•o
Its
iO
-O
im
ï«n in !©
-t-»
90,6 95,1 95,9 100,3
Nekaj lepega nekomu v veselje
Št. 56/Leto 67/Celje, 17. julij 2012/Cena 1,30 EUR
V Majland znova po cesti
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Potoki piva in grenkobe
Dež je z ulic dobrodušno spral še zadnje sledove veseljačenja na letošnjih prireditvah Piva in cvetja. A približno v istem času, ko je nebo nad Laškim osvetljeval ognjemet, se je narava razbesnela nad Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino. Zalivalo je hiše in toča je uničevala kmetijske pridelke. Verjamemo, da je bila voda tam veliko bolj grenka, kot so bili hektolitri zlatoroga v Laškem ...
Hrvaška planina vzela življenje Mira Podjeda
Mostova povezala Slovence in Hrvate
S knjigami v poletje
Pri Vodušku našli tudi pištolo
Nad zoženo aortno zaklopko z metodo Bau
Na Celjskem 48 zlatih maturantov
2
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
I. gimnazija v Celju se letos ponaša s kar 30 zlatimi maturanti.
Janja Ribič (33) in Blaž Šrot
(31).
V Gimnaziji Rogaška Slatina je maturo opravljalo 52 dijakov, le eden je bil neuspešen. Zlati maturanti so Jure Brence (33), Armando Tratenšek (33), Mitja Čižmek
(32)	in Ondina Zupan (32). B. STAMEJČIČ, foto: GrupA
Tiste maturante, ki so uspešno opravili maturo in se vpisali na fakultete in visoke šole z omejitvijo vpisa, čaka zdaj še nekaj dni negotovosti. Obvestila o tem, ali so sprejeti na svojo prvo izbiro ali ne, bodo namreč dobili najkasneje do prihodnje srede, 25. julija.
Uspešno na maturi
Znani so dosežki spomladanskega roka splošne mature. Nanjo se je prijavilo 8.079 kandidatov iz 86 slovenskih šol. Maturanti so bili v sedmih srednjih šolah na Celjskem, kjer so opravljali splošno maturo, zelo uspešni. Maturo je opravljalo 764 dijakov, uspešnih jih je bilo 731. Kar 48 imamo na Celjskem zlatih maturantov, od tega največ na I. gimnaziji v Celju, kjer jih je 30. Ta gimnazija je bila tudi po vseh možnih 34 točk, ob tem
odstotku uspešnosti najboljša na Celjskem, saj je maturo v spomladanskem roku uspešno opravilo kar 98,8 odstotka vseh prijavljenih dijakov. Zlati maturanti I. Gimnazije v Celju so: Matic Munda, ki je edini na Celjskem osvojil
pa še Živa Benčina (31), Sta-ša Dolar Grobelšek (31), Ana Kisovar (32), Lucija Arzenšek (33), Nejc Deželak (31), Jaka Javernik (31), Jaka Kranj c (31), Blaž Podgoršek (30), Jožef Mark Škoflek (30), Maja Šparaš (32), Mateja Štimulak
(31), Iva Blaževič (32), Janja Srabotnik (32), Ana Škorjanc
(31),	Eva Vidak (33), Darja Dobnik (31), Maja Gamser (33), Doroteja Hrastnik (30), Sara Koprivnik (31), Žiga Kro-flič (30), Ajda Plevčak (33), Sabina Zidanšek (30), Sara Mergole (30), Staš Kotarac Guček (31), Barbara Bobik
(32),	Vida Papler (32), Mia Zupančič (30), Metka Moko-tar (31) in Martina Škoberne (32).
Na Gimnaziji Celje - Center je v junijskem roku opra-
vljalo maturo 130 dijakov, in sicer na splošni gimnaziji 109 in 21 na umetniški gimnaziji - likovna smer. Uspešnih je bilo 92 odstotkov maturantov, štirje med njimi so bili zlati - Anže Žgank (32), Ota Kramer (32), Oliver Pejić (32) in Tjaša Govedič (31).
Na Gimnaziji Lava je v spomladanskem roku splošno maturo uspešno opravilo 137 od 146 dijakov gimnazije in tehniške gimnazije, kar je 94-odstotna uspešnost. Dijakinji Urša Jagar iz Žalca (31)
in Jelena Prijić iz Celja (31) sta zlati maturantki.
V	Srednji ekonomski šoli Celje je splošno maturo opravljalo 40 dijakov ekonomske gimnazije, 36 jih je bilo uspešnih, nihče med njimi pa ni dosegel 30 ali več točk.
V	Gimnaziji Velenje je maturo opravljal 101 dijak, 82 iz splošne gimnazije 19 dijakov umetniške gimnazije. Bili so 95-odstotno uspešni, šest dijakov pa je doseglo 30 ali več točk. Zlati maturanti so Vid Jazbec (33), Žan Florjane (32), Živa Vlahovič (32), Domen Pirnat (31), Žiga Gregorin (30) in Žiga Kolarik (30).
V	Gimnaziji Slovenske Konjice je maturo opravljalo 51 dijakov, le eden je bil neuspešen. Zlata maturanta sta
Hmeljarji še vedno neenotni
Na 4. zboru slovenskih hmeljarjev o ukrepih za izboljšanje stanja v hmeljarstvu
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in ministrstvo za kmetijstvo in okolje sta v četrtek v Petrovčah pripravila 4. zbor slovenskih hmeljarjev. Na njem so aktivnosti za izboljšanje položaja hmeljarstva poleg kmetijskega ministra Franca Bogoviča predstavili še državni sekretar za kmetijstvo Branko Ravnik, konec junija izvoljen nov predsednik KGZS Cvetko Zupančič in podpredsednik Marjan Golavšek. V razpravi so sodelovali tudi številni hmeljarji, ki so povedali, da pričakujejo konkretne ukrepe države, minister pa jim je pomoč tudi obljubil, vendar le, če bodo nastopili povezano.
Slovenski hmeljarji se zadnja leta srečujejo z nizkimi odkupnimi cenami hmelja, ki ne pokrijejo niti stroškov pridelave, prav tako težavo predstavljajo stare zaloge v višini enoletne proizvodnje hmelja, ki jih kmetje ne morejo prodati. Minister za kmetijstvo Franc Bogovič je poudaril, da se je kriza v hmeljarstvu v obdobju konjunkture in visokih cen hmelja pojavljala le občasno, po letu 2007 pa je hmeljarje poleg neurja prizadela tudi izguba nemškega trga in njegovega zaupanja v slovenske hmeljarje. Še vedno so do odškodnin po ujmi
pred petimi leti upravičeni le tisti kmetje, ki so obnovili poškodovana hmeljišča. Minister je tako pozval vse tiste, ki imajo shranjene račune, da škodo prijavijo. Opozoril je tudi, da med hmeljarji ni »enakega metra za vse«, saj nekateri lahko prodajajo po višjih cenah kot drugi, enkrat so to pogodbene cene, drugič tržne. Še vedno ostaja poglaviten problem tudi nepovezanost hmeljarjev.
Je rešitev odpis starih zalog?
Ministrstvo za kmetijstvo se je lani na svetovnem trgu lotilo promocije slovenskega
hmelja, da bi pospešilo njegovo prodajo. Državni sekretar za kmetijstvo Branko Ravnik je kot možen ukrep za izhod iz krize predstavil tudi umik starih zalog hmelja s trga, ki bi jih uporabili za krmo ali v energetske namene. Minister Bogovič pa je predlagal, da se hmeljarji čim bolj povežejo, saj bo ministrstvo z ukrepi podpiralo le tiste, ki se bodo povezovali. Ministrstvo pripravlja shemo za spodbujanje povezovanja posameznih sektorjev, in sicer za prašičerejo, zelenjadarstvo, ekološko kmetijstvo in sadjarstvo. Kot je povedal sekretar Ravnik, se lahko v to zgodbo vključi tudi hmeljarstvo, v kolikor bi bili pripravljeni. Pomembno je, da se poenotijo interesi hmeljarjev, saj bodo le tako lahko prebrodili krizo.
Preveč različnih združenj
Kot problem so savinjski hmeljarji izpostavili pove-
Z desne: podpredsednik KGZS Marjan Golavšek, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, državni sekretar za kmetijstvo Branko Ravnik in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk (Foto: TimE)
zovanja v številna različna združenja, namesto da bi bilo eno, v katerega bi bili včlanjeni vsi. Hmeljar Ivo Povše iz Podloga podpira konzorcij, ustanovljen letos, da bi povezal vse hmeljarje, saj meni, da kmetje in tudi država na področju prodaje hmelja do zdaj niso naredili ničesar. Tudi hmeljar Slavko Leskovšek je v imenu društva hmeljarjev izpostavil, da je nesmiselno, da imajo številna različna društva, potrebovali bi le enega, ki bi hmeljarje povezovalo na področju prodaje. Hmeljar Oto Šporn iz Braslovč je bil kritičen do prodajalcev hmelja, saj imajo kmetje neizpol-
njene prodajne pogodbe, v katerih so že tako nizke cene hmelja, zato je predlagal, da bi bile tovrstne pogodbe zavarovane. Izpostavil je tudi, da imajo hmeljarji po občinah različne ugodnosti, v nekaterih hmeljarjem na-
SREDA
menjajo sredstva, v drugih ne. Anton Grobler iz Tabora pa je prepričan, da stare zaloge znižujejo ceno novemu hmelju, zato je po njegovem edina rešitev, da zaloge uničijo.
ŠPELA OŽIR
ČETRTEK PETEK
	%	%	s
imwmmwmmwn			uam
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
3
Nič več dolgih poti
PODČETRTEK - Na slovensko-hrvaški meji so se preteklo sredo zbrali domačini z obeh strani meje, nekaj turistov in tudi visoki predstavniki obeh držav. Slovesno so obeležili konec gradnje novega mostu in obnovo starega, ki sta omogočili ponovno odprtje meddržavnega mejnega prehoda Imeno-Miljana.
