Izhaja ir LjuUjii vsaki petek. ilGlasilo jugoslov. soc. demokracije. Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 544 K, za pol leta 2-72 K, za četrt leta 1‘36 K. — Za Nemčijo za celo leto 6'96 K, za pol leta 2-98 K, za četrt leta 1'49 K. — Za Ameriko za celo leio 7'28 K. — Posamezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Štev. 52. V Ljubljani, dne 28. decembra 1906. Leto IX. — lASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo 'Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne po-fljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: 'pravnUtvo \ endar še prepreči volilno rt f.u mo. In v to svrho se bodo morda gospodje uprli ob svoje nujne predloge. Niti trenotek ne dvomimo, da premaga večina zbornice tudi to obstrukcijo, ako se pojavi in da odpre reformi prosto pot. In tako bode novo leto leto novega volilnega reda, prvo leto demokratizma v Avstriji. Na Silvestrov dan, ko se poslovi od nas staro leto, pade ž njim v grob mnogo več kakor dvanajst mesecev. Ž njim izgine cela doba fevdalizma, doba privilegij, doba neresničnega konstitucionalizma in na novo leto zasveti avstrijskim narodom prva zarja ljudskih pravic. Zaiji pa bode sledil dan. Ljudstvo bode poskibelo, da zasije jasno, svetlo solnce in da izginejo tudi najtemnejši oblaki. Pozdravljeno — novo leto ljudstva 1 36 starih fantov proti zakonski reformi in proti vzgoji otrok v svobodni šoli Odgovor »»Svobodne Misli" mednarodne lige v obrambo svobodnega izražanja vsake ljudske misli katoliški hijerarhiji v Avstriji na skupni takozvani »Pastirski List" avstrijskih nadškofov in škofov, prečltan v katoliških cerkvah dne 2. decembra 1906. Konec. Z resničnim začudenjem pa čitamo, da so bili udje bojujoče cerkve v zadnjem času pri naskokih na šolo »zmerni* (1) Gotovo so v živem spominu vsakemu Svobodomiselnemu človeku razupite naredbe deželnega šolskega sveta na Češkem. Dobri in ozira polni cerkveni dostojanstveniki menda niso hoteli »dražiti razburjenih misli*! Ravno narobe je resnica. Ravno to dobo, ko je bila vsa javna pozornost obrnjena na volilno reformo, ko je torej upal, da se za njegovo krtovo delo najbrž ne bo nikdo zmenil, izbral si je klerikalni »človek neprijatelj*, da bi na Češkem nasul ljubke med pšenico iti tihotapsko uveljavil svoje odredbe glede obvezne udeležbe otrok pri božji službi; hotel je poskrbeti z denarnimi globami in drugimi kaznimi, da bi bili vedno bolj zapuščeni molitveni hrami s pomočjo nasilja obiskovani. Toda uračunal se je, »Svobodna Misel* je stala pazno na straži in je naredila pravočasno tem »gospodom* debelo črto črez njih račun. Popolnoma razumemo, da Vas je to iznenadenje »neljubo dimilo*, toda bodite le pripravljeni še na nadaljnja iznenadenja. Nadalje pravite popolnoma dobro: »Kjer je Duh Device, tam je tudi svoboda* (II. Kor. 3. 17.) Torej v šoli, katera ni svobodna — seveda ravno te svobodne šole se tako trdovratno branite — po Vaši lastni izjavi ni duha Device, kako torej morete nam očitati, da ga hočemo odtod izgnati P Sploh se pa takih nelogičnosti nahaja v ,Vašem pastirskem listu več. Vsltd tega bi se dali sklepati, da je naš gospod škof pri pisanju tega, kar mu je narekoval sv. duh, včasih kaj preslišal in potem napačno napisal, ker mu je najbrž po glavi rojila vsota odpisanega davka. In če človek meša skupaj gmotne in spirituelne stvari, gotovo se iz tega ne porodi nič dobrega. Pridamo še eden dokaz: Doslovno pravite: »Poučevanje verouka nočejo iz šole odstraniti* in za nekoliko vrst nižje: »Poučevanje veronauka se ima v šoli trpeti.* Torej kaj pravzaprav hočemo? Bodisi jedno ali drugo. Ker torej ne veste, hočemo Vam povedati: Hočemo prostosti in svobode v življenju, t šoli in tudi — v vt rstvu. Hočemo to, kar je hotel Jezus, ko je izgnal z jermeni iz tempelja prodajalce in kupčevalce z denarjem in ostro obsojal hinavsko pobožnjaštvo farizejev. Hočemo 1« to, kar nam garantirajo temeljni zakoni te države, da bi n'kdo ne bil siljen, niti otrok ne, k izvrševanju verskih navad, zato obsojimo vsako nasilje proti-reformacijskili deagonad, vsako siljenje k izvrševanju verskih zahtev z denarnimi globami in kaznimi, ko pa bi se nasprotno komu delalo nasilje pri njegovem prostovoljnem izvrševanju verskih navad, naj bo to naš sovernik ali drugoverec, bodemo mi prvi, ki se postavimo zanj v bran! Le nasilje zametu jemo, ker »kjer je duh gospodov, tam je svoboda.* In zato ne iščite med nami «laž-njivih bratov, ki so se vtihotapili k nam in nam hočejo odvzeti našo svobodo, katero imamo v Kristusu Jezusu, da bi nas zasužnjili* (Gal. 2. 4.), ampak iščite jih med seboj! In proti takim intrigam povzdigujemo svoj glas! Nočemo odstraniti iz šol boga — po Vašem lastnem učenju je povsod pričujoč in vsemogočen, ne potrebujoč Vaše obrambe, niti svetnih zakonov — toda iz šole hočemo odstraniti — Vas! Vaš napuh je brezmejen, toda ne identificirajte se z bogom! Torej konec koncev, gre se tu za Vas in ne za boga, in odtod ta krik in vik! Dobro pravite, »da se mora vsa učna snov spojiti v harmonično celoto*. Toda ali je to mogoče pri dosedanjem priviligiranem stališču duhovnika v šoli? Strokovno izobraženi učitelj razlaga otrokom znanstvene pridobitve sedanje dobe: v zgodovini podaja otrokom resnično sliko minulosti in mora, ako noče lagati, omenjati zločine in samovoljno zlorabljanje moči Vaših papežev in ne more zamolčati svitlo stran domače zgodovine (reformacijo), ki je krvava obtožba Vaše cerkve; v prirodopisu mora podati otrokom resnično podobo o nastanku sveta, življenja in človeka na zemlji, pokazati otrokom harmonijo človeštva z ostalim življenjem in tako buditi v nežnih njih dušah dejansko ljubezen do prirode; nadalje kar se tiče nravnosti, mora delati za bratstvo vseh ljudi brez razlike plemena, jezika in konfesionalnih tradicij. Ali je pri vsem tem mogoče sodelovanje duhovnikov, kateri proti resnicam nove dobe stavijo nasproti tisočletne vraže in primitivne babilonske ter izraelske bajke ter na ta način hočejo zamoriti vznikajočo vsečlo-veško ljubezen otrok s plevelom verske nestrpnosti? Zatorej hočemo iz šole ven, od šole proč duhovnike, ne pa boga! Kaj mari ne more v vprašanjih in stvareh, katere imajo »tako neposredni upliv na življenje kakor verstvo*, poučiti otrok strokovno izobraženi učitelj-neduhovnik? Gotovo ima večjo kvalifikacijo za vzgojevanje otrok kot pa cerkev in celibatarji! Očitanje, da je rimska hijerarhija »proti napredku vede v strokah človeškega pozem-skega znanja*, je baje krivično in neopravičeno. Do katere meje, pokažejo naslednja fakta. Na »indeksu prepovedanih knjig*, katerih čitanje je katoliku prepovedano pod kaznijo cerkvenega izobčenja, dobimo med mnogimi drugimi tndi imena naslednjih novodobnih mišljiteljev: Baco, Bucker, Comte, Descartes, Diderot, Montesquien, Hume, Kant(!!), Locke, J. St. Mili, Spinoza i. dr. Izmed pesnikov ni ušel tej cerkveni »konfiskaciji* niti Balzac, Dumas, Flaubert, da niti tako pobožni ljudje kot Lamenais, Mickievviez in Milton! Vsa novodobna filozofija je na indeksu. Da bo slika popolna, naj še pripomnimo, kar ni na indeksu. Ni tam Boccacio, Marquis de Saide, Prčvost, Saeher-Masoch c. p. Tu je videti, kako se Rim veseli napredaa človeškega dela in kako se «ne protivi sirjenju posvetnega znanja. Cerkev opremtje »razvoj človeškega duševnega življenja* šele takrat, ko ga mora. Pomirila se je z učenjem Galilejevim, ne vstraja danes več pri trdavi, da bil svet. ravno v