradu Vologa (Der Matheus hat gerat von den zehent traid zw Wolag vnd/ dint all jar wacz mut XX, …). NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 13/1, pag. 45. 210 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... meznih vknji`b, zdi se, dnevnih prejemkov, vknji`be pa se nana{ajo predvsem na davek, potne stro{ke, kupnino (kaufrecht) in desetino, ki jih je Ahac prejemal od lokalnih urad- nikov. O~itno je, da gre za dokumentacijo precej manj obse`nega poslovanja, kakor v gor- njem primeru. Glede na to, da se obra~un z Ahacem za isto obra~unsko leto (spet brez vsakr{ne tematske oznake urada), nahaja v oskrbnikovem obra~unu gospostva, lahko z gotovostjo trdimo, da gre za produkt knjigovodstva na ni`ji ravni, ki pa ga vseeno ne gre ena~iti z eventualnimi registri lokalnih uradov. c) Letni obra~uni. Enkrat letno, v~asih pa tudi na dve leti, je oskrbnik o prejemkih od lokalnih in nekaterih drugih podrejenih uradnikov, obenem pa tudi o svojih (dvornih) prihod- kih in izdatkih, sestavil obra~un, ki ga je zagovarjal v Ljubljani, v obravnavanem ~asu spri~o {kofove odsotnosti pred {kofijskim administratorjem ali morda komisijo pod njego- vim predsedstvom.104 Kot ka`e, obra~unsko leto ni bilo fiksirano; ohranjeni obra~uni si sledijo brez vsakega reda.105 Tudi njihova sestava ni bila ustaljena. Obra~un za leti 1498 in 1499, za katerega je na voljo tudi pripadajo~i register prejemkov, je bil sestavljen takole: V prvem delu so razvr{~eni obra~uni lokalnih oskrbnikov po posameznih uradih. Izgotovljeni so, dokaj razli~no, za eno ali dve leti v okviru triletnega intervala (1497–1499). Vsak od njih se ujema z ustrezno postavko iz oskrbnikovega registra prejemkov. Za primer naj slu`ita vpisa za urad Ljubensko hribovje:106 103 RLJ 5, fol. 4. 104 Die raitung ist geschehen zu Laybach am freitag vor sannd Margreten tag im LXXXXV jar. RLJ 3, pag. 30. Med leti 1491 in 1501 je {kof Kri{tof Raubar {tudiral v Padovi, svetne zadeve v {kofiji pa je kot administrator vodil njegov sorodnik Ga{per Raubar. Primo‘ SIMONITI, Humanizem na Slovenskem in sloven- ski humanisti do srede XVI. stoletja, Ljubljana 1979, str. 66. 105 7. 7. 1493 – 13. 7. 1495; 25. 12. 1496 – 25. 12. 1497; 25. 12. 1497 – 29. 8. 1497; 13. 12. 1499 – 10. 8. 1501. RLJ 3, pag. 32; RLJ 4, pag. 37, 38; RLJ 8, pag. 117. 106 RLJ 6, fol. 4; RLJ 8, pag. 69. 107 Ljubenska gora ali Planina; hribovje v obmo~ju Ljubnega. 211ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Slika 6: »Protokol« obra~una gospostva Gornji grad za leti 1493 in 1494 (Nota des Anndre Rawbers raÿttung/ vonn den nue ttzenn vnd renntten zw/ dem gotzhawss Obernburg gehoe rend, …). NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 13/1, pag. 32. 212 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Slika 7: Redni prejemki ljubljanskih kanonikov za leto 1497 (Anno domini 1497/ prepo- situs/ Angaria crucis percepit XIIII ducatos, …). Ve~namenska poslovna knjiga ljubljanskega stolnega kapitlja 1494–1533; NŠAL, KAL, U 1. 213ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Prva postavka v obra~unu je vedno sumarni znesek iz registra prejemkov, t. j. se{tevek vsega denarja, ki ga je oskrbnik med letom odvajal v komoro. Zatem so navedeni {e ostali prejemki in izdatki, bilanca in nekaj dodatnih pripomb. Uporaba tretje osebe v zapisu (hat er geben heren Michelen in die chamer) ka`e, da so se tudi ti obra~uni ni`jih uradnikov vr{ili pred komisijo. Ni izklju~eno, da so obra~unavali hkrati in pred isto komisijo kot oskrbnik. Uporaba njegovega registra kot predloge njihovim obra~unom in nenazadnje dejstvo, da so le-ti zapisani na istem mestu kot njegov obra~un, govorita temu v prid. Slednji namre~ predstavlja drugi del celotnega dokumenta. Njegova zgradba je povsem obi~ajna (prihodki – izdatki – bilanca). Prihodkovni del v prete`ni meri temelji na registru. Iz njega so ~rpani dohodki od zemlji{ke rente, desetine, `idovskega davka, cerkvenih vikarjev, itd. Postavka iz rentnega dela se v na{em primeru glasi takole: Asbalt ambtman in Pirg ab Lawffen hat geben heren Michelen 75 lb 12 ß.112 Tudi pri izdatkih se na nekaterih mestih kot temeljnica omenja register,113 ponekod vknji`be temeljijo na podlagi pobotnic in drugih zapisov (aufschrreiben),114 ve~inoma pa predloge niso omenjene. Obra~un za leti 1493 in 1494 je zasnovan podobno, le da so obra~uni oskrbnikov, name- sto da bi imeli vlogo nekak{ne priloge, organsko vklju~eni vanj; tvorijo namre~ prvo rub- riko prejemkov. V nasprotju s tem ima prvi ohranjeni obra~un, za leti 1495 in 1496, vsaj do neke mere bolj obi~ajno strukturo prihodkovnih in izdatkovnih rubrik, ki pa so razvr{~ene v nekoliko neobi~ajnem vrstnem redu. Najprej so – lo~eno – navedeni izdatki obeh obra~unskih let, za njimi pa v enakem kronolo{kem redu ustrezajo~i prihodki. Na koncu je zabele`en popis dolgov oskrbnikov. 