Mejni prehod je bil zaprt dolga štiri leta, saj je bil star lesen most v tako slabem stanju, da ni omogočal varnega prečkanja Sotle. Državi sta združili moči, odprli denarnici in po številnih zapletih, o katerih smo v Novem tedniku že pisali, zgradili nov, moderen betonski most. Lesen most sta obnovili, namenjen pa bo prečkanju meje za pešce in kolesarje. »To je zadnji lesen most na tem delu Sotle, zato smo si zelo prizadevali za njegovo ohranitev in obnovo. To je del dediščine teh krajev,« je
na odprtju dejal hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Siniša Hajdaš Dončič. Slovenski minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je poudaril, da
sta mostova dokaz vztrajnega prizadevanja in odličnega sodelovanja obeh držav. »Upam, da bosta mostova drug ob drugem zaživela vsak v svoji zgodbi. Večji, sodobnejši, betonski v zgodbi o gospodarskem povezovanju in razvoju turistične cone Sotla ter drugi, star lesen most v zgodbi o srečanju prijateljev kot vabilo obiskovalcem, naj si te prelepe
Mejni prehod Imeno-Miljana ima status meddržavnega mejnega prehoda in bo odprt 24 ur dnevno. Na njem lahko mejo prečkajo državljani Evropske unije, evropskega gospodarskega prostora in švicarske konfederacije ter državljani Hrvaške. Bližnji mejni prehod Sedlarjevo-Plavić ima ponovno status prehoda za obmejni promet. Ob delavnikih bo odprt med 6. in 22. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 7. in 21. uro.
Ponovnega odprtja mejnega prehoda Imeno-Miljana so se najbolj razveselili domačini na obeh straneh meje. Številni med njimi mejo namreč prečkajo večkrat dnevno. Vožnja na mejni prehod Sedlarjevo jim je pot v obe smeri podaljšala za skoraj devet kilometrov, mejni prehod Bistrica ob Sotli pa je pomenil podaljšanje poti za kar 20 kilometrov. Domačini, ki smo jih ujeli pred fotografski objektiv, zadovoljstva niso skrivali.
tudi veliko časa smo porabili. Na tem delu meje smo sicer bili Slovenci in Hrvati vedno tesno povezani in tradicijo še poskušamo ohranjati, je pa to postalo težje po razpadu skupne države in še posebej zadnja leta, ko je bil ta mejni prehod zaprt.«
Gradnja novega betonskega mostu in obnova starega lesenega sta stali okoli 400 tisoč evrov. Državi sta si stroške razdelili.
Mostova ponovno povezala Slovence
mU	yQ Z gradnjo mostov čez reko Sotlo znova
lil VCI ^Kï odprli mejni prehod Imeno-Miljana
Josip Ljubič, Cmereška Gorca: »Živim na slovenski strani meje, del kmetije pa imam na hrvaški strani, zato moram tudi večkrat na dan prečkati mejo. Zaprt mejni prehod je bil velika ovira. Zadnja štiri leta smo pač uporabljali prehod v Sedlarjevem, a smo naredili veliko več kilometrov, kot bi jih sicer, in
Irena Ceraj, Golobinjek:
»Zelo sem srečna, da je mejni prehod ponovno odprt, saj imamo na hrvaški strani sorodnike in tudi nekaj gozda. Ravno pravi čas sta mostova končana, da si bomo še lahko prepeljali drva za zimo, prehod Sedlarjevo je namreč kar oddaljen, ta pa nam je pred nosom. Tudi sorodnike smo v zadnji letih manj obiskovali kot nekoč, zdaj pa bomo lahko mejo prečkali celo s kolesom, kar je odlično. Obnovljen lesen most je res čudovit, zahvaliti se moramo predvsem županoma na obeh straneh meje.
kraje ogledajo na kolesih ali preprosto postojijo na njem in uživajo v naravi.«
Ob odprtju mostov in mejnega prehoda je bil vidno zadovoljen tudi župan Občine Podčetrtek Peter Misja. Brez prizadevanj in vztrajnosti lokalnih skupnosti na obeh straneh meje mejni prehod danes zagotovo še ne bi bil odprt. Misja je prepričan, da bosta mostova med drugim omogočila razcvet turizma na obeh straneh meje. »To sodelovanje bomo še nadgradili. V kratkem si tako obetamo oživitev železniške povezave med Podčetrtkom in Kumrov-cem, stavimo pa tudi na kolesarski turizem.«
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Katarina in Jože Geršak, Miljana: »Mi imamo sorodnike na slovenski strani meje, na Bučah. Zadnja leta smo morali narediti kar nekaj kilometrov več, če smo želeli na obisk, zato smo mostov izjemno veseli. Morda Hrvati še bolj kot Slovenci. Iz Miljane smo na primer raje hodili v trgovino na slovensko stran, saj so bolje založene. A zadnja štiri leta se nam ni splačalo, ker je bilo predaleč. Zdaj bomo lahko šli večkrat. Upamo pa, da bo meja tukaj tako ali tako čim prej padla.«
Zapuščene izložbe kazijo mesto
Nekoč pred davnimi časi smo imeli v Celju celo tekmovanje za najlepše urejeno izložbo. Danes je vse več lokalov in trgovin praznih in temu primerne so tudi njihove izložbe, ki s svojo zapuščenostjo in zanemarjenostjo kazijo mesto. Samo kratek sprehod po dveh glavnih ulicah in trgih pokaže kaj klavrno podobo. Nekateri lokali in trgovine so zaprti že toliko let, da smo pozabili, kaj je sploh bilo v njih. Žalostna podoba mesta, ki ji ni videti izboljšanja.
TC, foto: SHERPA
Opozorite tudi vi na okoljske packe ali perle, ki vas motijo ali veselijo v vašem okolju. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapackano okolje uredijo. Zagotovo bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okoljske perle. Vabljeni torej k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova ulica, 3000 Celje.
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Teš na poti do poroštva
Potem ko je v četrtek predlog o državnem poroštvu za blok 6 s posebnim pogojem (če se bo gradnja podražila nad 1,3 milijarde evrov, potem poroštva ne bo sklenila) podprla vlada, je dan kasneje zeleno luč prižgal tudi pristojni odbor v državnem zboru. Zdaj bodo zadnjo besedo rekli poslanci, ki naj bi se na izredni seji sestali še ta mesec.
Država bi po predlogu zakona o državnem poroštvu za blok 6 v Termoelektrarni Šoštanj, ki ga je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Srečkom Mehom, jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki. Vlada se je na četrtkovi seji odločila poroštvo podpreti, a s pridržkom. Ta se nanaša na sprejeto dopolnilo, saj je vlada na predlog ministra za infrastrukturo Zvonka Černača sklenila, da pogodbe ob zvišanju cene projekta nad dopustno mejo ne podpiše. Odbor Dz je sprejel tudi dodaten sklep, ki Tešu nalaga, da do podpisa pogodbe o poroštvu pripravi recenziran investicijski program 5, ki ga mora potrditi neodvisen in strokovno usposobljeni recenzent.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je sicer ugotovilo, da je Teš sledil sklepu vlade in optimiziral stroške projekta, hkrati pa je opozorilo, da vse pogodbe za njegovo izvedbo še niso dokončno sklenjene in da je končna cena le malo nižja od višine, ki jo je kot dopustno opredelila vlada. V francoskem Alstomu, glavnem dobavitelju opreme, so se odločili, da podaljšajo rok za pridobitev poroštva, dela pa za zdaj potekajo normalno.
Kot je znano, gradnjo bloka Šaleška dolina podpira, medtem ko mu okoljevarstvene
SPODBUDNE.
ZGODBEiftfll
Predstavljamo spodbudne podjetniške zgodbe ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, z izkušnjami, dobrimi îzdëkl ali s storitvami preživeli sebe in družino.
Mnogi so postali tudi pomembni delodajalci.
Krizi »i pokazali zobe in so spodbudna zgodba!
Predlagajte spodbudno zgodbo s Celjskega!
tcdnlkenr-rc^l
Ob torkih v Norem tedniku
Mosovi podjetni talenti
Celjsko sejmišče se pripravlja na letošnji 45. mednarodni obrtni sejem (Mos), ki bo poleg nove vsebinske razporeditve razstavnih površin prinesel različne novosti in vsebinske nadgraditve obsejemskega dogajanja.
Posebej izstopa mednarodna nota sejma, saj poleg tradicionalnih mednarodnih poslovnih srečanj letošnji Mos prinaša priložnost za srečanje s predstavniki več kot 30 držav, ki imajo s Slovenijo vzpostavljene diplomatske odnose in vidijo možnosti za spodbujanje gospodarskega sodelovanja. V Celjskem sejmu računajo, da bodo priložnost navezave stikov s potencialnimi tujimi investitorji izkoristili tudi inovativni podjetniki, saj so letos znova objavili razpis, ki bo najbolj podjetnim talentom omogočil brezplačno predstavitev na Mosu.
»Dober odziv na naš prvi razpis v lanskem letu nas je spodbudil, da letos omogočimo predstavitev še več inovativnim podjetjem, podjetniškim idejam, ki potrebujejo pomoč pri vstopu na trg. Najboljšim, ki bodo s svojo podjetnostjo in inovativnostjo prepričali strokovno komisijo, bomo omogočili brezplačno predstavitev na letošnjem Mosu ter jim z novimi partnerji zagotovili še nekaj dodatnih brezplačnih poslovnih storitev,« dva meseca pred odprtjem sejemskih vrat pojasnjuje izvršna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar.
V Celjskem sejmu prijave na razpis, ki je dosegljiv na spletni strani www.ce-sejem.si, sprejemajo do vključno 3. avgusta. Letošnji Mos bo od 12. do 18. septembra.