šestih dneh vstvarjen, da jezuit WiStnann je popolnoma voljan akceptirati tu 1 Dar vi na — pa sele sedaj, ko bi bito v/,tra| tnje pri starih bajkah v zasmeh tudi malim otrohum. Zastonj se zagovarjate, rim=ki škofje, da nasprotujoč težnjam »Svobodne misli», ne delate tega vsled lastnih koristi, da se ne bojujete proti nji vsled vladeželjnosti, ko vendar nimate niti besede, s katero bi podprli to svojo trditev. Zgoraj ste se sklicevali na »posvetne zakone* in na to, da je vaš bog kot kaka trgovska znamka »zakonito varovan*, in sedaj zopet priznavate, da «se bojujete za državni red in obstoj*. Kaj briga Vas »bojevnike onega sveta*, svetna vlada in državni red? Hinavci! Vidi se to sedaj v Franciji, kako malo vain je prirastla na srce «od boga postavljena svetna gosposka* in «drž. reti*. Nikdo ne dela vašim ljudem na Francoskem nikakega nasilja, le če se nasilje imenuje to, da se tudi katoličane podrejuje splošno veljavnim zakonom. In vendar gredo tamošnji katoličani, naščuvani po svojih škofih, z motikami in sekirami nad uslužbence »drž. reda* in »od boga postavljene vrhovne oblasti*. Razumemo vašo pokornost dobro. Pokorščino napram državi priporočate svojim vernikom le tam, kjer država najprej posluša vas in ugodi vsem vašim zahtevam (da se vam odpisujejo davki, katere je dolžan plačati vsat državljan, da se vas za razne pregreške, fcrive prisege, častikraje, prigovarjanja k odpravi ploda i. t. d.) ne kaznuje kot druge zločince. Kdo je torej vaš pravi gospod? Tudi na to odgovarja vaš pastirski list. Njihov gospod in poglavar te države, imajo ga drugod v tujini. Za mejami imate svojega monarha svojega suverena. »Stojite zvesto na strani rimskega papeža!*, kličete k občanom te države, bodite v službi tega tujega suverena, v službi tuje neprijateljske moči (konkordat iz leta 1855 je vlada naše države vendar zavrgla), bodite pokorni avstrijskim zakonom, v kolikor jih odobrava vaš tuji, nezmotijivi vladar, v nasprotnem slučaju postavite se proti zakonom svoje države 1 Tu se pokaže vaša lojalnost v pravi luči. Na podlagi dosedaj navedenih vzrokov kličemo k vsem, ki bodo čitali naš odgovor: Katoliška hijerarhija s svojimi 36 reprezentanti v tej državi napoveduje brezobziren boj težnjam po osvoboditvi šole in rodbine, najvažnejših temeljev življenja. Med nami in to hijerarhijo zato ni, ne more biti in ne bode miru, ampak trd in neizprosen boj, kateri ne preneha prej, dokler ne bo popolnoma potlačena ena izmed bojujočih se strank. Dolžnost vsakega, kateri čita naše besede, je, da bi se končno enkrat že odločil, hoče li stati v tem krutem boju na naši strani ali pa proti nam, torej proti škofom ali s škofi. In kdor pristopi na našo stran, naj ne pozabi, da v boju s stoletno organizirano močjo ne zadostujejo le platonične simpatije, ampak da je treba tudi dejanj. V boju proti nam ima dosedaj rimska hijerarhija eden argument, da govori dosedaj v imenu skoro celega slovenskega ljudstva. In ima prav. Vsled formalnega, bodisi tudi samo matrikulačnega pripadanja k nji, je poverjena govoiiti tudi za stotisoče onih ljudi, kateri so duševno že danes odpadli od Rima, toda dosedaj niso imeli poguma, izvajati iz svojega prepričanja praktične posledice. Ko bode nas brezkonfesijonalcev sto in stotisoče, bode tudi naše pravo vse drugače respektirano in tudi rimski škofje bodo imeli več krščanske ponižnosti. Svoj odpad od Rima je torej nujno tudi dejansko pokazati. Niti kot matrični člani ne smete več dalje podpirati moderni civili- priloga »Rdečemu praporu" št. 52. zaciji sovražno moč. Kličemo z naglasom ob priliki tega našega »pastirskega lista* vsem, ki so v svoji notranjosti že odpadli od umirajoče cerkve — spadajoče kot zgodovinski prežitek v muzej —! Bodite dosledni! Izstopite iz cerkve! Proč od Rima!!! V Pragi, 2. decembra 1906. Slovenska sekcija „Svobodne Misli“. Češka sekcija »Svobodne Misli“. Politični odsevi. Za avstralski zvezni parlament so bile ravnokar nove, odnosno dopolnilne volilve, pri katerih je bilo izvoljenih v poslansko zbornico 32 liberalcev, 26 socialistov in 17 pro-tekcionistov. V senat, ki odgovarja nekako naši gosposki zbornici, je bilo izvoljenih 18 liberalcev, 5 socialistov in 1 protekcionist, tako ;da je sedaj tam 18 liberalcev, 15 socialistov , in 3 protekcionisti. Hrvatski sabor je razpravljal te dni o adresi. Predložena sta bila dva načrta; enega je izdelala koalicija, drugega pa Frankova star-ievičanska stranka. Položaj na Hrvatskem označuje pač najbolje dejstvo, da se vleče ta razprava kakor morska kača v neskončnost. ' Praktično so take adrese sploh zelo brezpomembne stvari. Nihče na svetu jih ne smatra za nič drugega, kakor za formalnost; teoretično pomenijo toliko, da prezentira vladajoča večina svoj program, debata pa da tudi manjšini priložnost, da precizira svoje stališče. Več se ne more pričakovati. V hrvatskem saboru trdi koalicija in starčevidanska opozicija, da je treba dela. In bilo bi ga treba res, ako ; se hoče temeljito odpraviti Khuenovski zistem in preprečiti, da bi se še kdaj povrnil. A kako naj pride do dela parlament, ki ne primore nič drugega, kakor besede? Kakšno stališče je zavzemal Ante Starčevic napram Dunaju, kaj je privedlo Kvaternška do Rakovice, kdaj je nastala pragmatična sankcija, to so reči, ki jih izvč, kdor se zanima zanje, lahko tudi brez sabora. In menda sploh ni veliko ljudi, ki bi se re^no zanimali za ta historicizem. Nasprotno pa čaka tisoč in tisoč ljudi na ustavne pravice, na zborovalno, društveno, tiskovno svobodo, na neodvisnost sodnikov, na poroto, pred vsem na volilno rtformo, sabor pa premleva adreso! In jo bode morda premleval, dokler ne bode hrvatsko ljudstvo samo sito komedije. Madjarski radikalci imajo čudne pojme o nalogah vlade in njenih udov. F. Košuta so nekoč slavili kot evropejsko izobraženega : in mislečega političarja; ali kakor se vidi, se ni naučil od Evrope mnogo več, kakor obla j čiti in nositi frak. O ustavnih pravicah in j dolžnostih ima pa prave azijalske pojme, j Preden je očetov sin postal minister, je bil [ vodja neodvišnjaške stranke. Popolnoma kon-štitucionalno bi bilo, ako bi ostal ludi kot član vlade zvest svoji stranki; ali to mu je premalo. Zavarovalni agent in minister bi rad porabil vladno avtoriteto enostavno v prid svoje stranke; in ker kot minister lahko komandira v državnih rečeh, komandira ravno tako v stranki. V nekaterih mestih niso ne-odvišnjaki brezpogojno zadovoljni z vlado; to jezi trgovinskega ministra Košuta in zato piše vodja stranke Košut pisma s sledečo vsebino: *Ako bi se pokazali v tvojem okraju ali v tvoji županiji nedovoljeni vplivi na neodvisno stranko, tedaj bodi tako prijazen, pa naznani to vodstvu stranke, odnosno meni, kajti neodvisna stranka ima sedaj v parlamentu večino, na katero se mora opirati vlada, in zato ne more vlada nikakor odobravati, ako izkušajo nekateri organi v oddaljenih krajih delovati proti večini, ki podpira večino.» 