3. Primer ljubljanskega stolnega kapitlja. V primerjavi z drugimi je finan~na uprava ljubljanskega stolnega kapitlja svojo dokumentacijo vodila na nekoliko neobi~ajen na~in. Izmed zbora kanonikov imenovani oskrbnik (procurator), ki je bil zadol`en za upravljanje s kapiteljskim premo`enjem, je namre~ o svojem poslovanju vodil eno samo knjigo. V za~etku je bil v njej predviden prostor za seznama prihodkov in izdatkov, letni obra~un ter popis dolgov preteklega obra~unskega obdobja. Kasneje so njeno namembnost {e raz{irili, saj najdemo v njej temeljne urbarje kapiteljske posesti in celo zapise statutov.115 Na prvi pogled konfuzna podoba {tevilnih rubrik s polno drobnimi pripisi, pre~rtanimi deli besedila itd., se ob temeljitej{em branju izka`e za dokaj urejeno in domiselno zasnova- no knjigo. Za ponazoritev vzemimo pod drobnogled izsek besedila, ki se nana{a na obra~unsko 108 Ljubno v Savinjski dolini. 109 Vsota 60 lb (dunajskih) 19 ß (kratkih, bene{kih) je enaka 90 markam (dunajskim) in 38 pfenigom (~rnim) v registru; minus je o~itno pripisan pomotoma. 110 Mihael Valar, v letih 1498–1500 oskrbnik gornjegrajskega {kofijskega gospostva. 111 Kmetija Repel{ak, severno od Ljubnega. 112 RLJ 8, pag. 76. 113 Npr.: Item hat her Michel nach laut des register vmb wein geben swarczer muns 100 vnd 5 lb ß 41. RLJ 8, pag. 82. 114 Npr. v obra~unu za leti 1493 in 1494: Aber so hat er auf ain quitung den verweser in Stein stewr gelt entricht 50 phunt d in weÿsser münss macht Hungrisch gulden 37,5; Aber so pringt des Anndree Rawber ausgab so er in halt seines aufschrreibens zuaintzigen, ... RLJ 3, pag. 29. 115 RLJ 1; prim. Anton KOBLAR, Star urbar v ljubljanskem kapiteljskem arhivu, IMK 9 (1899), str. 141 ss. 214 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... leto 1499.116 Pod naslovom Notantur redditus principales capituli Leybacensis primo anni 1499 so najprej navedeni dohodki kapitlju inkorporiranih `upnij, sledijo dohodki od dese- tin, posameznih kolonov, ma{ne ustanove {kofa @ige Lamberga (redditus ad fundationem episcopi in basilica)117 , dohodki od vrtov na Poljanah in razli~ni manj{i, izredni prihodki (percepta minuta). Pri vseh rednih dohodkih je na prvem mestu navedena slu`nost, zatem pa sledijo vse dejansko odvedene vsote. Popisu prihodkov sledi popis izdatkov, in sicer najprej porcije (nekak{na pre`ivnina) kanonikov za vsako ~etrtletje (angaria) posebej, zatem pa {e manj{i izredni izdatki, na koncu stro{ki gradbenih (verjetno vzdr`evalnih) del na kopali{~u, ki so zapisani kar v obliki obra~una s kopali{kim mojstrom.118 Registra kot celoti nista sumirana, se{tevki se delno nana{ajo na tematske sklope, delno pa se nahajajo na dnu strani. Obra~un, ki sledi registroma, je zapisan v sumarni obliki. V zelo zreduciranem kontekstual- nem delu se omejuje zgolj na ostanek denarja v blagajni in na neporavnane dolgove teko~ega in eventualno prej{njih let. Navajanje kakr{nih koli sumarnih zneskov prihodkov in izdat- kov se o~itno ni zdelo potrebno, saj so se doti~ni registri nahajali v isti knjigi. Glede na vestno navajanje zneskov razli~nih vrst denarja,119 je evidentno, da se je obenem s pola- ganjem obra~una izvajala tudi dejanska (fizi~na) inventura blagajne. Obra~un sta prejemala obi~ajno dva izmed kanonikov, ki sta dokument potrdila z lastnoro~nim podpisom (suis scriptum singulis signetis roboravant). Nazadnje je naveden popis dolgov, t. j. obveznosti, ki do polaganja obra~una {e niso bile poravnane. Najlep{e lahko vidimo na~in zapisovanja dolgov na primeru leta 1497. Obra~un za to leto jih navaja v skupnem znesku okoli 164 funtov.120 Obra~unu sledi podroben popis zaostalih obveznosti, najprej za teko~e leto (de- bita que remanserunt de annis pereuntis primo de