US
Po napovedi direktorja Teša Simona Tota bodo v tem tednu dokončali dela pri primarni konstrukciji objekta, zamud zaradi dolgotrajnega potrjevanja poroštvenega zakona pa ne pričakuje.
organizacije, združene v koalicijo Ustavimo Teš 6, in drugi okoljevarstveniki nasprotujejo, nekateri pa celo omenjajo možnost referenduma.
US
Foto: SHERPA
S plastenko v svet
HTZ Velenje je v okviru programa Aqua-Vallis razvil plastenko AquaVallis, ki s pomočjo vgrajenega mikrobiološkega filtra zagotavlja čisto in neoporečno vodo. Plastenka je pri nas na voljo v prodaji, vse bolj uspešna je njena prodaja na Hrvaškem in v Ukrajini, odpirajo pa se še drugi trgi.
Podjetje HTZ je v okviru programa AquaVallis v letih 2009-2010 razvilo plastenko z vgrajenim filtrom AquaVallis. Mikrobiološki filter iz vode odstrani viruse, bakterije, težke kovine, klor, slab okus in drugo umazanijo ter na ta način zagotavlja čisto in neoporečno pitno vodo vedno in povsod. Vsi minerali in rudnine ostanejo v vodi. Plastenka je namenjena vsem, ki jim uživanje zdrave in čiste vode veliko pomeni, rekreativcem, ki si želijo piti filtrirano vodo iz naravnega okolja, ter ljudem, ki jim je plastenka na potovanju odličen pripomoček pri preprečevanju okužb iz vode.
Plastenke AguaVallis je HTZ Velenje začel prodajati konec leta 2010, v minulem letu pa je izdelek postavil na trgovske police v Sloveniji. Letos je HTZ pridobil partnerje za izvoz in prodajo plastenke na Hrvaškem in v Ukrajini. Odpirajo se možnosti prodaje tudi na drugih trgih, kot so Madžarska, Bosna in Hercegovina, Indija, Uzbekistan, Nigerija in drugi.
US
Plastenko AquaVallis je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica nagradila z zlatim priznanjem za inovacijo v letu 2010, na državni ravni pa je Gospodarska zbornica Slovenije dodala še bronasto priznanje.
KMETIJSKI NASVETI
Ureditev meje
Večkrat se pojavlja vprašanje, kako je z ureditvijo meja. Preden se zahteva ureditev meje v upravnem postopku, morata soseda pridobiti elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave. Elaborat vsebuje zapisnik z mejne obravnave in prikaz meje, kot sta jo pokazala lastnika mejnih zemljišč, ter prikaz meje po podatkih iz zemljiškega katastra, če se ta razlikuje od pokazane meje.
Na mejno obravnavo povabi lastnika zemljišča sosed, ki je naročil izdelavo elaborata, ali geodetsko podjetje vsaj osem dni pred njeno izvedbo. Na obravnavi lastnika sosednjih zemljišč geodetu pokažeta potek meje v naravi. Od geodeta lahko zahtevata, da jima pokaže potek katastrske meje. Če lastnika soglašata o poteku meje in se njuna pokazana meja ujema s katastrsko mejo, geodet z mejniki označi pokazano mejo, jo izmeri in jo prikaže v elaboratu.
Če pa njuna pokazana meja odstopa od katastrske meje,
se z mejniki označi katastrska meja, pokazana meja pa se izmeri in prikaže v elaboratu. Smiselno enako postopa geodet tudi tedaj, ko lastnika ne soglašata o meji in se nobena od pokazanih mej ne ujema s katastrsko. Po opravljeni mejni obravnavi lahko en lastnik ali oba lastnika skupaj na geodetsko upravo vložita zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje. To morata storiti najkasneje v šestih mesecih od dne, ko je geodet sklenil zapisnik mejne obravnave, sicer mora lastnik parcele, na kateri so bili na mejni obravnavi postavljeni
Določanje meja med sosednjimi zemljišči je lahko včasih zelo občutljiva zadeva.
mejniki, te mejnike odstraniti, sicer to na njegove stroške opravi geodetska uprava.
Po prejemu zahteve geodetska uprava povabi lastnika, da se izjavita, ali se strinjata
s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi. Če se oba lastnika strinjata s potekom zamejniče-ne meje, izda geodetska uprava odločbo. Po dokončnosti te odločbe se meja kot dokončna vpiše v zemljiški kataster. Če pa se kateri od lastnikov s katastrsko mejo ne strinja, opravi geodetska uprava ustno obravnavo v svojih prostorih ali na kraju samem, če oceni, da je to potrebno. Če se tudi po ustni obravnavi ne doseže soglasja o tem, da poteka meja, kot je bila zamejničena, pozove geodetska uprava lastnika, ki se s tako mejo ne strinja, da v 30-dneh od prejema poziva sproži sodni postopek za ureditev meje in o tem obvesti geodetsko upravo. Če geodetska uprava dokazila v roku ne prejme, se o morebitni sprožitvi postopka pozanima pri sodišču. Če ugotovi, da postopek ni bil sprožen, se šteje, da lastnik soglaša s potekom meje, kot je bila zamejničena. Če pa je sodni postopek sprožen, se upravni postopek pred geodetsko upravo ustavi.
Sodišče ureja mejo praviloma v nepravdnem postopku
na predlog stranke. Opravi se obravnava na kraju samem. Nanjo se povabi udeležence, izvedenca geodetske stroke in po potrebi tudi priče. Sodišče ureja mejo po treh zaporednih kriterijih: na podlagi močnejše pravice, nato sledi ureditev po zadnji mirni posesti, na koncu pa sodišče uredi mejo tako, da po pravični oceni razdeli sporni prostor. Svoj sklep o meji sodišče takoj izvede s postavitvijo mejnikov in mejo natančno opiše v sklepu, v katerem mora biti tudi strokovna skica zamejničenja. Ko postane sklep pravnomočen, ga sodišče pošlje pristojni geodetski upravi, da sklep izvede v zemljiškem katastru. Stroški postopka bremenijo udeležence postopka v sorazmerju z dolžino njihovih meja, lahko pa sodišče odloči tudi drugače. Če je kdo od lastnikov sprožil pravdni postopek, v katerem mora dokazati svojo močnejšo pravico. Če je ne dokaže, obvelja sklep, izdan v nepravdnem postopku.
POLONA STARC, univ. dipl. prav. KGZS-Zavod CE
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Obnova plazu in ceste se je začela septembra 2011.
V Majland znova z avtomobilom
LAŠKO - V naselju Majland v Zidanem Mostu so v četrtek uradno odprli novo cesto, po kateri lahko domačni nemoteno z avtomobili po slabih dveh letih spet dostopajo do svojih domov.
Septembra 2010 se je namreč v močnem nalivu sredi naselja Majland v Zidanem Mostu, nad železniško progo, utrgal plaz, ki je odnesel večino lokalne ceste in poškodoval bližnje hiše. Življenje petdesetih domačinov se je obrnilo na glavo, saj so morali kar slabi dve leti hoditi do svojih domov peš, ob tem pa celo prečkati železniške tire. Slednje so na srečo krajanov 24 ur na dan varovale Slovenske železnice, ki so celo uredile rezervni prehod čez progo, čez katerega so lahko prebivalci varno dostopali do svojih domov.
Zgledno sodelovanje
V Občini Laško so takoj po naravni nesreči začeli pripravljati dokumentacijo in skupaj s krajevno skupnostjo Zidani Most, z Direkcijo Rs
za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo in s Slovenskimi železnicami iskali rešitev za sanacijo.
Z zglednim sodelovanjem so v najkrajšem možnem času uredili nekdanjo železniško kolonijo, čeprav se župan Občine Laško Franc Zdolšek zaveda, da sta bili za domačine dve leti dolgi, saj so v tem času morali do svojih domov v koših in vrečkah nositi vso hrano in ostale življenjske potrebščine, pozimi celo kurilno olje v plastenkah. Celotna obnova, ki zaradi utesnjene doline ni bila enostavna, je stala kar 1,4 milijona evrov. Obnova plazu je obsegala gradnjo sidrane pilotne stene in kamnite zložbe, s katero je podprta nestabilna brežina. Na vrhu plazu na območju ceste, ki jo je plaz odnesel, je bil izdelan nov podporni zid. Poleg tega so obnovili kanalizacijo in vodovod z novim priključkom vodovoda za celo naselje Majland s postaje Zidani Most. Obnovljena in razširjena ter asfaltirana je bila tudi cesta do naselja, podvoz pa je bil zvišan za približno pol metra, kar po-
meni, da je zdaj do naselja mogoč dostop tudi z reševalnimi in gasilskimi vozili.
Lastništvo zemljišč še vedno nerešeno
Domačin Anton Škedro
je izredno vesel nove pridobitve, saj bodo zdaj lahko ponovno normalno zaživeli. »Nekajkrat sem se celo zmotil in se peljal kar naprej do parkirišča, kjer smo dve leti parkirali vozila,« se je pošalil domačin, ki upa, da bo nova cesta zadržala domačine v Majlandu, kjer jih je nekoč živelo kar sto, danes pa jih je le približno petdeset. Občina Laško si želi v prihodnje po celotnem Majlandu urediti še kanalizacijo s čistilno napravo in odtekanje meteorne vode ter rešiti vprašanja, povezana z lastništvi zemljišč. Slovenske železnice so namreč lastnice večine zemljišč, na katerih stojijo nepremičnine domačinov. Kot je izpostavil župan Zdolšek, je vlada že obljubila, da bodo zaplete povezane z lastništvom poskušali rešiti čim prej.
ŠO
Foto: GrupA
Otvoritveni trak so prerezali predsednik Krajevne skupnosti Zidani Most Jani Krivec, predstavnik Slovenskih železnic - delavski direktor Albert Pavlič, domačin Anton Škedro in župan Občine Laško Franc Zdolšek.