1^'uge stranke, ki so poleg neodvisne v večini, se jeze, da piše Košat tako, kakor bi se opirala vlada samo na Košutovo stranko. Da pa minister ne sme biti navaden strankin agitator, na to se na Madjarskem sploh ne misli. Domače stvari. Globoko premišljena je vsa slovenska politika! Kdor nam ne veruje, se lahko sam prepriča, če le prečita slovenske dnevnike od začetka preteklega tedna. V »Narodu» in v «Slovencu» najde lahko doslovno enak inserat, ki pa ni na zadnji strani, temveč stoji bahavo v uredniškem delu. Dolga reklama priporoča naročevanje «Mira», znanega celovškega glasila, ki pobira stopinje čisto za tržaško »Edinostjo*, le da je če mogoče še slabši. Nihče ne bi mogel trditi, da je «Mir» že kaj dosegel za koroške Slovence, ali da bi razumeli njegovi modrijani kaj posebnega o politiki. Ali v svoj prid znajo porabiti situacijo. Vrabci čivkajo po strehah, daje »Mir* klerikalen do kosti. A glej: Glavno liberalno glasilo ga priporoča z emfazo. Ali »Mir* je napadal volilno reformo z vso strastjo, in glej: »Slovenec* mu vendar dela reklamo. Grafenauer se v koroškem listu besno zaganja v kranjsko klerikalno stranko, njen organ pa tolče zanj na boben. »Mir* pljuje na svobodno šolo, ali «Narod» mu priganja naročnike. Pa naj kdo pravi, da politika naših strank ni načelna! Ih kakor da res ni nikogar, ki bi povedal resnico: Kdor hoče rešiti koroške Slovence, naj jih reši takega tepčastega lista, ki jih mora uničiti! «Mir» kompromitira Slovence pred vsemi ljudmi, ki ga čitajo. Kdor vzame ta list v roko, si ne more misliti nič drugega, kakor da so vsi Slovenci reakcionarna četa, stoječa v službi jezuitov, z nalogo, da preprečijo napredek in svobodo, kjer le morejo. Tako se res ne služi in ne koristi narodu. Jeseniški župnik Zabukovec je že zopet pri pogrebu nekega ponesrečenca uganjal burke zaradi trakov na vencu, ki ga je nesla organizacija pred krsto. Mož menda misli, da izpričuje s svojimi demonstracijami kako posebno junaštvo; pa so njegove kolobocije vtndarle primerne, da se blamira ž njimi. Ali mora res pri vsakem pogrebu dokazati, da ne ve pra\ nič o tem, kar se godi na svetu in da živi še vedno v pretečenem stoletju? V celi Eviopi se nikjer več duhovniki ne plašijo rdečih trakov; da se nosi take vence pri pogrebih socialnih demckraiov, je splošna navada in nikjer ni zaraditega karambolov z duhovniki. Ali si domišlja Zabukovec, da je on edini vzel v zakup pravi katoliški nauk? Pred kratkim so na Dunaju pokopali urednika »Arb. Ztg.*, sodruga Kralika in tam so nosili toliko vencev, kolikor jih Zabukovec najbrže še niti videl ni na enem kupu; skoraj vsi so imeli rdeče trakove in duhovniki niso niti kihnili zaraditega. Seveda povemo to pa le zato, da se vidi razliko med Zabukovcem in med pametnejšim klerom, nikakor pa ne zato, ker bi nam bilo kdovč kaj ležeče na njegovem izboljšanju. Nasprotno; bojeviti gospod rogovili lahko, kolikor se mu poljubi in čim fana-tičnejši ostane, tem ljubši nam bode, kajti s takim vedenjem odbije več ljudi od svoje stranke in morda tudi od cerkve, kako bi jih mogli mi odtegniti, ako bi desetkrat bolj agitirali, nego moremo. Le naprej, gospod Zabu kovec! So se vrezali. Za časa mizarske stavke se je vršilo v Št. Vidu več shodov po § 2 zborovalnega zakona. To pa nekaterim oblastvenim organom ni bilo všeč in brž so podali ovadbo radi kršenja zbor. zakona. Državno pravdništvo je obtožilo sodruga Tokana iz Ljubljane radi prestopka §§ 2 in 19 zbor. zakona. Pa so se vrezali, kajti že pri prvi obravnavi se je izkazalo, da sodrug Tokan ni bil sklicatelj omenjenih shodov, ki so se sicer cisto pravimo vršili. Sklicevaje se aa dotične določbe zakona, je sodrug Tokan g. drž. pravdnika poučil, da na povabljene osebe omejene shode ni naznanjat) oblastvom. Radi lepšega je g. drž. pravdnik predlagal preložitev obravnave in uvedbo nadaljnih poizvedb. Ovadba, podana po orožnikih, je najbrže maslo podjetnika Šuštaršiča, skuhano skupno z županom Belcem. Dolžnost orožnikov je bila, da so se v stvari natančno poučili, predno so napravili ovadbo. »Slovenskemu Narodu" ni mogoče, da bi ostal pri resnici. Minule dni je trdil, da ga mi vprašujemo, čemu se je vtikal v zadevo drja. Robide, in potem pripoveduje, da je bila naša akcija naperjena proti — narodno napredni stranki, ter da je «Narod», kakor pri vsaki priliki, tudi sedaj vskočil za — stranko. Kdor je prisiljen leta in leta čitati «Narod», se tudi temu zavijanju ne bode čudil; izplača se pa vendar, pokazati tudi s tem eksemplom, jezuitovsko-farizejsko metodo, katere se poslužuje ta list. Akcija, ki ni bila vprizorjena samo zaradi zadeve odpuščenega zdravnika, temveč zaradi deželnih zavodov sploh, je bila naperjena enostavno, jasno in izravno proti praksi in praktikam deželnega odbora, in ravno to je nerazumljivo, da se poteguje »Narod» s tako vnemo za deželni odbor, v katerem sede vendar poleg liberalcev tudi klerikalci in Nemci, kateremu je celo klerikalec na čelu. Zakaj pa taji »Narod*, da smo v «Rdečem Praporu* že tolikokrat povedali, kam meri akcija in da je povedal to tudi na shodu sodrug Kristan? Zdi se nam — in tudi še marsikomu drugemu, ki ne zajema vse modrosti samo iz »Naroda*, — da je postopalo liberalno glasilo v celi zadevi ne le stvarno napačno, temveč tudi netaktično in neprevidno, kajti ravno s svojim brezpogojnim zagovarjanjem deželnega odbora, je vzbudilo sum, da so liberalni odborniki posebno angažirani v stvari. Ce se obrača torej ost res tualitam špecialno proti njim, nismo tega čisto nič krivi mi, ampak samo narodna «Narodova> taktika. • «Narod* pa pravi tudi. da se takih reči ne rešuje na javnih shodih, kjer ima prvo besedo Gostinčar, Štefe in Kri-tan. Tendenca te kombinacije je seveda očitna; »Narod* bi zopet rad po sili konstruiral socialistično - klerikalno alianco. Ali tudi tu je preneroden, pa ne bode dosegel cilja. Kajti: Prwčje imel na shodn v »Unionu* besedo kot sklicatelj cesarski svetnik gospod profesor Franke, prvo besedo kot poročevalec na g. dr. Ravnihar; drugič bi bili imeli tudi najoiji »Narodovi* pristaši besedo. ako bi bili prišli, tretjič bi bili govorili na shodu lahko deželni odborniki od glavarja začenši, ako ne bi smatrali svojih kurul«kih sedežev za p*'1 visoke; četrtič ni hotel shod rešiti vprašanja, temveč zahtevati jasnosti in iz-premembo zi^tema; petič je za «Narodov» demokratizem slabo izpričevalo, če meni, da se ljudstvo ne bi smelo pečati z ukrepi tako visoke instance, kakišna je deželni odbor. Takega mne ija pa mi ne bodemo akceptirali nikoli, temveč bodemo delovali z vso močjo na to. da izpodbijemo tisti šablonski birokratizem, ki se je ugnezdil pri deželnem odboru in v katerem tiči nevarnost za vse naše javne zadeve. »Naroda* pa ne bodemo vpraševali, ali mu je to prav ali ne. 0 ženskem vprašanju je predaval v soboto, 9. t. m, Anton Dermota v tržaškem «Delavskem domu*. Predavanje je priredilo društvo »Ljudski oder*. Udeležba je bila dobra. Govornik je pojasnil bivstvo ženskega vprašanja ter je označil razmere iz katerih se izlega vse tisto, kar v celoti sočinjava žensko vprašanje. Največ pažnje je posvetil predavatelj prostituciji in enoženslvu. Lepo in zanimivo predavanje se je zdelo poslušalcem le prekratko. Z uspehom te priredbe je društvo lahko zadovoljno v vsakem oziru, «Slovencu« ni všeč, da smo opozorili na kompromis, ki sta ga sklenili klerikalna in liberalna stranka za volitve v tržaško zavarovalnico proti nezgodam in ker mu je stvar neprijetna, odvrača pozornost od tega dejstva in očita socialnim demokratom, da se niso pridružili lepi koaliciji. Povedali smo že zadnjič, da se nič ne jezimo nad liberalno-klerikalnim koncertom; ko so začeli pobijati šipe, sta se Grozd in Gruden takoj združila — kaj bi očitali ljudem reči, ki so naravne? Ali zabeležiti je treba take dogodke za čas, ko se bode zopet na tej ali na oni strani kričalo »cruci-fige!», ako nanese politična situacija kako kooperacijo, ki enim ali drugim ne bode