anno 97), za tem pa {e za leta pred tem (antiqua debita). Dol`niki so popisani s presledki, tako da je oskrbnik lahko sproti bele`il vra~ila. Vsako vra~ilo je praviloma datirano, pripisan pa je tudi ostanek dolga, njegov more- bitni odpis ipd. Ob koncu popisa je naveden sumarni znesek teh ostankov, ki jih spet najde- mo kot “stare dolgove” posami~no zapisane v popisu, ki sodi k naslednjemu letu.121 * ^e na kratko povzamemo, je bila glavna naloga knjigovodstva tako v lo{kem kot tudi gornjegrajskem gospostvu izdelava vsakoletnega obra~una, ki je obsegal vse sfere poslo- vanja v zaokro`eni dislocirani teritorialni enoti. V Škofji Loki se je s~asoma spri~o utrjevanja mestne avtonomije izpod oskrbnikove pristojnosti osamosvojil urad mestnega sodnika, tako da sta od druge polovice 15. stoletja oba vodilna name{~enca polagala ra~une lo~eno. Zemlji{kega oz. mestnega gospoda so pri tem zaradi oddaljenosti gospostva od upravnega sede`a zastopali odposlanci, ki so letne obra~une (skupaj z dohodki) posredovali {kofu oz. njegovemu osrednjemu finan~nemu uradu. To je bil torej edini del finan~ne dokumentacije, ki se je hranil v freisin{ki registraturi. 116 RLJ 1, pag. 132–59. 117 Prim. RLJ 1, pag. 139 in @NIDAR{I~ GOLEC, Duhovniki ljubljanske {kofije (kot v op. 43), str. 84. 118 S kopali{kim mojstrom je najverjetneje obra~unal oskrbnik, saj je protokol obra~una pisan v prvi osebi ednine (Feci rationem cum Michaele walneatore de expositis per eum pro structura walnei, ...). RLJ 1, pag. 153. 119 Npr. v obra~unu za leto 1498: ... remanserunt in corbana ducati Hungari tregintanouem, Renenses vero florenos quinquaginta, nigre monete circa centum LXIII tl d. Etiam remanserunt sex ducati per tl et IIII ß. Remanserunt etiam marcelli viginti nouem. RLJ 1, pag. 120. 120 Remanserunt etiam debita subscripta quorum summa est circa centum sexaginta quatuor tl d, ... . RLJ 1, pag. 115. 121 Pod naslovom Debita antiqua de annis 96, 97 non dum soluta. RLJ 1, pag. 129. 215ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Vsi ostali akti so bili izklju~no internega ali celo privatnega zna~aja in so se ohranili zgolj slu~ajno. ^eprav je letni obra~un v prete`ni meri slonel na poslovanju ka{~arja, ta uradnik neposrednih stikov s centralno finan~no upravo, razen tega, da je bil podvr`en ob~asni kontroli, ni imel. Bil je podrejen oskrbniku, kljub temu pa njegovi registri niso slu`ili kot neposredna predloga pri izdelavi obra~una. Kot glavne predloge moramo vsekakor smatrati urbarje in dav~ne registre, poleg tega pa {e razli~ne pobotnice in zadol`nice, upo{tevati pa je treba tudi mo`nost, da dobr{en del, predvsem izdatkov, ni bi knji`en na podlagi temeljnic. V Gornjem Gradu je upravni aparat segel za stopnjo ni`e, na nivo uradov, ki so jih samostojno upravljali lokalni oskrbniki. Ti so dohodke od svojih uradov posredovali pred- postavljenemu oskrbniku gospostva, obra~unavali pa so verjetno skupaj z njim pred {ko- fijsko komisijo v Ljubljani. Oskrbnik je o svojem poslovanju vodil registre prejemkov in izdatkov, ki so mu slu`ili kot direktna predloga pri sestavi obra~una. Razen tega so vknji`be obra~una temeljile na razli~nih potrdilih in zapisih. Oblika in vsebina ra~unske dokumenta- cije v tem ~asu nista bili ustaljeni, ampak sta iz leta v leto variirali, kar velja tudi za obra~unska obdobja. Nekoliko druga~en sistem so poznali ljubljanski kanoniki. Oskrbnik je svoje poslovanje izkazoval neposredno z registri prejemkov, izdatkov in dolgov, sam obra~un pa je predvsem izkazoval dejansko (fizi~no preverjeno) stanje v blagajni. Vsa omenjena dokumentacija je bila vodena v eni knjigi. Na podobne te`nje (hraniti vso poslovno dokumentacijo v eni knjigi) naletimo v tem ~asu tudi pri razli~nih bratov{~inah, kar pa je razumljivo, saj je njihovo poslovanje imelo dokaj omejen obseg.122 Podobne sisteme vodenja finan~nih knjig (predvsem z ozirom na prva dva primera), seveda z odstopanji zaradi razli~ne upravne strukture, tradicije, itd., lahko domnevamo tudi za ostale teritorialne in urbane urade “javne uprave”, pri katerih so od finan~ne dokumenta- cije ohranjeni le obra~uni. Bistvenih razlik v njihovi sestavi ni, kar ka`e na obstoj neke ~asovno in prostorsko pogojene ustaljene knjigovodske prakse. Kot temeljnice predvsem izdatkovnim postavkam se