Občinski prostorski načrt v javni obravnavi
ŠENTJUR - Včeraj so v občinski sejni sobi javno razgrnili občinski prostorski načrt. V drugem nadstropju stavbe si ga bo v času uradnih ur mogoče ogledati vse do 16. avgusta. Prostorski načrt bo kot strateški dokument, ki bo v naslednjem desetletju ali dveh temelj umeščanja objektov v prostor, v četrtek, 19. julija, ob 16. uri tudi predmet javne razprave.
V času javne razgrnitve ima zainteresirana javnost pravico dajati pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenem osnutku OPN Občine Šentjur in k okoljskemu poročilu. Pripombe in predloge lahko do vključno 16. avgusta občani podajo v pisni obliki osebno, po navadni ali elektronski pošti. Občani si lahko gradivo ogledajo v sobi 207 ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8. do 15. ure, ob sredah med 8. in 17. uro ter ob petkih od 8. do 13. ure.
StO
Kot je znano, je Občina Šentjur že nekajkrat v občinski prostorski načrt poskušala vključiti in tako legalizirati tudi sporno asfaltno bazo v Planinski vasi. Februarja letos je zadnji poskus razveljavilo ustavno sodišče. Civilna iniciativa Planinska vas, ki se proti asfaltni proizvodnji v vasi bori že več let, je v marcu na inšpektorat za okolje in prostor poslala dopis z vprašanjem, kdaj bodo v skladu z odločitvijo sodišča tudi ukrepali. Ker do pred nekaj dnevi niso prejeli nobenega odgovora, so se z odprtim pismom obrnili na javnost. Odprto ostaja tudi vprašanje, kaj vse to pomeni za Planinsko vas in tamkajšnjo asfaltno bazo.
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com.
Ali nam lahko pošljete internacionalni(mednarodni?) izpisek iz rojstne matične knjige in izpisek iz poročne matične knjige po e-pošti?
Obveščam vas, da vam na podlagi 63. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 126/2007 in 65/2008, 8/2010) na podlagi navadne e-pošte rojstnega lista ne moremo izdati. Za vlogo po e-pošti morate imeti registriran elektronski podpis. Vlogo za rojstni list lahko pošljete po navadni pošti in lastnoročno podpišete. Vloga, poslana po e-pošti, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom.
Katere vloge je mogoče pošiljati po elektronski pošti?
Veliko vlog je mogoče oddati po elektronski poti. Seznam tistih, katerih ponudnik je UE Celje, in njihov način oddaje je razviden na spletni strani e-uprave: http://e-uprava.gov.si/storitve/isciObrazcePonudnika.esiu?id=2298. s klikom na »Vloge, katerih prejemnik je ustanova«. Na navedeni spletni strani je pri vsaki posamični vlogi naveden način vložitve. Elektronsko oddane vloge, razen nekaterih izjem (npr. vloga za podaljšanje prometnega dovoljenja), morajo biti elektronsko podpisane, kar pomeni, da uporabnik potrebuje kvalificirano digitalno potrdilo. Kvalificirana digitalna potrdila so digitalna potrdila overiteljev SIGEN-CA, SIGOV-CA, HALCOM-CA, POŠTA ®CA, AC-NLB.
Katere pogoje moram izpolnjevati, da lahko pošljem vlogo po elektronski poti? Kakšen je postopek, da izpolnim te pogoje?
Elektronsko oddane vloge, razen vloge za podaljšanje prometnega dovoljenja in nekaterih izjem, morajo biti elektronsko podpisane, kar pomeni, da uporabnik potrebuje kvalificirano digitalno potrdilo. Kvalificirana digitalna potrdila so digitalna potrdila overiteljev SIGEN-CA, SIGOV-CA, HALKOM-CA, POŠTA®CA, AC-NLB. Ker ima digitalni podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, enako pravno veljavo kot klasični, je zelo pomembno, da se imetniki zavedajo pomena digitalnih potrdil in z njimi ravnajo skrbno, da v čim večji meri preprečijo nevarnost morebitne zlorabe potrdila. Digitalno podpisana vloga je namreč enakovredna lastnoročno podpisani vlogi. Zahtevek za pridobitev digitalnega potrdila SIGEN-CA za fizične osebe lahko stranke oddajo na katerikoli upravni enoti s seznama, objavljenega na strani http://www.sigen-ca.si./RA~ fizicne.php. Ob oddaji zahtevka je treba predložiti veljavni osebni dokument: osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje ... Prijavne službe SIGEN-CA za poslovne subjekte delujejo na uradih oziroma izpostavah Davčne uprave RS. Na pravni enoti Celje stranke lahko vlogo oddajo na okencih št. 2,3,4,5,6 v poslovnem času upravne enote, in sicer v ponedeljek 8.00-15.00 ure, torek 8.00-15.00, sredo 8.00-18.00, četrtek od 8.00-15.00 ter v petek 8.00-13.00.
Promocijsko besedilo
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Manja Koren Kodele (desno) je s svojimi Okvirčki pregnala žalost iz svojega življenja. Zdaj jih s poslanstvom Unikate so ustvarjali tudi malčki. Medtem so mamice brskale med umetelnim nakitom in drugimi uporabnimi
prinašalcev veselja pošilja tudi v svet.
ter okrasnimi predmeti na stojnicah.
Nekaj lepega nekomu v veselje
CELJE - Zelo verjetno ste katero od ustvarjalk opazili že kdaj prej. Morda se vas je dotaknila slika na družabnem omrežju, morda ste slučajno naleteli na kakšno stojnico ali še verjetneje na kakšen izdelek, ki je tako ali drugače našel pot v svet. A mnogi, ki so prejšnjo soboto tako mimogrede zašli skozi prehod pri kavarni celjske knjižnice Pri Mišku Knjižku, so bili nad unikatno-stjo dopoldanskega sprehoda naravnost navdušeni.
Zgodbe, ki so v dekletih zbudile ustvarjalno žilico, so različne. Manja Koren Kodele se začetka svojega ustvarjanja spominja s trpkostjo. »Zgodilo se mi je nekaj žalostnega. Z izgubo sem se morala nekako soočiti, jo preboleti. Takrat sem začela ustvarjati.« Tako kot so njene slike na lesu v njej počasi odgrinjale zastore in v dušo vabile
sonce, jih z istim poslanstvom zdaj pošilja v svet. »Rodili so se Okvirčki veselja. Z leti sem jih še nadgradila. Njihov namen je, da v vsak dom prinesejo dobro voljo, upanje, pozitivno vzdušje in radost.« Taja Kveder ni edina, ki jo je k iskanju novih poti spodbudila izguba službe. Najprej je za tisti prvi božič otrokom izdelala šale iz flisa, star prt pa predelala v torbo za v trgovino. »Tako se je začelo. Najbolj znane so torbe potepinke. Tudi ženski enoprostorec jim pravim. Vse spraviš vanje, na eni strani gredo s takšnimi, na drugi pa skupaj z drugačnimi barvnimi kombinacijami,« je praktična Taja. Vidi se, da je mamica dveh deklic in da v oblikovanju dekliških oblačil neskončno uživa. Za mamice doda kašno krilo, inova-tiven predpasnik, za fantičke pa copatno vrečko, če že hlače niso prišle na vrsto.
Našle so se preko ustvarjalnih delavnic in umetniških klepetalnic družabnih omrežij. Potem so sledila prva srečanja ob kavi, »črtast piknik« najprej v Ljubljani, potem še v Celju. Tako so namreč imenovale svoja ustvarjalna srečanja. Glede na to, da so večinoma iz Celja, so se odločile poživiti mestni utrip tudi s sejmom svojih unikatnih izdelkov. Na prvem so se poleg Manje Koren Kodele (Okvirček) in Taje Kveder (Taja Design) predstavile še Špela Poljanšek (SpeLinea), Ajda Seničar (P! ka. Za piko na i), Urška Sotler (Urškin raj), Branka Žula (Hali Design), Petra Žmajde (Perunika) in Nana Žmajde (Atelje Moč svetlobe). Gotovo jih bo na naslednjem cART sejmu še več. V živo se lahko prepričate že to soboto, 21. julija.
StO
Foto: GrupA
Iz občutka nemoči ob izgubi službe je mogoče potegniti tudi iskro, ki prižge nove možnosti in podkuri ogenj ustvarjalnosti.
CELJE - V družbi ZPO lansko poslovanje ocenjujejo z mešanimi občutki. Poslovni izid družbe oziroma razmerje med celotnimi prihodki in odhodki družbe se je ob koncu leta zaustavilo pri slabih 140 tisoč evrih. A namesto z dobičkom, na ta znesek so jim tudi že odmerili okrog 26 tisočakov plačila davka, se je ob dokončnem potrjevanju poslovnih rezultatov pokazalo, da je ZPO poslovno leto 2011 končal z malo manj kot 200 tisoč evri izgube.
Kot pojasnjuje direktor Ivan Pfeifer, bi bil lahko razlog za ta preobrat v tem, da se mestna občina kot edina lastnica družbe ni strinjala z odpisom vseh predlaganih terjatev. Lansko leto je namreč v veliki meri minevalo prav v znamenju urejanja odnosov med mestno občino in gospodarsko družbo.
Celjski mestni svetniki so namreč leta 2010 sprejeli odloka o koncesiji za javno službo urejanja javnih parkirišč in gospodarjenja z javnimi objekti.
S tema odlokoma sta bili ZPO Celje neposredno podeljeni koncesiji za izvajanje obeh gospodarskih javnih služb. Od začetka leta 2010, ki velja kot datum izvedbe prenosa sredstev v upravljanju na Me-
stno občino Celje, do datuma sklenitve koncesijske pogodbe je ZPO opravljal svoje delo na obeh področjih na osnovi veljavnih predpisov, ki urejajo izvajanje javnih služb, načrta uporabe javnih objektov
in javnih parkirišč ter cen in drugih pogojev uporabe teh objektov in parkirišč, odnose med občino kot lastnico in družbo pa je urejala konec leta 2010 sklenjena pogodba o začasni ureditvi razmerij. Celo
leto 2011 je tako bolj kot ne minevalo v znamenju dokončnega urejanja teh odnosov.