dišala. »Slovenčevo* besedičenje o nalogi socialne demokracije pri teh volitvah nas pa nič ne vznemirja. Ne oziramo se na to, da sploh nihče ni vabil socialnih demokratov na kooperacijo, temveč konštatiramo le, da ne žive Slovenci samo v Ljubljani, ampak da jih je v Trstu tudi nekaj. Ge pa klerikalno uredništvo ne pozna narodnosti naših kandidatov, naj pa ne govoriči o tem. Delavce opozarjamo še enkrat, naj se ne dajo prevariti; delavskih glasovnic nimajo podjetniki nikamor pošiijati na poljubno porabo, temveč imajo edinole zabeležiti, kako so delavci sami glasovali. Nekaj za Chamove »Narodne socialiste". V Št. Vidu nad Ljubljano ima neki g. Franc Šuštaršič veliko mizarsko tovarno. To sicer še ni nič hudega. Ali gosp. Šuštaršič, ki je strogo narodno-naprednih nazorov, plačuje delavce svojega podjetja za enajsturno delo od ene do treh kron na dan. To je seveda nekaj drugega Pa motil bi se, kdor bi mislil, da je veliko takih, ki imajo po tri, ali vsaj več kakor dve kroni na dan. Ne, delavci s tri-kronsko dnevno plačo so v Šuštaršičevi tovarni bele vrane. Najhujše pa še pride. V delavnem redu Šuštaršičeve tovarne stoji namreč, da morajo delavci cel prispevek za bolniško blagajno plačati sami. Ta določba je povsem protipostavna in diši zelo po ude-ruštvu. Pa to ni še vse. Dnevni red, v katerem kar mrgoli kazenskih določb za delavce, dočim pravic delavcev, oziroma dolžnosti nadzorovalnega osobja, odnosno podjetnika kar nič ne omenja, pa je podpisan — čujte in strmite! — od šentvidskega župana Antona Belca, ki je obenem načelnik okoliške bolniške blagajne! Ge je g. Belec dotični delavni red podpisal kar na slepo, je kršil svojo uradno dolžnost, nasprotno pa njegovo postopanje dokazuje vrhunec nevednosti ter neznanja najelementarnejših bolniško zavarovalnih zakonitih določb, ki mu absolutno odreka sposobnost za načelnika bolniški blagajni. Sicer pa vladajo pri šentvidski bolniški blagajni tudi v drugem oziru take razmere, da se bodemo morali na vsak način popcčati ž njimi. Tako poznamo odbornike, ki so svoje delavce priglasili šele potem, ko so ponesrečili i. t. d. i. t. d. Ako že najvišja oseba v občini, župan in načelnik okrajne bolniške blagajne daje sijajne vzglede površnosti, potem ni čuda, da se i podjetniki ravnajo po njem. Kdo vraga naj potem zameri Šuštaršičevim delavcem, ker so izjavili, da takega delavnega reda, ki je delavni red le po imenu, v resnici pa čisto navaden kazenski predpis, ne priznajo. Ravnotako je bila upravičena zahteva po skrajšanju delavnega časa in povišanju plače. Kakor je pri takih ljudeh že navada, je tudi g. Šušteršič skušal posnemati »velike* ljudi v malem, pa se je postavil na stališče ignoranta. Ni se hotel pogajati z delavci. Pa mu je izpodletelo. Delavci, dasi neorganizirani, so solidarno za-počeli stavko vzlic grožnjam «milustive», ki je grozila po Št. Vidu, da bn kar streljala. Pametni ljudje, ki poznajo s pavjim perjem nakičene srake, so se takim grožnjam le smejali. Toda g. Šuštet šič je tudi javnosti hotel pokazati, da nekaj velja in da ima oblasti na vrvici. Za praznik 8. decembra je dal rekvi-rirati kar 14 orožnikov pod pretvezo, da pride ta dan 300 mizarjev iz Ljubljane, ki mu bodo razbili tovarno I Seveda so se poznavalci razmer smejali taki budalosti. Vilic pretilmm pismom, da bodo sicer vsi odpuščeni se delavci niso vdali ter vstrajali v stavki. Posameznike, ki so se oglasili, je ljubljanska mizarska organizacija materijelno podpirala. Z nevpogljivo eneržijo so pomočniki končno vendarle dosegli, da se je Šušteršič podal ter skrajšal delavni čas na 10 ur in zvišal plačo. Prizadeti delavci so se lahko poučili, ua jim je pomoč zagotovljena edino le v močni strokovni organizaciji. Zatorej, šentvidski mizarji, vsi v strokovno organizacijo lesnih de lavcev. Pri tej priliki pa naj nam bo dovoljeno še vprašanje, kako pač mora izglodati organizacija Chamovih socialistov, ki meče podjetnike in delavce vse na en kup P Radi bi zvedeli od g. Chama, ali spada «liberalni» Šušteršič v društvo za «višje> ali «nižje» sloje. Čudni so ti »narodni socialisti*, ki jim stoji na čelu »gosthauspezicar* iz ljubljanskega Udmata, Miha Hribar, ki je sicer mizarski mojster, pa si nadeva pravico do reprezenta-cije »širokih mas> tam, kjer je to prav poceni, molči pa, kadar zadruga gostilničarjev sklepa o povišanju cen pijači in jedilom. Na zadnjem občnem zboru zadruge gostilničarjev naj bi bil g. Hribar odprl usta v prilog delavcem, g. Gham pa naj v svojem društvu izobrazi ljudi Šušteršičevega kalibra, delavce pa pusti pri miru. Več organiziranih šentvidskih mizarjev. Narodni svet je bil predlagan na zaup-niškem shodu liberalne stranke in predlog je bil tam tudi sprejet, dasiravno je dr. Tavčar glasno godrnjal. Ako bi bil prej povedal, da njemu taka reč ni všeč, bi bil predlog morda padel. Ali tako je obveljal. Toda čeravno je zaupniški zbor že davno minul, vendar ni v liberalni stranki ne duha ne sluha o izvršitvi tega sklepa in »Narod* ne črhne niti besedice o njem. Medtem je objavil dr. Ravnihar v »Našem Listu* vrsto člankov o tem predmetu z detaljiranimi predlogi glede sestave, naloge, delokroga in funkcioniranja »narodnega sveta*, a pri liberalcih, kjer je bil predlog porojen, se še vedno ne zgane nič. Menda jim stvar res ne diši. A če je tako, naj bi vsaj povedali, da je bil tudi ta sklep dober samo za momentano zaslepljenje lastne stranke, da mu pa liberalci ravno tako ne pripisujejo in ne priznavajo nobene veljave, kakor n. pr. sklepu o splošni in enaki volilni pravici, ki tudi dovoljuje Tavčarju, Ferjančiču in Plantanu, da glasujejo za pluralni zistem. Humorja ▼ resnih časih ima »Slovenski Narod*. Toliko ga ima, da zna norce briti — sam iz sebe. Uprizoritev Cankarjeve satire «Za narodov blagor* je ujezila nekatere njegove patrene, čemur se ni čuditi; še bolj pa jih je razjezil veliki uspeh. In jezo svojih mogotcev mora »Narod* spoštovati, kajti tudi ona je del »narodnih idealov*. Spoštovati mora pa tudi umetnost in ker se zadnji čas ne more več tajiti, da je Cankar umetnik, je bilo treba vsaj glumiti navdušenje za njegovo delo. Taka situacija je pa neprijetna; ali »Narod* si zna pomagati. Kako zna potolažiti olimpske in podsvetne bogove obenem to je zares imenitno. Najprej objavi enlu-ziastično kritiko o premieri, potem pa — se roga lastni kritiki. In tako ima literatura svoj delež, veljaki pa svojega! Po nauku: Daj bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesar-javega ... Da je bila kritika v »Narodu* malo preveč navdušena, je že res; Shakespeareja ni bilo tivba ravno citirati. Ali da brije zato liberalni list norce iz svojega lastnega kriti-čarja, vendar ni neobhodno potrebno, razven če je to morda preludij V Saj bi bilo res krasno, ako bi šel »Narod* na tej poti dalje, pa bi se začel v noticah robati svojim uvodnim člankom, v člankih domačim beležkam i. t. d. To bi bila končno najucja modrost in tdino zanesljivo izmed vsega, kar se najde v »Narodovih* predalih . . . Tudi v »mlade* se je pri tej priložnosti staroliberalno glasilo zakadilo z lastno mu živahnostjo; kar kadi se od »oslovstva*. Čudno je le, da se čutijo ravno «Narodovci» najbolj prizadete, vsled satire ravno tako, kakor vsled kritik!