povsod bolj ali manj pogosto omenjajo razne pobotnice. Neka- teri kranjski de`elnokne`ji obra~uni celo v lo~enih rubrikah navajajo exposita auf brief in alia exposita.123 Redno vodenje registrov prejemkov in izdatkov izkazujejo npr. obra~uni celjskega mestnega sodnika vsaj od za~etka {estdesetih let 15. stoletja dalje.124 122 Bo‘o OTOREPEC, Register Kri{tofove bratov{~ine v Ljubljani 1489–1518, GZL 8, Ljubljana 1963, str. III. 123 Tako obra~uni za: Vicedomski urad iz let 1421–1422, (RDK 5, fol. 34’–35); de‘elsko sodi{~e Kamnik v letih 1437 in 1438 (RDK 6, fol. 4); gospostvo Gamberk v letih 1436–1438 (RDK 6, fol. 26–26’); urad Ig 1437–1438 (RDK 6, fol. 29’); 124 Alles seins innemen hat pracht mit sambt der niderleg, standtgelt vnd stewr inhalt seins register aufschreÿben facit, ...; Daendtgegen hat sein ausgab pracht inhalt des registers facit, ... . RMI 1, fol. 60. 216 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... IV. Priloga – Primeri obra~unskih protokolov DE`ELNOKNE`JI OBRA~UNI Tirolsko-gori{ka komora 1. 1291, maj 18., grad Tirol. Anno eodem [1291 op. M.B.], die Veneris 14 exeunte maio, in castro Tyrol fecit Chunr[adus] [camerarius op. M.B.] de Frideberch rationem de receptis.125 Ljubljanski kletarski urad 2. 1290, maj 15. Anno domini millesimo CC LXXXX, die XV intrante maio, fecit Nycolaus, clauiger de Layba- cho, rationem de eo, quod dedit domino comiti Alberto de Goricia, quem expediuerat de anno presenti, qui expirat in epyphania domini...126 Urad de`elnega pisarja na Štajerskem 3. 1331, julij 27., Dunaj. Anno domini 1331 notatur ratio habita cum discreto viro Johanne lantschriba Styrensi per dominos duces Austrie et Styrie, Alberto et Ottone, in Wienna, in domo plebani Wiennen- sis. Presentibus honorabilibus viris, magistris Heinrico predicto plebano, Heinrico de Win- tertawer, prothonotariis suis, Chunrado plebano de Ruekersbûrch, Hermanno plebano in Mirein, Nycolao de Ebenfurt et aliis viris fidedignis, de officio suo lantschribatus Styrie, quod eodem anno convenit pro tribus milibus et quingentis marcis argenti puri, et hec ratio est habita proxima sabbati die post diem beati Jacobi apostoli.127 Kranjski vicedomski urad 4. 1392. Raittung von dem vicztumampt ze Laÿbach von sand Michels tag ïn dem LXXXXI iar vnczen auf sand Michels tag in dem LXXXXII iar.128 5. 1424, marec 14. Nota an sontag letare anno etc. vigesimo tercio hat Cristan von Arnuels vicztum in Krayn verraytt dasselb vicztumbampt von sand Michels tag des vergangen vierczehenhun- dert vnd ainvundczwainczigisten jars vncz vff sand Michels tag des vierczehenhundertisten vnd zwaiundzwainczigisten jars presentibus domino Arnesto episcopo Gurcensis cancella- rio, Conrado de Kreyg magistro curie, Johanne Greyfenegker magistro camere et Conrado Zeidlerer plebano in Marchpurg notario camere.129 125 RDK 1, fol. 49'; obj. v: HAIDACHER, Tiroler Rechnungsbücher (kot v op. 31), tekst B, {t. 145, str. 300. 126 RDK 1, fol. 27’; obj. ibidem, tekst B, {t. 76, str. 245–6. 127 RDK 2, fol. 47'; obj. v: Joseph CHMEL, Zur österreichischen Finanzgeschichte in der ersten Hälfte des vierzehenten Jahrhunderts, Der österreichische Geschichtsforscher 2/2, Wien 1841, {t. XXVIII, str. 216. 128 RDK 3, fol. 43'; obj. v: LACKNER, Rechnungsbuch (kot v op. 18), {t. 24, str. 79. 129 RDK 5, fol. 32’. 217ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Urbarialni urad Kamnik – Stari grad 6. 1439, julij 21. Nota an eritag nach Margarete anno domini etc. XXXIXO hat Sigmund Lamberger an stat weilnt Jacoben Lamberger seins vater verraitt die nucz, czins vnd guolte der vessten vnd vrbars czu Ober Stain von czwain ganczen jarn die sich czu sand Jorgen tag nachstuergan- gen geendet haben. Presentibus Jeorio Tscharnoml vicedomino et Wernhart Fuxperger.130 Urbarialni urad Vivodina 7. 1469, november 30. Nota am phintztag an sannd Anndres tag anno etc. LX nono hab ich Jorig Raynner vitztuomb in Krain auf geshefft des R[omischen op. M.B.] k[aisers op. M.B.] etc. meins allgenedigtsten heren vnd nach beuelhen heren Krystoffen von Moersperger mit Jacoben Wuortzpuochler seiner hanndlung innemenn vnd ausgeben der nuotz vnd guld des ampts an dem Oberen Hertzogtumb von VI ganntzen jaren die sich zw sannd Jorgen tag des XIIIIC vnd LXIII jars angefenngt vnd sich zu sannd Jorgen tag des benanten XIIIIC vnd newon vnd sechtzi- gcsten jars nachst vergangenn geenndet hat, das ist von dem LXIII, LXIIII, LXV, LXVI, LXVII vnd LXVIII jaren.131 Gori{ki uradi 8. 