Pogodbe o ureditvi odnosov med mestno občino kot lastnico in družbo ZPO, povezane s prenosom sredstev v upravljanje, so bile tako podpisane lani julija in so temeljile na podbilanci sredstev za leto 2009. Sledilo je še urejanje odnosov, ki izhajajo iz bilančnih stanj in sprememb
le-teh. To se je večinoma končalo decembra, nerešene so ostale le še terjatve ZPO do mestne občine za plačane obroke finančnega najema za teptalec snega za smučišče na Celjski koči. Odpisa teh terjatev v višini približno 316 tisoč evrov mestna občina družbi ni priznala, zato tudi izguba ob koncu poslovnega leta.
IS
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Iz dobička v izgubo
ZPO Celje je lani prevzel skrb za vsa javna parkirišča na območju mesta, prav tako je gospodaril tudi z javnimi objekti na območju ŠRC Golovec (dvorana Golovec oziroma hala A, zimsko kopališče in kegljišče v hali B ter zunanje površine v lasti MOC oziroma v njeni solastnini), drsališčem v Mestnem parku in letnim kopališčem s pripadajočimi zunanjimi površinami, z dvorano Zlatorog z zunanjimi površinami in otroškim igriščem, delom nogometnega štadion Arena Petrol (travnato igrišče in del vzhodne tribune). Na osnovi sklepa o prenosu nogometnih štadionov v gospodarjenje ZPO, ki so ga mestni svetniki sprejeli sredi oktobra, je družba še v istem mesecu prevzela Skalno klet in v celoti Areno Petrol ter decembra tudi Olimp.
Skozi Hruševec bodo obnavljali cesto
ŠENTJUR - Župan mag. Marko Diaci je s predstavnikom podjetja Marguč Gradnje podpisal pogodbo za obnovo 1.150 metrov ceste skozi naselje Hruševec. Investicija je vredna skoraj 700 tisoč evrov in jo bo v celoti krila Občina Šentjur.
Lokalno cesto bodo obnavljali v več delih, predvidoma pa bodo končali do konca avgusta prihodnje leto. V sklopu del bodo uredili tudi pločnik na levi strani ceste po celotni dolžini - vse do Ratejeve kapele, dvosmerna kolesarska steza pa bo speljana po desni strani do odcepa za Vrbno. Križišče Ceste Leona Dobrotinška in Malgajeve ulice proti Hruševcu bodo opremili s semaforjem, na novo bodo uredili še javno razsvetljavo. V tem sklopu pa niso predvidena dela na mostu čez Kozarico. Širitev tega je predvidena v okviru protipoplavnih ukrepov na tem potoku. Dela se bodo začela že v teh dneh.
StO
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
7
Etnografski del prireditve Pivo in cvetje je sladkorček prireditve, ki ga velike množice spregledajo.
Tradicijo in sodobnost povezuje pivo in krasi cvetje
Največji etno-glasbeno-turistični festival na prostem tudi letos za vsak okus ponudil nekaj
Ulice Laškega so se spet vrnile v ustaljeni ritem vsakdanjega življenja. Dež je dobrodušno spral še zadnje sledove veseljačenja. Organizatorji so v anale zapisali še eno, tokrat že 48. pivo in cvetje. Številne razstave, etnološki prikazi in več kot 30 glasbenih dogodkov se je v preteklih dneh zvrstilo na laških odrih, ulicah in trgih. Predvsem pa je
bila veselica. Taka, kot je ni nikjer drugje v Sloveniji. Kot je znano, je letos organizacijo prevzela Pivovarna Laško, kjer so si glasbeni program zamislili v bolj festivalskem slogu. Predvsem oder na občinskem dvorišču je v teh dneh gostil nekaj izjemnih glasbenih dogodkov. Ob 30-letnici legendarne slovenske skupine Avtomobili je največ pozorno-
sti, tudi gostov iz tujine, poželo gostovanje ameriške skupine Govn't Mule. Priložnost za tako dostopno in prijetno druženje z vrhunskim kitaristom in letošnjim grammyevim nagrajencem Warrenom Haynesom se namreč v življenju ne ponudi prav pogosto.
StO
Foto: GrupA
S številom obiskovalcev so organizatorji kljub manjšemu vremenskemu nagajanju zadovoljni. Koliko piva so spili in koliko klobas pojedli, statistika še ni dorekla.
Kdo pravi, da sta za dober »žur« potrebna noč in njena moč?
V sobotno noč je neskončno množico zabave željnih glamurozno pospremil veličasten ognjemet z gradu Tabor in s Krištofa. Še pred tem je množico na bregu Savinje prikovala vodna simfonija.
Promenada po laških ulicah je bila posebno doživetje. Še posebej, ker se je na njih ves čas kaj dogajalo. Ob 150-letni tradiciji pihalne godbe so Laščani ponosni tudi na dve desetletji mažoretk, ki se ponašajo celo z naslovom državnih prvakinj.
Ko so omenjali nekaj za vsak okus, niso pozabili niti na otroke. Št. 56 - 17. julij 2012 -
8
KULTURA
NOVI TEDNIK
S knjigami v poletje
Med počitnicami se obisk knjižnic in izposoja močno povečata
Knjige pridejo prav tudi na plaži - mestni ali obmorski.
Poletje ni le čas počitnic in oddiha. Je tudi čas, ko se radi vrnemo h knjigam. Beremo, da bi si krajšali čas na plažah, da bi nadomestili tisto, kar med letom nismo utegnili ... Poleti je čas za branje.
To potrjujejo tudi v Osrednji knjižnici Celje, kjer vodja izposoje Polonca Bajc pravi, da se vsako leto po 20. juniju, ko se začnejo šolske počitnice, močno povečata tako obisk kot izposoja. Dnevno naštejejo kar med 700 in 800 obiskov. »Ljudje si izposojajo najrazličnejše knjige, veliko je literature, ki je ne uspejo prebrati med letom ali jim jo svetujejo prijatelji. Pretežno se poleti bere lahka poletna literatura, v zadnjem času predvsem znanstvena fantastika. Letos je še posebej v modi vampir-ska tematika, priljubljeni so tudi skandinavski avtorji
kriminalk, veliko pa izposodimo tudi strokovne literature.« Slednje bržkone pomeni, da tudi poleti ni čas zgolj za to, da damo možgane na pašo. Študenti se pripravljajo na izpite, strokovnjaki »lovijo« vrzeli v svojem znanju ... »Predvsem pa ljudje iščejo razvedrilo,« pravi Bajčeva. Tudi letos je kar nekaj knjig, na katere je treba čakati dlje časa. »Že kar nekaj mesecev je vrsta za biografski roman Cavazza avtorice Vesne Mi-lek, še vedno se dolgo čaka tudi na biografijo Jožeta Pirjevca Tito in tovariši, pa na trilogijo Milenium,« pove Bajčeva. Letošnja posebnost v celjski knjižnici je bralna značka za odrasle Z branjem do zvezd, ki so jo uvedli na dan Prešernove smrti in se bo končala na dan pesnikovega rojstva. »Zanimanje za to bralno značko med Celjani raste. In ker smo prav na
polovici, poletje pa je pravi čas za branje priporočenih knjig, smo v pritličju knjižnice razstavili vse knjige, da jih ni treba iskati, pravi Polonca Bajc.
V	Žalcu iščejo nesmrtne
V	Medobčinski splošni knjižnici Žalec je veliko zanimanje za šest knjig iz zbirke Nesmrtni, ki je sicer namenjena mladim, a jo berejo tudi odrasli. Nanje morajo člani čakati približno dva meseca, kar je tudi najdaljša čakalna doba v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Veliko je povpraševanja po delih pisateljice Christine Dodd, še posebej po dveh najnovejših knjigah Pravila predaje in Skrivnost v rdeči obleki. Člani veliko povprašujejo tudi po knjigi Tek za zmajem Khaleda Hosseinija in tudi knjigah Harlana Cobena. Že nekaj let
je priljubljena avtorica Julie Garwood. Med slovenskimi knjigami je tudi v Žalcu v ospredju biografija Borisa Cavazze. Čedalje bolj iskani knjigi postajata tudi Večnost Maggie Stiefvater in Kronika napovedane ljubezni Azre Širovnik. Med mladinsko literaturo je največ povpraševanja po knjigah iz serije Smrkci in zbirk Prihaja Nodi, Klub Tiara v Biserni palači, Mavrične Vile Daisy Meadows, Grozni Gašper, Žuželčji zakaji ter Lov na pošasti. Na te knjige se čaka od meseca do dveh.
Da čakalni roki niso predolgi, Medobčinska splošna knjižnica Žalec gradivo po potrebi preusmeri iz ene enote v drugo oziroma bralce knjižničarji napotijo kar v enoto, kjer hitreje pridejo do knjige, ki jo želijo.
BS, ŠO Foto: GrupA
Salonska glasba
Salonski orkester Lucky & The Pipes, ki deluje v okviru Kul-turno-umetniškega društva Fortuna v Laškem, se je s koncertom prave, klasične salonske glasbe predstavil Celjanom v petek pred Vodnim stolpom.
V redni zasedbi, ki jo vodi Srečko Cizelj, delujejo ženski pevski zbor, enajst inštrumentalistov ter sopranistki Bernarda Plavec - Rošer in Urška Pevec. V Celju so nastopili z znanimi laškimi Vodomkami in s solisti, spored, ki so ga izbrali, pa je bil resnično tisto, kar so nekoč poznali pod izrazom salonska glasba. Občinstvu, ki je z aplavzi spremljalo izvajanje gostujočih Laščanov, so odigrali zelo širok spekter glasbe, ki je segal od del Mozarta, Bacha, Wagnerja in drugih mojstrov klasike do orkestralne glasbe orkestra Jamesa Lasta in operetnih melodij. Lucky & The Pipes so sicer šele na začetku, zato je tudi na njihovem celjskem koncertu marsikaj zaškripalo. A to ni motilo vzdušja, ki je občinstvo preselilo v nekakšne s kristalnimi lestenci okrašene kavarne, kjer se v prijetnem vzdušju klepeta in druži, v ozadju pa igra orkester glasbo, ki boža ušesa. Na spletu se orkester oglašuje kot zasedba za poroke. Upravičeno, bi zapisal.