____________ Društvene vesti. Predavanje v Nabrežini. Javna ljudska knjižnica v Nabrežini priredi dne 30. t. m. ob pol 4. uri popoldan predavanje v dvorani klesarskega društva. Predaval bode profesor dr. Dragotin Lon čar o predmetu: Slovei ci in njih narodni p eporod. Zanimivost tvarine in znani simpatični način predavatelja opravičuje upanje, da bode udeležba velika. Zagorje ob Savi. Telovadno društvo »Zagorski Sokol* priredi dne 30. t. m. v Zagorju v dvorani g. Mihelčiča veseloigro »V Ljubljano jo dajmo*. Imenovana igra je bila večkrat s sijajnim uspehom igrana v slov. dež. gledišču v Ljubljani. Pri predstavi gostujeta gdč. Vida Hočevarjeva in gdč. Berta Bergantova, članici slov, dež. gledišča v Ljubljani. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Po predstavi prosta zabava in ples. Iz Črnega vrha nad Idrijo. Napredno izobraževalno društvo v Črnem vrhu bo imelo na novega leta dan svoj redni letni občni zbor, na katerem bo predaval sodrug Anton Kristan iz Idrije »o važnosti izobrazbe za delavsko in kmetsko ljudstvo*. Predavanje se vrši v gostilni pri Hladniku; začetek ob 3. uri popoldne. — Dopoldne ob 11. uri se bode pa vršil zaupni shod Crnovrških Občinarjev z dnevnim redom: »Gospodarske razmere delavca in kmeta*. Iz Idrije. 29. t. m. se vrše volitve v cestni odbor idrijski. Župani in svetovalci občin idrijskega sodnega okraja (razen Idrije) volijo 3 odbornike in 3 namestnike, občinski odborniki idrijski enega odbornika in enega namestnika,davkoplačevalci od 160—400 kron direktnega davka 1 odbornika in 1 namestnika, davkoplačevalci od 400 kron naprej tudi enega odbornika in 1 namestnika. Naši sodrugi se aktivno udeleže teh volitev s precejšnjim upom na zmago. Protidelavski značaj liberalcev je prišel na površje zopet na zadnjem shodu v Mirnu pri Gorici. Na dnevnem redu je bilo tam tudi starostno zavarovanje delavcev. Iztaknili so ga klerikalci pač iz demagogičnih razlogov. Nihče ne more trditi, da bi bilo to vprašanje ravno sedaj pereče. Dnevi avstrijskega parlamenta so šteti, edino kar se more še zahtevati od tega državnega zbora, je to, da ostane značajen do konca v vprašanju volilne reforme in da ne popusti prevzetnosti gosposke zbornice; da bi pa mogel pred slovesom še izvršiti starostno zavarovanje, na to ne more misliti resen človek. To je naloga bodočega parlamenta, seveda ena njegovih najvažnejših nalog. Ali klerikalcem se je šlo zato, da bi demonstrirali pred delavci s svojim prijateljstvom do delavstva in tako je prišla stvar na dnevni red. Toda ta priložnost je spravila na dan čedno dejstvo, da so liberalci sovražniki starostnega zavarovanja. Na mirenskem shodu so protestirali proti takemu zakonu, gospod Gabršček se je pa trudil »dokazati*, da bi bilo podobno zavarovanje delavccm — škodljivo. Seveda je treba za tak dokaz pristne liberalne logiko. Gospod Gabršček pravi, da delodajalci na bi mog.i prenašati bremen, ki bi jim jih naložil zavarovalni zakon; zaprli bi torej mnogo tovarn in delavci bi bili še na slabšem. Navidezno zelo modro. Ali tisto podjetniško lokavost poznamo že predobro; gospodom kapitalistom se godi baje tako slabo, da morajo pri svojih podjetjih le doplačevati in to delajo le iz dobi ega srca, da imajo delavci kruha. Čudno! Ge je to res, tedaj je pa vendar neraiumljivo, da se tako krčevito oklepajo tiste privatne lastnine, od katere imajo baje samo škodo. Zakaj pa ne izroče tistih podjetij, pri katerih trdijo, da imajo večne izgube, delavcem? Poročila o kapitalističnih občnih zborih in bilancah nam že povtdo, zakaj ne. Pa industrija, ki ne more izhajati brez odiranja delavcev, sploh ni vredna, da živi. Namen industrije je, pomnoževati bogastvo; ako ne more izvršiti svojega namena, je bolje, da jo vrag vzame. Ali tt ga ne bode treba, kajti kakor mi, tako ve tudi gospod Gabršček, da prosperira industrija v Avstriji ravno zadnja leta izborno. In če cvete podjetništvo v A\stialiji in Novi Zelandiji kljub staiostnemu zavarovanju delavcev, bi se že lahko ustvarilo tudi v Avstriji take razmere, da ne bi moral delavec na stara leta beračiti. Sodrugi in prijatelji I Naročajte se na dnevnik -------------------------- ki bo izhajal med volitvami za državni zbor dva meseca in bo veljal 2 K na mesec, torej skupaj le 4 K. pelaVsHi Koledar za Uto 1907 velja 72 h, v usnje vezan 1*30 K, po pošti 10 h več, Trža$Ka' priloga »Rdečemu Prapora". Konferenca okrajne organizacije jugoslovanske socijalno-demokra-tične stranke v Trstu. Predlogi in resolucije. Konec. 3.) Resolucija poročevalca o organizaciji in taktiki, sodruga Regenta z dodatnimi predlogi sodruga Kopača: »Današnja konferenca poziva odbor politične okrajne organizacije, da kot tak nastopa tudi v bodoče z vso energijo in z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago proti vsem nameram vsake nasprotniške stranke, katerih težnje so v direktnem nasprotju s socialno demokracijo in vsakikrat, ko bi njih nastop škodoval interesom organiziranega delavstva, da uporabi vse svoje moči v svrho napredka slov. socialne demokracije v Trstu ter da se v bodoče združuje z političnim odborom ital. socialne demokracije vsakikrat, ko bi to skupni interesi zahtevali. Dokler nimamo političnih organizacij v drugih mestih po Primorskem in po Istri, prevzame agitacijo in organizacijo po teh krajih v svoje področje tržaška okrajna organizacija, kateri se nalaga, da takoj izvoli odsek iz petih oseb, ki ima nalogo, se pečati edino z uredbo cestne organizacije po vseh mestnih okrajih, po okolici in po vsem Primorskem in Istri, dokler nimamo povsod političnih organizacij. Dokler pa ni ustanovljena organizacija po okolici, se ima sklicati vsako nedeljo po vseh okolnih vaseh razne tabore ali zaupne shode v svrho agitacije, za katere shode morajo pripraviti vse potrebno tamošnji zaupniki ter se mu nalaga, da tudi v bodoče skliče kolikor je mogoče shodov, in sicer vsikdar, kadar je to potrebno. Takoj, ko se najde zaupnike po deželi, se jih skliče v posameznih volilnih okrajih, se ustanovi okrajno organizacijo ter izvoli pol. odbor. Na ta način ustanovljena organizacija ima nalogo, predlagati kandidata, katerega mora potrditi tudi izvrševalni odbor, in ima voditi vso volilno agitacijo. > 4.) Predlog poročevalca o strokovni organizaciji, sodruga J. Kopača z dodatnim preulogotii sodruga Jernejčiča: »Današnja konferenca poziva z ozirom na velikanski pomeri in moč centralnih strokovnih organizacij, vse obstoječe lokalne organizacije, da se takoj centralizirajo, da se zamore proletariat uspešneje bojevati proti organiziranemu kapitalizma. Nalaga strokovnim organizacijam, da si izvolijo strokovno komisijo, ta naj si izvoli svoje zaupnike povsod, kjer so strokovne organizacije ter naj skliče strokovno konferenco skupno z italijanskim in slovenskim strokovnim tajništvom.* 5.) Resolucija poročevalca o kulturni Organizaciji, sodruga A. Jernejčiča: »Današnja konferenca priznava potrebo obširne kulturne organizacije, smatrajoč jo Potrebno v svrho hitrejega razvoja organizacij sPloh, kakor tudi v svrho izobrazbe slovenskega delavstva. V ta namen vabi vse strokovne organizacije, da uplivajo po možnosti fia svoje člane za udeležbo pri vsaki prireditvi izobraževalnega značaja. Priporoča društvu 'Ljudski oder* v Trstu, da po možnosti nadaljuje s prirejevanjem poljudnih predavanj mr izreče željo, da bi se razširila la akcija po vsej okolici ter nalaga društvu, da skuša razviti svoje delovanje po vsem Primorskem ter ustanavljati svoje podružnice v vseh delavskih okrajih v Trstu, po okolici, po deželi in po vseh mestih, ki spadajo v delokrog njegovega področja. Konferenca zagotovi društvu moralno podporo od strani politične organizacije ter vabi vse strokovne organizacije, da ga po svojih močeh podpirajo gmotno in moralno.