1402, april 26. Es ist ze merkchen daz Erasem purkchgraff hawbtman ze Luncz, Hanns von Rabbat hawbtman ze Goercz, Jorg im Turn ze Luncz und Friedreich Helawz von meiner herren wegen ein gancze raytung getan habent mit Ibann amptmann ze Reyfenberg [Rihemberk], an miti- chen nach sand Jorgen tag anno domini MCCCC secundo; von einem ganczen jare, das sich an demselbn nachst vergangenen sand Joergen tag geendet hat.132 9. 1398, julij 15. Derselb Johannes Staczner hat geraitet das ampt zu der Alben [Planina] an mentag vor Margarethe des LXXXXVIII jares vnd ist auf in gelegt gancz nucz von einem jare, das sich an sand Joergen tag in dem LXXXXVIII jare geendet hat.133 OBRA~UNI CERKVENIH GOSPOSTEV Freisin{ki gospostvi Škofja Loka in Klevev` 10. 1317, november 6. Anno domini millesimo CCC XVII, dominica ante Martini, habita finali racione cum Pilgri- mo capellano granatore in Enczestorf et positis super eum remanenciis proxime computa- 130 RDK 6, fol. 1. 131 RDK 8, fol. 17. 132 RDK 4, fol. 14, objava v: M. KOS, Primorski urbarji (kot v op. 34), str. 128. 133 RDK 4, fol. 16’, objava ibidem, str. 131. 134 Joseph ZAHN, CDA-F III. Band (FRA, Abteilung II, Band XXXVI), Wien 1871, str. 115. Primerek se ne nana{a na nobeno od v naslovu omenjenih gospostev na dana{njem slovenskem ozemlju ampak na freisin{ko gospostvo Großenzersdorf v Spodnji Avstriji. V ta seznam protokolov je uvr{~en zato, ker ustrezni obra~uni za na{i gospostvi iz tega ~asa niso ohranjeni, izbira gospostva pa pri razlagi razvojnih trendov neke pisarne ne igra nikakr{ne vloge. 218 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... cionis, necnon prouentibus predialibus quarundam villarum pro anno transacto CCC XVI et prouentibus predialibus anni presentis tam in annona quam denariis quos collegit et perce- pit, inclusis eciam quibusdam solucionibus debitorum usque in tempus presens prout in libro racionum particulariter continetur, ...134 11. 1397, junij 2., Dunaj. Racio facta est cum Ortolffo, granatore nostro in Lack [Škofja Loka], de perceptis et distri- butis per eum a festo sancti Georii anno LXXXXVI usque ad festum Georii anno LXXXX septimo et est facta Wienne die sabbati post festum ascensionis anno nonagesimo septimo.135 12. 1486. Vermerkhtt meins gnadigen herren von Freyssing mewe tt vnd gerichtt zu Lakch [Škofja Loka] anno domini etc. LXXXVI.136 13. 1486. Vermerkht die raittung von dem ambt zw Klingnfels [Klevev`] im LXXXVI.137 14. 1493. Vermerckt die nutz vnd ranndt der herrschafft Laackh [Škofja Loka] im LXXXXIII jare.138 15. 1494, julij 26. [Škofja Loka] Vnd solich rayttung ist beschehen am montag nach sand Margretthen tag in peybesen Jorigen von der Dwrr, meins genedigen herren pfleger, Joachym Purckstaler, Cholman Kramer diezeyt stattrichter, Wolffganng Swartz, Jorg Weniger, Michel hoffschmid, Haynreich vischer, anno LXXXXIIIIto.139 Kr{ki uradi v “Marki” – Lu{perk 16. 1432, februar 14. Anno etc. XXXIIO in die Valentini martiris audite sunt rationes Achacÿ Drubnekger burg- grafÿ et officialis in Lusperg, de omnibus suis perceptis et expositis eiusdem officÿ vnius anni, qui se Georÿ proxime futurum finiet.140 Briksen{ko gospostvo Bled 17. 1460, januar 13. Facta ratione in octava epiphanie anno domini MO CCCCO sexsagesimo cum domino An- dreae Bradina vicario capelle seu prepositure beate Marie Virginis in insula Veldensi de anno domini MO CCCCO LVIII de fructibus et redditibus, censibus, bladiis et quibuscumque spectantibus ad predictam capellam defalcationibus ...141 135 RFR 1, fol. 10’, obj. v: BLAZNIK, Urbarji (kot v op. 12), str. 270. 136 RFR 7, fol. 1. 137 RFR 8, fol. 1. 138 RFR 16, fol. 2. 139 Ibidem, fol. 16'. 140 RKR 1, fol. 69’. 141 RBR 1, fol. 5, transkripcija v: M. KOS, Briksen{ki urbarji (kot v op. 37). 142 RLJ 4, pag. 37. 219ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Ljubljansko Škofijsko gospostvo Gornji Grad in kapiteljska posest 18. 1497. Des Andre Harrer raeittung seiner handlung zu Oberenburg [Gornji Grad] beschehen innemens vnd ausgebens anfankh zu den weinnachten des LXXXXVI jars bis wider auf weinna- chten des LXXXXVII.142 19. 