BRST, foto: GrupA
Lucky & The Pipes z Vodomkami na koncertu pred celjskim Vodnim stolpom
Izvrstni solisti
V Celjskem domu se je v sredo z odličnim koncertom, a žal pred skromnim občinstvom predstavil zanimiv glasbeni sestav Mladi ljubljanski solisti.
Orkester je bil ustanovljen v letu 2010, da bi predstavil nadarjene mlade glasbenike in njihovo delo širši javnosti. Sestavljajo ga glasbeniki, ki so svojo glasbeno izobrazbo vsaj nekaj let pridobivali v Ljubljani, zdaj pa svoje znanje nadgrajujejo v najuglednejših glasbenih ustanovah doma in v tujini. Številni člani orkestra so dobitniki nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih in prejemniki posebnih priznanj. Mladi ljubljanski solisti so Celjanom odigrali Rondo za violino in godala v A-duru Franza Schuberta, in sicer z odlično mlado solistko, violinistko Petro Kovačič, sicer študentko dunajske univerze za glasbo in gledališko umetnost. V drugem delu so igrali Mendelssohnovo Simfonijo za godala v C-duru št. 9. Še en imeniten koncert, ki je žal zgrešil ciljno občinstvo. Še zanimivost - Mladi ljubljanski solisti nastopajo brez dirigenta.
BS, foto: TimE
NOVI TEDNIK
KULTURA
9
Celje v fokusu
V Celju je vse pripravljeno za začetek ene največjih slovenskih fotografskih delavnic Celje fokus. Uvod v delavnico bo nocojšnje odprtje razstave Street fokus v Galeriji Plevnik-Kronkowska, na kateri bodo razstavili dela nastala v letošnji akciji, ko so dijake in ostarele iz Doma ob Savinji povabili k fotografiranju z aparati za enkratno uporabo.
Katja Škorjanc, Tjaša Fric in Irena Hrastnik so dijakinje, ki so s svojimi fotografijami najbolj navdušile mentorje. Street fokus je sicer mlajši brat večjega fotografskega dogodka Celje fokus. Z njim skušajo organizatorji spodbujati mlade h kreativnemu ustvarjanju na področju vizualizacije in fotografije. Letos so projekt zaznamovali medgeneracijsko in k sodelovanju povabili starejše občane. Ti so se pri fotografiranju odlično izkazali in s svojimi domislicami pokazali Celje v drugačni luči, zato se je komisija natečaja odločila, da skupini varovancev Doma ob Savinji podeli posebno priznanje s pohvalo.
Medtem se polnijo še zadnja mesta na delavnici Celje fokus. Osvežilni bazen, lutka za fotografski sprehod po mestu, skrivnostni episkop, fotografiranje pri gasilcih in brezdomcih ali na smetišču ... je le nekaj želja udeležencev delavnice, ki dokazujejo, da fotografska domišljija ne pozna meja.
»Ni pomembno, ali se udeleženci prvič srečajo s fotografiranjem ali so prekaljeni fotografski mački. Delavnica bo temeljila na desetih uglednih mentorjih iz fotografskega sveta, ki bodo udeležencem individualno namenili svoj čas in jim omogočili osebno fotografsko rast. Vse skupaj bo začinila odlična družba fotografov najrazličnejših generacij in priložnosti za resne razprave ali pogovore kar tako ne bo manjkalo,« pravi pred začetkom delavnice vodja projekta Matej Gorjup.
BS
Je na Olševi še kaj?
Pokrajinski muzej Celje bo te dni načel nove raziskave v sloviti Potočki zijavki pod Olševo.
S Filozofsko fakulteto iz Ljubljane bodo izpeljali raziskovalni tabor, med katerim bodo ponovno pregledovali ostanke Bro-darjevega nasipnega stožca v znameniti jami, v kateri je Brodar našel ostanke jamskega medveda. »Tokrat bomo uporabili metodo mokrega sejanja. Poskušali bomo najti tiste ostanke, ki so jih ob Brodarjevih izkopavanjih in tehnologiji, ki je bila na voljo v tridesetih letih 20. stoletja, raziskovalci spregledali. Gre za velik podvig, za katerega smo pridobili tudi pomoč Slovenske vojske, ki nam bo dala logistično podporo. Del materiala bomo zaradi težkih pogojev dela na gori namreč iz zijavke prepeljali v dolino in ga tam separirali,« je pred začetkom tabora povedal direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman.
BS
Plesalke Igna so uspešno nastopile na festivalu v Maroku.
Igen po svetu
Po vrnitvi s svetovnega plesnega festivala v Istanbulu, kjer so se predstavili s koreografijo Igorja Jelena Pobe-gnimo v svetlejšo prihodnost, je 19-članska zasedba Igna odletela v Maroko na tradicionalni festival v prestolnici Rabat. Na njem letos sodelujejo plesne skupine iz dvajsetih držav iz Evrope, Azije, Amerike in Afrike.
Na festivalu so predstavili koreografijo Življenje je lepo, ki je delo Lucije Boruta in Marka Goluboviča. »S tem naših poletnih gostovanj še ni konec,« sporoča Jelen. V teh dneh že gostujejo na Cipru, začetek nove sezone pa bodo, kot je že zadnjih 23 let v navadi, preživeli v tradicionalni piranski plesni koloniji. »Ob tem se posebej veselim zadnjega vabila, ki smo ga dobili od beograjskega festivala Radost Evrope. Že tretjič zapored so nas povabili kot slovenskega predstavnika na ta največji festival, namenjen mladim ustvarjalcem. Na festivalu se bomo predstavili z mojo koreografijo Reka življenja med 30. septembrom in 7. oktobrom,« pravi Jelen.
V Plesnem teatru Igen je v minuli sezoni poučevalo devet pedagogov, ki so mlade učili sedmih različnih tehnik. Vadilo je 250 plesalcev.
BS, foto: Arhiv KUD Igen
Meščanstvo izginja
Muzej novejše zgodovine Celje je tudi letos izpeljal svojo poletno šolo muzeolo-gije, ki jo je tokrat posvetil raziskovanju meščanstva.
Poletne šole se je je udeležilo 15 deklet, študentk etnologije in kulturne antropologije, zgodovine, politologije, a tudi nekaj podiplomskih študentk. V Celju so raziskovale ostaline tradicionalnega meščanstva kot družbenega sloja, atribute in vrednote, zaradi katerih lahko še govorimo o meščanstvu. »Osnovna ugotovitev je, da o meščanstvu kot tradicionalnem družbenem sloju ne moremo več govoriti, temveč zgolj še o načinu življenja ljudi, ki so družbeno angažirani, ki so del dogajanja v mestu in ki gojijo nek del načina življenja, ki je značilen za meščanstvo,« je ugotovitve šole strnil Sebastijan Weber iz Muzeja novejše zgodovine Celje. Klasičnega meščanstva z gospodi s klobuki in z damami na promenadi, s posedanjem v mestni kavarni ni več. »Meščane, kot jih pojmujemo,
Ugotovitve tokratne raziskave so udeleženke poletne šole muzeologije predstavile v petek v Muzeju novejše zgodovine Celje.
sicer še lahko zasledimo, a danes so to upokojenci, ki le še poredko zahajajo v mesto. Ugotovili smo, da sta meščanstvo predvsem uničila druga svetovna vojna in po njej nov družbeni red, ki je način življenja v mestih opredelil drugače,« je povedal Weber.
BS, foto: TimE
NE ZAMUDITE...
... predpremiere komedije Star fotr, ki bo v četrtek ob 21. uri na Starem gradu v Celju. V režiji Jurija Zrneca gre za priredbo teksta Bjarnija Haukurja Thorssona in za mo-nokomedijo, v kateri igra Janez Hočevar Rifle. Zanesljiva uspešnica slovenskih odrov v naslednji sezoni govori o strahu, ki ga pred starega očeta postavlja neizogibno dejstvo, da se stara. Kaj se zgodi, ko vas zapustijo otroci in vaš dom napolnijo vnuki? Vstopnina 13,5 in 15 EUR ...
Vrednost človeka skozi slavo in denar
Knjigo sem našla po naključju. Ali pa je ona našla mene. Z malo prijateljičine pomoči. V pohvalo eni od celjskih kavarn, kjer stare knjige predstavljajo zanimivo prostorsko dekoracijo; kot gost lahko mednje odložiš kakšno svojo knjigo, seveda pa si lahko kakšen naslov, ki te pritegne, brez birokratskih obveznosti od-neseš domov za branje. Ko sem pred dnevi spet ujela hvalisanje nekega »kvazi-magnata«, kako je pil kavo z nekom, ki ima, predstavljate si to, kar dve hiši na hrvaški obali in še merce-deza za 100 tisoč evrov, sem vedela, da bo knjiga prava za bukvarno.