* Kakor rečeno, so bile vse resolucije in predlogi z vsemi glasovi sprejete. Z dežja pod kap. Četrt leta je minulo, odkar so podrejene kranjske državne železnice tržaškemu ravnateljstvu, in čas je, da napravimo nekak provizoričen račun o dobrotah, s katerimi nas osrečuje naša sedanja vlada. Preden pridemo v detalje, moramo kon-štatirati, da bode ta račun za ugled tržaškega ravnateljstva povsem nepovoljen; s tem pa ne bodi rečeno, da so bile morda razmere uslužbencev pod vlado zadosti znanega P roške ta dobre. Umazanec je bil gosp. Proške napram svojim uslužbencem vseh kategorij in njih gmotni položaj je bil vsekakor beden. Ni torej čuda, da so si ljudje želeli rešitve in da so bile njih nade velike v času, ko je odredilo žel. ministrstvo, da se imajo kranjske drž. železnice odtrgati od beljaškega ter priklopiti tržaškemu ravnateljstvu. Precej početkom te premenitve pa se je pokazalo, da je kopito državne železnice povsod enako in da so prišli srečni uslužbenci izpod dežja pod kap. Prve mesece smo se tolažili z neredom, ki ga je povzročila otvoritev nove železnice in molče smo trpeli ter čakali boljših časov. A dosedaj zaman. Pač pa opažamo, da se razmere od dne do dne slabšajo in prišli smo danes do prepričanja, da so si vtepli merodajni krogi v glavo, neprimerno drago gradbo nove železnice plačati iz naših krvavih žuljev, in so nam v to svrho dvignili že prej jako visoko visečo košarico s kruhom v naravnost nedosežno višino. To ni morda fraza in vsakdo lahko opazi, da danes železničarji s svojimi družinami dobesedno stradajo. Da pa dokažem to trditev, namenil sem si danes obelodaniti razmere ene kategorije, ki najbolj izkuša novi kurz, katere članom pa obenem dokažem, da so v prvi vrsti sami krivi teh razmer. Ta kategorija je uslužbe-ništvo tukajšnje kurilnice, in sicer od strojevodij pa doli do zadnjega delavca pri premogu Seveda moram povdariti, da je načelnik tega oddelka znani, večno gladni Poka de Poka-falva, kateremu so visoke tantieme vse, a vsa druga služba nič, kar pa nikakor ne odvrača odgovornosti tudi od gosp. Ruffa in pl. Littrovva. Razmere pri tem oddelku so postale v trenutku, ko je prevzel gosp. Poka vajeti v roke, žalostne in osobito strojevodje so morali od meseca do meseca manjšati svoje izdatke, dokler ni končno, in to v zadnjih mesecih, sploh nič več ostalo za zmanjšanje m ie postal deficit redna prikazen mesečnih računov. Na leta nazaj posegati, se mi zdi nepotrebno. Pač pa je ta razvoj v zadnjem času pogleda vreden, ne samo za železn:čarje, temveč tudi za ravnateljstvo in za druge sloje, ki kaj radi vidijo v železničarju nekakega proletarskega aristokrata, tembolj, ker so posebno strojevodje dovolj naivni, da lišpajo tako misel s pavjim perjem. Torej k stvari. Predvsem naj omenim, da sem slišal sledeče stvari in nedostatke od strojevodij samih na lastna ušesa in sem pripravljen v vsakem slučaju nastopiti dokaz resnice, ne brigajoč se za posledice, ki morda ne bi bile prijetne komu, ki nima nikdar dosti. Glavna bolest, ki mori žepe strojnega osobja, je nesrečni kočevski premog. Kakor znano, dobe strojevodje in kurjači poleg svojih briljantnih stalnih plač, še takozvano kilometrino, ki naj bi bila nekak nadomestek za porabo izven doma, ki pa pri današnji draginji nikakor ne zadostuje, in pa premijo za ekonomično ravnanje z ognjem: takozvano »Kohlenprftmie*. Kjer je stalna plača vsaki mesec enako borna in kilometrine, z ozirom na neugodno prožno razmerje vzlic najnapornejši službi ni mogoče povišati, je naravno, da izkuša strojno osobje nadomestiti primankljaje v stalni plači in kilometrine z največjo ekonomijo pri premogu in si na ta način povišati svoje sramotno nizke dohodke s «Kohlenpramijo». Ali tudi ta ekonomija je postala v zadnjih mesecih brezplodna, kajti razven strojnega osobja — in to v veliko višji meri — participira na teh dohodkih tudi kurilnično vodstvo in organi slavne direkcije v Trstu, ki morda nikoli niso videli, kako gori kočevski premog. Naravno je torej, da višja gospoda ne pozna drugega stremljenja, kakor čim več odtrgati strojnemu osobju in pridejati svojim nenasitnim žepom. Posledica tega pa je, da so te »premije*, ki so še pred par leti imele višino 50 do 100 kron na strojevodjo, danes padle na dolg od 4 do 10 kron, kar družini strojevodje ne more biti vseeno, tem manj, ker je kruh vsak dan dražji. Seveda bode gosp. Poka dejal, kaj to meni mar; pač pa je naša briga, da se to izpremeni in izpre-menilo se bode, če spozna strojno osobje, da je v edinosti moč. Najprej je treba konšta-tirati, odkod prihaja večni primankljaj premoga, in z rešitvijo tega vprašanja odpade vse drugo. Gosp. Poka, ki v 30. letih svojega službovanja ni ničesar prihranil, naj si ne domišlja, da so njegovi rodni bratje toli neumni in bodo njegove mahinacije na vse veke gledali le mirnega očesa in nemih ust. Stakulova prodajalna bi tudi marsikateremu strojevodji ugajala, še bolj pa nje vsebina in marsikateri že premišljuje, da je za njegove žulje le Poki odprta in njemu ne. Mi sicer vemo, kje tiči zajec, a za danes ga ne bomo javno kazali, pač pa zahtevamo, da slavna direkcija preišče razmere v tukajšnji kurilnici in ako nje juristi nočejo niče-ar najti, potem naj širša javnost izpozna korupcijo državnega podjetja državnih železnic. Ge se pa resno hoče zdravih razmer, potem je prvi pogoj, nadomestitev popolnoma nezmožnega Poka s tehnično izobraženim človekom, ki naj sanira razmere. Druga žalostna prikazen, ki jo je uvedel tukajšnji »vsenemški Generalštab*, je redno preziranje domačinov na korist nekaterih ♦ Heilovcev*. V tem oziru seveda ne smemo pripisovati vsega gosp. Poki, kajti mož razume o politiki toliko, kakor zajec na boben, pač pa je dobro orožje različnih Janušofskijev in drugih, ki si mislijo: »Pauli-, geh du voran, du hast die grofien Stiefel an.» Tako opažamo, da imajo najugodnejšo in najbolje pla čano službo le prislni germani z lepih štajerskih aribov, medtt m ko se domačine prezira v vsakem oziru; »evtda ima tudi to svoj vzrok v tem, da domačini še niso dovolj izobraženi deouncijanti, kakršnih potrebuje slavno vodstvo in brez katerih sploh ne bi moglo opravljati službe. Za danes dovolj. Omenil sem le odkraja, da so razmere tukaj nezdrave; kot uslužbenca bi me bilo tudi sram, da bi razpravljala vse čistosti Predovičevega gospodarstva široka javnost, posebno ker upam, da tudi g. Ruffu taka diskuzija ne bi bila prijetna in ker upam, da bode sam z železno roko posegel v Avgijev hlev. Hotel sem le obrniti pozornost ravnateljstva na tukajšnje razmere, obenem pa zaklicati uslužbencem: »Zdramite sel* Poglejte malo okrog in videli boste, da vas vsak pošten železničar in tudi drugi delavec zaničuje radi važe brezbrižnosti in kar je glavno, da vaše družine trpe radi vaše neodpustljive malomarnosti pomanjkanje. Posnemajte vaše tržaške sotrpine in daleč ni več čas, ko se bodo vaše razmere v gmotnem in službenem oziru izboljšale v vašo korist. Stopite na pot tržaških uradnikov, ki so to potrebo uvideli in podpora vseh sotrpinov vam je gotova, nakar vam bode mogoče \ poleg suhega kruha dajati vašim bednim otrokom v hrano tudi še nekoliko mesa. Novo politično življenje se bliža z uvedbo splošne in enake volilne pravice in sram bi nas moralo biti, da bi nas našel ta važni trenotek nepripravljene, ko smo si