1499. Asbalt zw Laufen hat von sein ambt in Pirg ab Lauffen [Ljubensko hribovje] verrat namlich von den czban jaren anno 98 vnd 99.143 20. 1501, august 10. [Gornji Grad] Also ist alles heren Michellen ein nemen vnd aus geben die czba jar die sich an gefangen haben anno 99 am tag Lucie vnd sich wider gendet haben anno 1500 primo am tag Lauirenczy glegkt vnd gegen ein ander auff gehebt warden ist man im nach suldig peliben an sien suld 23 lb minus 10 ß vnd sein jar ent sich natiuitatis Marie anno 1500 primo.144 21. 1495. Nota des Anndre Rawe bers raÿttung vonn den nuettzenn vnd renntten zw dem gotzhawss Obernburg [Gornji Grad] gehoerend. Seiner verwesung von zwayen gantzenn jarenn die sich anfenngt habenn am suntag vor sannd Margrethenn tag des dreÿ vnd newntzigistenn jars vnnd sich widerumb geenndet an sannd Margrethen tag des LXXXXVTO.145 22. 1495. Notandum quod facta est ratio per renuntiandum partem dominum prepositum decanum et dominos de capitulo cum domino Cristofero Nositza, canonico pro tempore procuratore capituli [Lj. stolni kapitelj] de anno 94O vsque ad angariam pentecostes inclusiue anni 95 de omnibus et singulis prouentibus, redditibus et obuentionibus capituli, pariter et de expo- sitis per eum pro dominis capitularibus et eorum portionibus canonicalibus et quibusuis aliis minutis expositis.146 23. 1505, Ljubljana. [Lj. stolni kapitelj] Actum Laibaci anno quinto MO CCCCCVO. Presentibus ibidem dominis canonicis Nicolao Sparobitz, Simone Schorß, Georgio Prawnsperger et Mihaele Valler.147 @upnijsko gospostvo Slovenjgradec 24. 1456, september 21. Vermerkcht die raÿtung von der pharr zu sand Pangraczen zu Windischgretz das her Gillig geraÿt hat von herrn Jorgen Schewchenpalkch wegen vnd von dem LV jar, das selbs in gahabt hat ... das ist geschehen an sand Matheus Euwangelisten tag anno etc. LVIO.148 143 RLJ 8, pag. 69. 144 RLJ 8, pag. 117. 145 RLJ 3, pag. 32, (slika 6). 146 RLJ 1, fol. 75. 147 RLJ 1, pag. 177. 148 RLJ 9, fol. 28, objava v: Arnold LUSCHIN, Das Fürstbischöfliche Archiv zu Laibach, BKStGQ 5 (1868), str. 91. 149 RMI 1, fol. 3. 220 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... OBRA~UNI MESTNIH SODI{~ Celje 25. 1461, julij 28. Anno domini M CCCC LXIO an Eritag nach sannd Anna tag ist ain raittung beschehen mit Hannsen goldsmid weilend stattrichter zu Cili vmb sein innemen vnd aussgeben der ange- slagenen stewr vnd ander zustennd von dem LX jar das sich zu sand Jorgen tag nachstuer- gangen geendet hat.149 26. 1459–1480 Des raittung von dem jar 1481–1482 Des , weilend richter raittung von dem jar 1483–1488 Ain raittung mit dem weilend stattrichter zu Cili vmb sein innemen im jar 1489–1491 Anno domini etc. im jar ist ain raittung beschehen mit , weiland stattrichter zw Cili seins einnemen 1492–1502 Anno domini etc. im jar ist ain rayttung beschehen mit seins stattgerichts einnemen vnd ausgab an 150 Maribor 27. 1469, januar 17.151 Vermerkt was mir Sebalden Mitterhueber von meinen herrn des rats vnd der gemain ist eingeanttwurt worden, als ich an sand Petrs tag der stuelfeyr zu richter geseczt bin worden anno etc. LXVO.152 28. 1469, januar 17. Vermerkt daz richter, rat vnd ettleich der gemain mit Sewalten Mitterhueber ain ganncze volkomene raittung an heutigen tag gatan haben vnd ist alle sachen wie sich die mit alten ausstanden der stewren, auch waz er ausgeben hat dy weil richter ist gewesen vnd alles sein innemen vnd ausgeben schon geneinander gelegt vnd ausgehebt vnd ist alles quitt vnd quart. Geschehen an eritag vor Antoni anno etc. LXVIIIIO.153 150 Ibidem. 151 Glede datacije prim. pril. {t. 28; oba pasusa sta del istega dokumenta. 152 RMI 2, fol. 73; obj. v: Jo‘e MLINARI~, Dav~ni registri in obra~unske knjige 1452–1593, GZM 17, Maribor 1991, str. 42. 153 RMI 2, fol. 107; obj. v: MLINARI~, GZM 17 (kot v op. 152), str. 84. 221ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Z u s a m m e n f a s s u n g Die spätmittelalterliche finanzielle Dokumentation und die Buchhaltung der Grundherrschaften und Ämter in den zentralen slowenischen Länden Matja‘ Bizjak Die vorliegende Abhandlung beruht auf einem planmäßig gesammelten Material, das sowohl einen beträchtlichen Teil der in der slowenischen Historiographie bekannten als auch der bisher nicht beachteten mittelalterlichen finanziellen Dokumentation für Zentralslowenien umfaßt. Wegen seiner Sonderentwicklung wurde das slowenische Küstengebiet mit seinem unmittelbaren Hinterland gänzlich aus der Abhandlung ausgesondert, ebenso einige spezifische Rechnungsquellen, die sich nicht unmittelbar auf die regelmäßige Geschäftsführung der territorialen bzw. urbanen Behörden beziehen. Während die zu behandelnde Materie chronologisch rückwärts bereits durch das Vorhandensein von Quellen selbst begrenzt wurde, bot sich als untere Grenze aus pragmatischen Gründen (stellenweise nicht ganz starr) die übliche Jahreszahl 1500 an. Im Hinblick auf den Inhalt gliedern sich die Rechnungsbücher in mehrere Typen, die verschiedene Phasen des Buchhaltungsprozesses darstellen. Der bei weitem häufigste Typ der mittelalterlichen finanziel- len Dokumentation, dem man heute in den Archiven begegnet, ist die Abrechnung. Das bedeutet keineswegs, daß sich mittelalterliche Kanzleien überwiegend auf eine derartige Dokumentation ihrer Finanzgebarung beschränkten. Der Stand der Erhaltung ist nur eine Folge der Tatsache, daß nach der Fertigstellung der Abrechnung, die einen periodischen Bericht über die Geschäftsführung darstellte, der Großteil der sonstigen in einer Rechnungsperiode entstandenen Dokumentation, ohne praktischen Wert blieb. Die erste Stufe des Buchhaltungsprozesses stellen meistens chronologisch angelegte Register von Einnahmen und Ausgaben dar, die jedoch lediglich als eine der Vorlagen bei der Rechnungslegung verwendet wurden. Auf summari- sche mehrere Jahre umfassende Abrechnungen stößt man seltener, ebenso auf Schuldbücher, die eine Grundlage für die Eintreibung von unbeglichenen Abgaben bildeten. Manchmal wurde all diese Dokumen- tation durch eine Art Mehrzweckgeschäftsbuch ersetzt, das die gesamte Geschäftsführung eines Amtes umfaßte. Vom Standpunkt des einbezogenen Territoriums bzw. des Rangs des Rechnungsamtes aus betra- chtet gliedert sich die finanzielle Dokumentation in zentrale und regionale Rechnungsbücher sowie Abrech- nungen einzelner Herrschaften bzw. Ämter. Diese Gliederung entspricht im groben dem tatsächlichen Stand, sie ist jedoch flexibler aufzufassen. Infolge der verschiedenen Arten der Verwaltung und der Größe von gleich benannten Verwaltungseinheiten, kann die Spannbreite im Rahmen einer Kategorie beträchtlich sein. Bezeichnenderweise kannte praktisch kein Verwaltungssystem auf dem behandelten Territorium eine finan- zielle Dokumentation auf allen drei erwähnten Instanzen. Die erhaltenen mittelalterlichen Abrechnungen der Ämter setzten sich in ihrer entwickelten Form im 15. Jahrhundert im groben aus einem Eingangsprotokoll und einem Kontext zusammen. Das Protokoll stellte einen vom folgenden Text durch einen größeren Abstand getrennten Absatz dar, der alle wichtigsten Identifikationselemente der folgenden Abrechnung enthält. In prägnantem Stil, meistens in einem einzigen Satz, folgten aufeinander die Datierung, manchmal auch die Ortsangabe für den Vollzug des Rechtsaktes, ferner Name und Stellung des Rechnungslegers, der Rechnungsgegenstand (Standort und Art des Rech- nungsamtes bzw. näher genannte Gegenstände), die Angabe des Zeitraumes, über den sich die Abrech- nung erstreckte, die Zeugen bzw. Mitglieder der Rechnungskommission. Den Kontext bilden vier Grun- dkomponenten in üblicher Reihenfolge: Remanenz, Einnahmen, Ausgaben und Bilanz. Bei der Verbin- dung der genannten Bestandteile zu einer Einheit kam es bereits im Rahmen ein und derselben Kanzlei zu zahlreichen Variationen in Form und Struktur, mehr noch außerhalb dieses Rahmens. Zum Teil war das eine Folge der Unterschiede in der Struktur der Herrschaften bzw. Ämter selbst, vor allem aber das Bestreben, optimale Abrechnungsarten in gegebenen Situationen zu finden. Das Wesen des Kontextes und der gesamten Abrechnung bestand darin, die Einnahmen auf der einen Seite und die Ausgaben auf der anderen Seite sowie die gegenseitige Aufrechnung darzustellen. Dabei kamen drei grundlegende Prinzi- pien zum Ausdruck: 1. Trennung von Einnahmen und Ausgaben, 2. Trennung von Geld- und Naturalpo- sten, 3. Bildung von engeren abgeschlossenen Gruppen – Posten. Diese grundlegenden Prinzipien ver- banden sich auf verschiedene Art und Weise miteinander. Die Kontextstruktur