Martin Eden je reven pristaniški delavec z začetka 20. stoletja. Nekoč ga naključje pripelje v družinski krog ugledne in premožne družine Morse, kjer se seznani z njeno hčerjo. Ob uglajeni, načitani in krhki Ruth Martin uvidi, kako velik prepad ga loči od omikane, izobražene, človeka vredne družbe. Kljub temu, da je Ruth zanj kot nedosegljiv angel iz nekega drugega sveta, se vanjo nesmrtno zaljubi. Deklica mu sčasoma predvsem zaradi fizične privlačnosti začne vračati čustva. Nekoč robusten in grob mornar začne zahajati v knjižnico, odločen, da bo kot samouk nadomestil vse šole in predavanja, ki jih je kot delavski otrok zamudil. Izjemna bistrost in odprtost duha ga hitro poneseta v globine študija jezika, filozofije, narave, literature in še marsičesa. Martin na neki točki sklene, da bo postal pisatelj. Svoje spise, eseje in romane začne pošiljati raznim urednikom, revijam in založbam. Ves svoj zaslužek nameni za poštnino, svojo nedeljsko obleko, kolo in včasih celo pisalni stroj pa iz meseca v mesec zastavlja, da ravno ne umre od lakote. Ruth in njena družina ga zavržejo, ker ne sprejme uradniške službe in iz njega očitno nič ne bo, visoka družba z njim ravna kot z izmečkom, v primitivnosti lastnega proletarskega porekla sam ne najde več ne mesta, ne miru, ne sogovornika, ki bi ga razumel.
Na neki najnižji človeški točki pa se zgodi preobrat. Nekdo končno odkrije Martinov literarni talent in spirala se zavrti v nasprotno smer.
Založniki se čez noč tepejo za tekste, ki so jih prej vztrajno in brez sledi zanimanja zavračali, denar priteka v neverjetnih količinah, vsi ga vabijo na večerje in kosila, vsak hoče biti v njegovi družbi, slava ga spremlja na vsakem koraku. Namesto zadovoljstva pa Martin občuti le ničevost in globoko razočaranje. Sprašuje se, kakšna je vendar razlika med tistim Martinom izpred meseca dni, ki mu nihče od naštetih ne bi privoščil niti pogleda, kaj šele skorjo kruha, zdaj pa bi mu plačali ogromne vsote, da bi na gala večerjah smeli sedeti v njegovi družbi. Puhlost in zlaganost meščanske družbe se razgali v vsej svoji prostaškosti. Celo njegova Ruth se izkaže za puhloglavo gos, ki se drži nad vodo samo v čolnu javnega mnenja. Na prehodu iz blata v zlate gradove sta uvid in praznina, ki je ostala za njim, tako strašna, da Martin nikjer več ne najde ne obstanka ne duševnega miru. Upa, da ga bo našel na potovanju. A po pričakovanju se izkaže, da peklu, ki ga nosiš v sebi, ne moreš ubežati nikjer na svetu. Martin svoje življenje konča z utopitvijo.
Me je imelo, da bi tistega gospoda iz uvoda vprašala, če se je s človekom kaj drugače pogovarjati, se družiti in smejati z njim zgolj za to, ker ve, da ima dve hiši in pregrešno drag avto. Je zato kaj bolj vreden njegovega časa in pozornosti? Se v njegovi družbi sam počuti kaj bolj pomembnega? Sicer pa je vseeno. Dvomim, da bo kdaj utegnil prebrati zgodbo Martina Edna.
SAŠKA T. OCVIRK
Jack London se je rodil 1876. leta v San Franci-scu. V svojem življenju je opravljal veliko poklicev. Bil je nosač ledu, prodajalec časopisov, tovarniški delavec, zlatokop, vojni dopisnik, mornar in popotnik. Roman Martin Eden - izdal ga je leta 1909 - v veliki meri velja za avtobiografskega. Tudi London je leta 1916 naredil samomor. Njegova znana dela so še Dolina meseca, Mala gospa velikega doma, Bele samote in seveda Beli očnjak. Avtor danes velja za najpogosteje prevajanega ameriškega književnika.
10
PORTRET / ZVESTI NAROČNIKI
NOVI TEDNIK
Pred čebelnjakom ima Ivan Leber prerez panja, da si lahko obiskovalci predstavljalo, kako izgleda v Ivanu pomaga žena Jožica Leber, ki se notranjosti čebelnjaka izogiba, saj so piki stalnica pri delu s če-
notranjosti.
belami.
Med na tisoč in en način
Občinski nagrajenec Prebolda Ivan Leber iz Matk
Ivan Leber je bil ustanovitelj in predsednik Športnega društva Matke in tudi predsednik Krajevne skupnosti Šešče in Gasilskega društva Matke. Več kot zlati občinski grb mu pomenijo rezultati njegovega dela, na katere je še posebno ponosen, saj je sodeloval pri gradnji komunalne in cestne infrastrukture. Še vedno ostaja z dušo in s telesom gasilec, zadnjih petindvajset let pa se je z ženo popolnoma posvetil čebelarstvu.
Ivan Leber je se je pridružil Čebelarskemu društvu Prebold pred
desetimi leti s ciljem povečati aktivnosti na področju čebelarstva v kraju. Tako so za petdesetletnico društva organizirali čebelarsko razstavo, na kateri je devet čebelarjev predstavilo dejavnost. Njihovo delo se je obrestovalo, saj je število članov društva v zadnjih desetih letih naraslo kar na šestindvajset. Za čebelarstvo ga je navdušil tast, čeprav na začetku pri tem nista našla skupnega jezika. V drugi polovici osemdesetih let je Ivan začel čebelariti povsem na svojem. Danes ima šestnajst gospodarskih čebeljih družin, ki so
obvezno sestavljene iz matice in vsaj desetih satov, iz katerih pridobiva med, medtem ko manjše uporablja za razvoj in razmnoževanje čebel.
Kot pravi Ivan Leber, se s čebelarstvom ukvarja za konjiček, ki ga osrečuje, a ob tem zahteva tudi veliko predanosti. »Ko gredo ljudje v pokoj, se jih veliko odloči, da bodo imeli čebele. Zgodi se, da jim potem niso kos, in pridejo po pomoč k meni. Čebele rabijo človeka in ne on njih,« pove Ivan Leber, ki mora biti čebelam na razpolago skoraj 24 ur na dan. Prav zaradi
tega v društvu primanjkuje mladih čebelarjev. »Mladi so v službah in šolah. Da gredo v panj pogledat le zvečer, je premalo,« še doda.
Med s sokom rdeče pese
Ivan in Jožica Leber imata različne vrste medu, in sicer cvetlični, lipov, smrekov ter kostanjev med, ki je tudi eden najboljših. »Malo se tudi poigrava in narediva med s sokom rdeče pese,« pove Ivan in nadaljuje, da za peso, ki ne sme biti škropljena, poskrbi Jožica. Iz nje stisneta sok, ki ga zmešata z medom. Nakar
mešanico zlivata nazaj k čebelam, ki nekaj medu naberejo v naravi, ostalo polovico pa iz mešanice med pesnim sokom in medom.
Leber poleg medu pridobiva še cvetni prah in vosek ter za lastne potrebe tudi propolis, saj čebelarji lahko prodajajo le izdelke, ki niso dodelani. Cvetni prah je najboljši za krepitev imunskega sistema, vosek pa je primeren za sveče in kot sestavina v farmaciji. Nekaj ga mora tudi prihraniti za naslednje leto za izdelavo satnic, ki so najboljše, če niso starejše kot tri leta.
Ivanu pomaga žena Jožica s pripravo posod in pri točenju medu, zelo dobro se znajde tudi pri pripravljanju jedi z medom. »Pri hiši nimamo sladkorja, saj namesto njega uporabljava kar med,« razloži Jožica, ki v teh vročih dneh k limonadi doda kar žlico medu. Poleg brezalkoholnih pijač pripravlja tudi medeni liker. Med ne manjka niti v pecivu, saj Jožica rada peče od medenjakov, medenih potic in vse do različnih vrst piškotov z medom. »Zame ni zajtrka brez bele kave in kruha z medom,« še doda Ivan,
ki zvečer velikokrat poje jogurt z žličko medu.
Ivan Leber je bil dolgoletni predsednik Čebelarskega društva Prebold. Uredil je pašni kataster v Občini Prebold in poskrbel za vpis čebelarjev v čebelarski register. Prvi je organiziral čebelarsko praznovanje, ki je z leti postalo tradicionalno. Leber je bil tudi med ustanovitelji čebelarskega muzeja v Preboldu.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
Novi tednik berejo tudi pod Goro Oljko
Emilija Brezovnik iz Dobriča pri Polzeli bere Novi tednik že vrsto let, saj se niti ne spomni več, kdaj ga je njena mama naročila. Po njeni smrti ga ni odpovedala, ampak je postala naročnica kar sama. Najprej v njem prebere novice iz bližnje okolice in pogleda osmrtnice.
Emilija si za prebiranje Novega tednika vzame več časa pozimi, ko si z njim krajša dolge večere. Poleti, ko je na vrtu delo, se včasih zgodi, da ga le preleti, obvezno pa reši križanko. Glede na to, da je doma pod Goro Oljko, se nanjo večkrat odpravi s sestro. Pred časom so ime-
li doma tudi koze in prašiča, danes imajo le še kokoši. Do Brezovniko-vih ne seže cesta, temveč le pešpot, zato upajo, da bodo cesto dobili čim prej. »Najtežje je, ko moramo do hiše dostaviti večje kose pohištva ali ko hišo prenavljamo, saj moramo ves material na roke znositi do hiše,« pove Emilija, ki se še spominja, kako njena mama ni mogla niti k zdravniku, če je niso odnesli po strmini do avtomobila.
Za Emilijo se delavniki začnejo precej zgodaj, saj je kuharica v šem-petrskem vrtcu. Pred tem je petnajst let delala v gostinstvu, a kot pravi, ji je delo z otroki ljubše. Dokler so
v vrtcu, radi jedo, ko začnejo hoditi v šolo, postanejo bolj izbirčni. »Ko sem pred dvaindvajsetimi leti začela delati v vrtcu, so bili jedilniki popolnoma drugačni. Danes je na izbiro veliko več, še posebej naravno pridelane hrane,« pove Brezovnikova, ki otroke v vrtcu najbolj razveseli z mlečnimi jedmi, s hrenovkami, špageti, pire krompirjem in sladicami. Manj radi jedo pražen krompir in kislo zelje. Pri kuhanju doma prisega na tradicionalno domačo hrano z veliko domače zelenjave z vrta in njive pod hišo.