vendar v svesti, da je le potom zakonodaje mogoče trajno izboljšanje naših razmer. Vrzite puhli strah, ki ga imate pred svojimi tirani, med staro šaro in združimo se v močno četo, kateri niti Poka in Deršatta ne moreta inponirati. Pesti v žepih naj zagledajo dnevno svetlobo in kmalu vam skuha žena poleg krompirja in zelja še košček mesa. Torej vsi na krov, v vrste že organizovanih brigad. Aktiven železničar. Shodi. Št. Polaj pri Nabrežini. Dne 30. t. m. ob 3. uri popoldan bode v Št. Polaju v gostilni g. Kosmi na javen ljudski shod s sledečim dnevnim redom: Splošna volilna pravica in njen pomen. Shod je važen in vsi sodrugi so vabljeni, da se ga udeleže v obilnem številu. Pragersko. Nekateri lokalni dogodki so dali povod, da je bil dne 12. t. m. tukaj društveni shod železničarske organizacije, ki je bil jako dobro obiskan. Poročal je sodrug Josip Kopač iz Trsta in je bilo sklenjeno, izdelati in predložiti spomenico, ki zahteva ureditev mezde in službenih razmer za delavce, premikače i. t. d. Med drugim se tudi zahteva, da se uredi čuvajsko službo pri severnem prehodu tako, da ne bode treba premikačem zanemarjati svoje službe s tem, da morajo nadomeščati čuvaja. Zidani most. Dne 13. t. m. je bil tukaj dobro obiskan shod, katerega so se udeležili večinoma železničarji, delavci iz cemetne tovarne in tudi nekaj drugih prebivalcev. Na dnevnem redu je bilo: 1. Zgodovina avstrijske ustave. 2. Splošna volilna pravica. O obeh točkah je poročal sodrug Kopač. Debate se je udeležilo več sodrugov. Končno se je razpravljalo tudi o časopisju in se je sklenilo, pobirati naročnino za dnevnik «Rdeči Prapor* začenši z novim letom. Dopisi. Silvestrovo veselico priredi podružnica mizarjev v Ljubljani v steklenem salonu kazine. Začetek ob 8. uri zvečer. Trbovlje. Politična organizacija «Trbovlje> priredi na Silvestrov večer v gostilni g. Jak. Božiča veselico z raznimi zabavnimi priredbami in slavnostnim govorom sodruga Sitterja. Vstopnina za moške 40 vin. Cisti dobiček je namenjen volilnemu skladu. Gorica. Podružnica državnih železničarjev vabi vse svoje člane, naj naznanijo takoj vodstvu svoje želje in pritožbe glede zdravniške ordinacije, šolskega obiska, šolnine i. t. d. pismeno ali pa ustmeno. Vse člane, ki še kaj dolgujejo, se poziva, naj poravnajo svoj dolg čimprej, da bode red in da ne izgube svojih pravic. Zaupniki so dobili vprašalne pole, katere naj se izpolni in vrne podružnici. V ta namen naj napiše vsakdo na listek: 1. Svojo narodnost. 2. Ali je svoboden ali oženjen. 3. Število moških in ženskih otrok. 4. Službena leta. 5. Plačo ali dnino. 6. Zadnji avanzma ali zboljšanje plače. 7. Natančni naslov. Hiren pri Gorici. Literalizem naših liberalcev je res špecijaliteta, ki bi jo bilo treba shraniti v špirit, pa postaviti v kak muzej. Tako nekam temno se še spominjamo, da pomeni «libertas» svobodo, ako se ni to izpre-menilo izza naših šolskih let. Ali naši liberalci imajo gotovo svoj posebni vokabular zakaj pri njih pomeni liberalizem ravno to, kar pri drugih ljudeh brezobzirna brutalnost. Kdor se hoče prepričati o tem, dobi priložnost v Mirnu, kjer igra znamenito vlogo znani tovarnar Josip Pavletič, liberalec od pete do glave, kot podjetnik pa poln humanitete. Njegovo srce je iz zlata, ako se veruje njemu. Seveda, zlato je trda kovina in tako soglaša stvar. Drugače bi bilo namreč težko verjeti njegovim besedam, ki jih dejanja neusmiljeno bijejo. Na zadnjem shodu je hotel gosp. Pavletič paradirati. Samo s svojo osebo bi bil težko dosegel idealni namen in zato je — liberalno — zbral delavce iz svoje tovarne pod svojo komando in jih je tako gnal na shod. Med temi delavci so pa še taki ljudje, ki naivno mislijo, da lahko sami disponirajo s svojim prostim časom, katerega itak nimajo preveč. Eden teh ljudi ima v Gorici bolnega očeta v bolnišnici. Ako ga hoče obiskati, mora porabiti nedeljo za to. Ker pa ne more biti na dveh krajih obenem, ga ni bilo na shodu. Ravnotako ni opazil gosp. Pavletič pri apelu še nekega drugega delavca. Tedaj se je vzbudila v njem liberalna jeza, zatripalo mu je zlato srce in drugi dan sta bila oba delavca na cesti. Prvi je oče mnogih otrok, drugi sicer nima deteta, ali oženjen je. Posebno človekoljuben je ta odpust sedaj, pozimi, ko je delavčeva usoda še trikrat bridkejša kakor poleti. Tak je pri nas liberalizem. Delavci se iz takih eksemplov lahko nauče, kje jim je iskati pomoči. Tudi v Mirnu je treba krepke socialno-demokratične organizacije, ki je edina vez proti kapitalistični samovolji. Iz stranke. K strankarskemu zbora. Dve stvari sta, ki mi ležita na srcu, in ki po mojem mnenju morata biti rešeni v najkrajšem času. Mislim namreč na ustanovitev tiskovnegaod-bora jugoslovanske socialne demokracije ter na ustanovitev strokovnega tajništva za slovenske dežele. V tiskovnih ozirih vlada pri nas največji nered. Letos še »majski list» ni izšel. Na «Koledar» za 1. 1907 pa čakamo do danes zaman, dasi bi moral že iziti. Da bi se izdale kake brošure, na to niti misliti ne smemo. Takšno razmerje jenezdravo. Mi moramo resneje postopati! Smatramo za eno najnujnejših stvari, da se ua strankarskem zboru v Trstu osnuje tiskovni odbor, ki prevzame s sporazumom izvrševalnega odbora vse tiskovine stranke v svojo založbo, razen «Rdečega Praporja*, «Napreja»in «Naših Zapiskov*. Tiskovni odbor naj sestoji iz petih sodrugov, ki bivajo v enem kraju. Izvrševalni odbor imej pa pravico neprestane kontrole po dveh v to določenih članih, ki imata v seji tiskovnega odbora pravico glasovanja. Za sedaj predlagam, da se agende tiskovnega odbora izroče idrijski okrajni organizaciji. Strokovno tajništvo je dalje stvar, ki se mora ustanoviti. V tem oziru mora stopiti na strankinem zboru v lo svrho izvoljena komisija v dotiko s strokovno komisijo na Dunaju, ter s posameznimi strokovnimi zvezami. Dosedaj se je reklo; ni sposobnih ljudi — danes pa rečemo lahko: imamo že sposobne ljudi. Poznam v Ljubljani par dobrih sodrugov, ki so zmožui voditi strokovno tajništvo. Nova železnica nam je odprla nove kraje — splošna in enaka volilna pravica pa dela polno bodočnost! Mnenja sem, da se ne sme vse delo centralizirati v rokah enega ali dveh sodrugov, ampak razdeliti se mora tako, da vsak prevzame svoj delokrog. Administrator centralnega glasila bodi obenem tudi tajnik politične stranke, njemu ob bok naj stoji strokovni tajnik, poleg nju pa uredniki lista i. t. d. Delo se mora razdeliti. Stranka ima pred seboj ogromni delokrog I Napačno se mi tudi zdi, da ni izvrševalni odbor stopil v dogovor s strokovno komisijo v Ljubljani, ter se ni istočasno s strankarskim zborom sklical še kongres strokovnih organizacij, ki bi imel toliko in toliko tvarine, da se jo reši in pošteno porazpravi. — Nisem tudi zadovoljen, da bode zbor v Trstu, ker je Trst na periferiji ter za znatno udeležbo skrajno neugodno mesto zborovanja, ki vsled svoje važnosti zahteva polnoštevilno udeležbo I Idrija, dne 25. decembra 1906. Anton Kristan. Sodrugi! V smislu strankinih določb in sklepov zadnjega rednega zbora razpisujemo V. redni stranKI« zbor jugoslovanske socialne demokracije in ga sklicujemo na 2., 3. in 4. februarja 1907 Velika dvorana tt rTp,QrT Ulica »Del. doma* ’ -LAiO-L Boschetto 5 Provizorično predlagamo sledeči dnevni red: 1. Poročila. 2. a) Organizacija in taktika, b) Volitve leta 1907. S. Časopisje in tisk. 4. Prihodnji mednarodni socialistični kongres. 5. Socialna demokracija in jugoslovanstvo. 