hing davon ab, welches 222 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Prinzip als führend gewählt wurde bzw. wie diese Prinzipien miteinander kombiniert wurden. Dabei entstanden mehrere Varianten, die man in drei Grundstrukturtypen zusammenfassen und im Rahmen einer Arbeitsnomenklatur benennen kann als: 1. Monobilanz-Monowährungstyp, 2. Monobilanz-Polywährun- gstyp und 3. Polybilanz-Polywährungstyp. Mit einer Erforschung der Buchhaltungspraxis im zentralslowenischen Raum kann man erst Ende des 15. Jahrhunderts beginnen, und zwar im Rahmen der drei Herrschaften (die Freisinger Herrschaft Bischo- flack/Škofja Loka, die Herrschaft Oberburg/Gornji Grad der Bischöfe von Laibach/Ljubljana und die Herrschaft des Domkapitels von Laibach) für welche (zwar fragmentarisch) ein etwas breiteres Spektrum der finanziellen Dokumentation erhalten ist. Bei den ersten beiden Fällen stand die Erstellung der alljähr- lichen Abrechnung im Vordergrund, die alle Bereiche der Geschäftsführung einer abgeschlossenen dislo- zierten territorialen Einheit umfaßte. In Bischoflack emanzipierte sich das Amt des Stadtrichters im Zuge der Stärkung der städtischen Autonomie allmählich von der Zuständigkeit des Pflegers, so daß seit der Mitte des 15. Jahrhunderts letzterer und der Pfleger getrennt Rechnung ablegten. Der Grund- bzw. Stadtherr wurde dabei wegen der Entfernung der Herrschaft vom Verwaltungssitz durch Abgeordnete vertreten, die die Jahresabrechnungen (zusammen mit den Einnahmen) an den Bischof bzw. an sein zentrales Finanzamt weiterleiteten. Das war also der einzige Teil der finanziellen Dokumentation, der in der Freisinger Registratur aufbewahrt wurde. Alle anderen Akten waren ausschließlich internen oder sogar privaten Charakters und sind nur durch Zufall erhalten geblieben. Obwohl die Jahresabrechnung überwiegend auf der Geschäftsführung des Kastners beruhte, hatte dieser Beamte - außer daß er zeitweilig einer Kontrolle unterworfen war - keine unmittelbaren Kontakte zur zentralen Finanzverwaltung. Er war dem Pfleger untergeordnet, dennoch dienten seine Register nicht als unmittelbare Vorlage für die Rech- nungslegung. Als unmittelbare Vorlage sind allerdings Urbarien und Steuerregister zu betrachten, darübe- rhinaus auch verschiedene Quittungen und Schuldbriefe, es ist aber auch die Möglichkeit nicht auszu- schließen, daß ein beträchtlicher Teil vor allem Ausgaben nicht auf der Grundlage von Einzelnachweisen gebucht wurde. In Oberburg war der Verwaltungsapparat auf einer niedereren Ebene, nämlich auf der der Ämter, organisiert, die von lokalen Beamten selbständig versehen wurden. Diese leiteten die Einnahmen an den vorgesetzten Pfleger der Herrschaft weiter, die Rechnungslegung erfolgte wahrscheinlich zusammen mit diesem vor der Bischofskommission in Laibach. Der Pfleger führte ein Einnahme- und Ausgaberegister seiner Geschäftsführung, das ihm als unmittelbare Vorlage für die Abrechnung diente. Außerdem beruhte die Rechnungsbuchung auf verschiedenen Quittungen und Aufzeichnungen. Form und Inhalt der Rech- nungsdokumentation waren zu dieser Zeit nicht festgelegt, sondern sie variierten von Jahr zu Jahr, was auch für die Rechnungsperioden gilt. Ein etwas anderes System kannten die Domherren von Laibach. Der Pfleger wies seine Geschäfts- führung unmittelbar durch Einnahme-, Ausgabe- und Schuldregister aus, die Abrechnung selbst wies jedoch den tatsächlichen (physisch überprüften) Kassenstand aus. Die ganze erwähnte Dokumentation wurde in einem Buch geführt. Auf ähnliche Tendenzen (Aufbewahrung der gesamten Geschäftsdoku- mentation in einem Buch) stößt man zu dieser Zeit auch bei verschiedenen Bruderschaften, was durchaus verständlich ist, war der Umfang ihrer Geschäftsführung doch ziemlich eingeschränkt. Änliche Systeme der Führung von Geschäftsbüchern (vor allem im Hinblick auf die ersten beiden Fälle) kann man - mit Abweichungen infolge unterschiedlicher Verwaltungsstruktur, Tradition usw. - auch bei anderen territorialen und urbanen Ämtern der “öffentlichen Verwaltung” voraussetzen, bei denen von der finanziellen Dokumentation nur Abrechnungen erhalten sind. Es gibt keine wesentlichen Unterschiede in ihrer Struktur, was auf eine zeitlich und örtlich bedingte bereits etablierte Buchhaltungspraxis hindeutet.