6. Določitev kraja za prihodnji zbor in eventualija. Vse organizacije, ki imajo po strankinih določbah pravico do udeležbe na strankinem zboru, pozivamo, da pravočasno izvolijo svoje zastopnike in jih naznanijo izvrševalnemu odboru. Z ozirom na posebno važnost lega zbora, ki mu pritika zlasti vsled predstoječih volitev, vabimo vse organizacije, naj se poslu-žijo svoje pravice in naj vsekakor določijo svoje zastopnike. Predloge, ki naj pridejo na strankinem zboru v razpravo, je treba vposlati izvrševalnemu odboru potom pristojnih organizacij najkasneje do 15. januarja. V Ljubljani, 9. decembra 1906. Izvrševalni odbor jugoslov. soc. dem. stranke. * * * Strankine ustanove določajo glede strankinih zborov sledeče: Redni občni zbor je vsako drugo leto. Delegate za strankin zbor določijo sodrugi posameznih okrajev in krajev. Kraji, kjer imajožensko organizacijo, smejo poleg sodrugov določiti tudi sodruginje za delegate. Parlamentarni zastopniki stranke in izvrševalni odbor morajo na strankin zbor in imajo tam sedež in glas. Organizirani sodrugi posameznih industrijskih skupin imajo pravico poslati iz vsakega volilnega okrožja po enega delegata, ki ima glas; volitev teh delegatov posreduje odbor volilnega okrožja. Predlogi se morajo poslati vsaj štirinajst dni pred zborom izvrševalnemu odboru, da jih priobči v strankinem glasilu vsaj osem dni pred zborom; isto velja za predloge izvrševalnega odbora. ___________ Vsaka ponaredba in ponatise* )t Kaznivo. 52—19 Edino pravi je Thierrjev balzam le z zeleno znamko nune. Zakonito zavarovan. Davno znamenito, neprenosljivo domače zdravilo. — Cena L2 malim ali 6 velikim steklenicam ali eni Spe-cijalni steklenici s patentno zaporko & K. franko. mmm cemilolijino mazilo jo obče znano kot najboljše domačo zdravilo -t v»e Se tako utar« rane, vnetja, poškodbe. Gena S lončkoma K 8-60, pošilja franko le proti napraj poslanemu denarju ali povzetju itHarua A. Thi«rry v Pregradi p. Rog. Slatini ^•iurica s tiaofi izvirnimi zahvalami brezplačno in franko. Umetnost in književnost. Časa primerna knjiga. — V zalogi tiskarja Iv. Pr. Lampreta v Kranju izide prihodnje dni poljudno spisana brošura o »novem državnozborskem volilnem redu», s statičnimi tabelami ter zemljevidom volilnih okrajev na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem in člankom o določbah za varnost volilne in zborovalne prostosti. Knjižica bo stala 70 vinarjev in se naroči že sedaj lahko pri založniku ali v domačih knjigotržnicah. »n bilo je nekaj svečanega v gledalcu, ko so zacinkale razbite šipe . . . Drugačen vzduh je v Ljubljani in tudi za Gan- arjevo umetnost nastajajo sedaj šele ugodnejša tla. J O uprizoritvi komedije ni treba mnogo K vonti. Bila je nenavadno zadovoljiva. Skrbni dn l‘*1' r Pr‘dfuž'la ljubezen vseh igralcev njih naloge in tako smo doživeli zaokro- no predstavo kakor malokdaj. Prepisati bi morali res gledališki listek, ako bi hoteli pohvaliti vse, ki zaslužijo priznanje. Omeniti hočemo le gospoda Taborskega, ki je premišljeno igral težavno ulogo pasivnera, dobrodušnega in nerodnega Gornika tei njegovo gospo v najbolj aktivni ulogi Grud novke, katero je odigrala temperamintno in graciozno; Ščuko je interpretiral g. Boleška tako, da bi bit Cankar sam ž njim got >vo vseskozi zadovoljen, ako bi ga bil videl. Izmed večjih ulog je bila Grozdova v Dragutino vi če vi h, Grudnova v Verovškovih rokah in oba sta postavila markantne, do zadnjega detalja dosledne tipe na oder Originalna je bila Mrmoljevka gospa Noskova z njeno jokavo slovansko vzajemnostjo in na svojem mestu je bil ljubezenski parček gospe Bar-jaktarovičeve in gospoda Nučiča. Omenimo naj še profesorjevo figuro g. Danila. Kakor rečeno pa zaslužijo vsi pohvalo. Ivan Cankar: Krpanova kobila. Cena broširano 4 krone, vezano 5 K 50 vin., po pošti 30 vin. več. »Krpanova kobila* je nova knjiga Cankarjeva, ki pomeni nekako jubilej-sko izdajo; sedaj je namreč deset njegovih knjig že izšlo izpod tiska. Zato tudi začenja Cankar s tem, da se ozira po svoji njivi. Potem slede satirični spisi, ki so deloma znani iz »Naših Zapiskov* in končno novele. Sami pristno cankarski spisi, h katerim je napravil Smrekar nekaj finih risarij in izvrstno karikaturo Cankarja. Naii zapiski. Zadnja letošnja številka te socialne revije je izšla s sledečo vsebino: Dva politična programa. —Dr. Ivan Merhar: Poglavje o našem gledališču. — Pregled: Gospodarstvo. Politika. Socializem. Razno. — Književnost: Fr. Kobal: Junaki; napisal A. Aškerc. — Listek: Fr.Kobal: Gledališka kritika v »Slovenskem Narodu*. — S to številko je zaključen četrti letnik edine slovenske socialne revije, ki je torej prebila najtežje čase in je upati, da se ji za naprej izgladi pot. Pri zaključku letnika lahko pravimo, da so postali »Naši zapiski* neizogibna publikacija; danes priznavajo to tudi že drugi, med njimi dosti takih, ki so v začetku porogljivo vpraševali, čemu je Slovencem treba takih eksperimentov. Našim čitateljem toplo priporočamo to revijo. Častna izjava. Podpisani prosim odpuščanja, ker sem dolžil spričo Antona Strmška, Simona Kresnika, Ivana Safošnika in Ivana Goloba društvo, da je sleparsko in ker tega ne morem dokazati, obžalujem svoje nelepe besede. Zahvaljujem se tudi, da je društvo odnehalo od kazenske ovadbe. Poljčane, dne 16. decembra 1906. Bartolomej j(umcž železniški delavec. Delavskim društvom dobavlja najceneje: Predmete za šaljive bazare in srečolove kakor tudi vse predpustne predmete, koriandoli, serpeotine, gumane številke za knjižnice, kuverte, papirne čepice, girlande, karte za šaljivo pošto, kotilonske rede, slavnostna in odborn ška znamenja. 16—7 VUNIBAIvD PI»ANN Dunaj, VI/,., Wallgasse 19, (n&chst Kajmundtheater). ! zahtevajte po vseh brivmeah, kavarnah in gostilnah „Rde5i 1 Prapor“ ! l'Š 4-S' «§ rne/'o cSinivn £jfubt/ani i/Colodvorske ulice26. ‘V&cfAoiv strni fPeju milu ityc se t>ny tlačno HOTElv „VBGA“ - v Spodnji Šiški pri Ljubljani 18—18 ob glavni cesti nasproti ljudski šoli. se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni , obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojno ‘ marčno pivo. Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. — Posebna soba za večje družbe in za društva je na razpolago. 7q tllinn novo 0Prem*jene sobe: postelja 1 ' M llijUD ^rono> soba z dvema posteljema 2 Jako ugodna prilika za letoviščarje, za katere se cena primerno zniža. Na razpolago bo vsi domači listi. Cine navadne, postrežba točna! Unlilf Ulil 8 ^eraso *n krasnim razgledom na lulln lil kamniške planine in na Šmarno < i Z »dličnim spoštovanjem t Anton Maver, lastnik. . f • £ * . W. Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg Telefon it. 163. izborno pivo v sodcih, in ▼ stoklonioali. Telefon *t. 187. Zaloga v Spodnji Šiški. Telefon št- 15L Pisarna npravništva »Rdečega Prapora*4 je otvorjena za najnujnejše stvari tudi ob nedeljah in prašnikih med 9. in 10. uro dopoldne. Ob delavnikih pa od 9. do 12. ure in od 3. do 6. ure. Naročniki ki ne dobe kake številke našega lista, naj takoj napišejo listek z naslovom: »Reklamacija, „Rdeči Prapor11, Ljubljana11 in navedo, katere številke niso prejeli. Take reklamacije so poštnine proste. i—J Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste 52—46 ||j Xaevi Minzija Piazza Rosario 2 — Trst (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo. |D Udajatelj in odgovorni uradnik Joilp Bar da ja. t Tilk« Iv. Pt. Lampret v Kranju.