ŠO
Foto: GrupA
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Špela Ožir je tokrat obiskala naročnico v občini Polzela.
Naročnica Emilija Brezovnik iz Dobriča pri Polzeli
NOVI TEDNIK
REKREACIJA
11
S kitajsko borilno veščino proti stresu
Z mehko borilno veščino taijiquan do dobrega počutja
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE -
MIGAMO Z VAMI!
Generalni medijski pokrovitelj maratona državnosti in maratona Celje-Logarska dolina
Taiji društvo za zdravo gibanje Svila in meč v Mestnem parku organizira brezplačno vadbo mehke borilne veščine taijiquan (izg. taj dži džuen). Skupina ljudi lahko v juliju in avgustu vsako sredo zvečer vadi starodavno kitajsko borilno veščino. Sicer pa celjsko društvo od maja do oktobra organizira tudi začetni tečaj taijiquana, ki obsega štiriindvajset figur.
Legenda o nastanku tai-jiquana sega v 12. stoletje, ko je starodavni mislec opazoval boj med kačo in belim žerjavom. Ko jo je beli žerjav napadel, je kača, na videz nepripravljena, izkoristila žerjavovo šibkost in napadla nazaj ravno v pravem trenutku. »To dejansko je taijiquan, saj se pri borbi izkorišča šibkost nasprotnika,« pove Martina Sabotin, vaditeljica taijiquana, ki se je s kitajsko borilno veščino srečala v času študija v Ljubljani, ko se je včlanila
v Slovensko društvo taiji-quan. Sabotinova je lani z Milanom Škreblinom ustanovila celjsko društvo Taiji društvo za zdravo gibanje Svila in meč. Taijiquan je bil prvotno mišljen le kot borilna veščina, sčasoma, ko se človeku ni bilo več treba boriti za življenje, so ga zaradi številnih pozitivnih učinkov, med njimi tudi zmanjšanja stresa, začeli uporabljati za vadbo. Priljubljen je predvsem pri starejših ljudeh zaradi mehkih in počasnih gibov, s katerimi posamezniki ne obremenjujejo sklepov. Z redno vadbo telo postane veliko bolj stabilno, pretoč-nost telesa se poveča.
Vadba v parkih najboljša
Na Kitajskem je taijiquan pogosta jutranja vadba v parkih, kjer lahko namesto meditativne glasbe v zaprtih prostorih prisluhnejo naravnim zvokom. Prav zaradi tega celjsko društvo v poletnih mesecih organizira vad-
Brezplačna vadba taijiquana je ob sredah od 18. do 19. ure v zahodnem delu celjskega Mestnega parka.
bo na prostem v Mestnem parku.
»Do zdaj smo imeli vadbo že trikrat,« pove Sabotinova, ki ji je všeč, da so Celjani pokazali zanimanje za vadbo.
Veliko sprehajalcev se ustavi in jih opazuje. Nekateri se jim celo pridružijo. V Slovenskem društvu Taijiquan vadijo tako moški kot ženske, v Celju pa je nekoliko več žensk. »Ker
gre za počasno gibanje, ponavadi ni zanimivo za mlade, ampak za starejše, vendar to ne pomeni, da je vadba namenjena le njim,« razloži Sabo-tinova, ki vadbo svetuje tudi
tistim, ki želijo ublažiti stres. Taijiquan lahko začne vaditi prav vsakdo, tudi tisti brez dobre fizične pripravljenosti, saj se figure začnejo učiti postopoma. Na začetku vsake vadbe se približno 30 minut ogrevajo. Ljudje za vadbo ne potrebujejo posebne opreme. Najbolje je, da imajo na sebi oblačila, v katerih se počutijo udobno.
Taijiquan v slovenskem prevodu pomeni največjo popolno skrajnost. Beseda uprizarja njegov simbol v obliki bele in črne kaplje, ki se med sabo prelivata. Pri taijiquanu gre namreč za dopolnjevanje nasprotij, kar pomeni, da se prehaja iz ene skrajnosti v drugo. Gibanju naprej sledi gibanje nazaj. Gibanju navzgor sledi gibanje navzdol. Pomembno je, da je gibanje neprekinjeno.
ŠO
Foto: TimE
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
Nogomet na
milnici
Športno društvo Savinja 2000 in Štepih bullsi so v športnem parku v Ločici ob Savinji pripravili nogometni turnir na milnici.
Nastopilo je kar 15 ekip s Celjskega. V finalni tekmi je ekipa Beli balet iz Šoštanja s 4:2 premagala ekipo Balvani Šempeter, za tretje oziroma četrto mesto pa je ekipa Flamenga Andraž nad Polzelo premagala ekipo Kaličopki Gomilsko s 4:3. Ob koncu so najboljšim ekipam podelili pokale in denarne nagrade.
TT
22. julij POHODNIŠTVO
Vrh Na Pečeh, 2.039 m, info: Planinsko društvo Celje Matica, vodniški odsek, telefon 03/492-48-50 oz. 051 338-358.
Julij in avgust
JOGA
Celje: vsak torek ob 18. uri v mestnem parku, info: 031 616-998 (Društvo Joga v vsakdanjem življenju) Dobrna: vsako sredo ob 19. uri v zdraviliškem parku, info: 070 999-200
Šentjur: vsak četrtek ob 19. uri v športnem parku, info: 031 616-998 (Društvo Joga v vsakdanjem življenju)
Utrinek s tekmovanja
Julij
Taijiquan
Celje: Vadba za odrasle vseh generacij, vsako sredo ob 18. uri v mestnem parku, info: 031 392 596 (Taiji društvo za zdravo gibanje Svila in meč)
Takole je spretno, natančno in silovito »iz prve« zadel Roman Bezjak.
Začetek po željah
Celjani zmagali doma, Rudar s točko z gostovanja
V	uvodnem krogu 1. slovenske nogometne lige so bile odigrane štiri tekme: Celje - Triglav 1:0, Mura -Rudar 1:1, Olimpija - Domžale 1:2 in Gorica - Maribor 1:3. Srečanje med Aluminijem in Koprom bo 1. avgusta. Celjani, oslabljeni zaradi kazni glavnega kreativca Močiča, zaradi bolezni Cen-triha ter poškodb Verbiča in Romiha, so pričakovali zahtevno nalogo, a vseeno tudi zmago.
V	številnih priložnostih so se znašli Bajde, Medved, Mo-čivnik in Bezjak, edini gol pa je padel v 48. minuti.
Leva, leva, gol
Na rob kazenskega prostora je podal kapetan Sebastjan Gobec, prijetno pa je presenetil Roman Bezjak. Takoj je zamahnil z levico, žogo odlično zadel in razveselil 600 gledalcev. Še eno priložnost je imel po imenitni Verbičevi akciji. Iz ugodnega položaja ni uspel zapečatiti usode gostov, ki so v končnici prevladovali, toda zrele priložnosti za izenačenje si niso uspeli ustvariti. Vendar pri 0:0 bi lahko bila usodna napaka Krajcerja, ki je z glavo posredoval tako, da je nevarnemu Đurkoviču žogo pravzaprav imenitno nastavil. Zgrešil je za las. Žreb tekmeca za uvod je bil pravzaprav idealen. Zdaj bo lažje, očitno pa je, da bo spet v ospredju Pušnikova filozofija z agresivnostjo, veliko tekanja in hitrimi prehodi v napad, kar prinaša zanimive akcije. In tudi gole, če bodo le napadalci bolj zbrani. »Do prve zmage je najtežje priti, zato pa je nato najslajše. V prvem delu žal nismo izkoristili nekaj zrelih
priložnosti. Igra je bila malce brezglava, fantje so si želeli preveč, bili so tudi utrujeni po četrtkovi tekmi. Upam, da si bomo pridobili zaupanje gledalcev. To bo največja nagrada za njihovo delo,« meni Pušnik in pred gostovanjem v Domžalah pravi: »Vesel sem, ker se bo vrnil Močič, upam, da tudi bolni in poškodovani igralci. Želeli si bomo točk, v gosteh bomo bolj sproščeno igrali. Podaje in prehod v globino morajo biti hitrejši. Realizacija bo še nekaj časa naša težava. Napadalci precej moči potrošijo med >presingom< in nato zmanjka zbranosti med zaključki akcij. Potrebujemo še nekaj časa.«
S »knapovsko« vztrajnostjo
Velenjski Rudar je vknjižil točko. V močno spremenjeni zasedbi trenerja Milana Đuričića je že na prvi tekmi debitiralo pet novincev - Matjaž Rozman, Cristian Buba-lovič, Dragoslav Stakić, Saša Bakarič in Senad Jahič. Rezultat 1:1 je bil na Fazaneriji pred 2.000 gledalci povsem pravičen oziroma realen po prikazanem. Prvi polčas je postregel z lepimi priložnostmi na obeh straneh, vendar se mreži nista zatresli. Mura je povedla v 17. minuti nadaljevanja, ko je Mate Eterović ugnal nemočnega vratarja Matjaža Rozmana. Sledili so poskusi Rudarja, vendar je manjkala uspešna realizacija. Ko je že vse kazalo, da bodo gostitelji zmagali, je v 89. minuti Elvis Bratanovič opazil osamljenega Mateja Podlo-garja, ta pa je darilo domače obrambe spretno izkoristil. Trener Rudarja Milan Đuri-
CINKARNA
čić je dejal: »Moji fantje so se hrabro borili in si zaslužili točko. To je mlada ekipa, za katero čas še prihaja. Mi imamo sicer še veliko težav tudi s poškodovanimi igralci. Ko bodo vsi pripravljeni, potem bo moštvo vredno spoštovanja. Osvojena točka proti Muri je nagrada za trud med pripravljalnim obdobjem ter spodbuda za naprej. Iz kroga v krog bo naša igra delovala bolje.« Velenjčani bodo v soboto gostili Olimpijo, ki je v prvem krogu pred domačimi gledalci izgubila proti Domžalam. »Olimpija je absolutni favorit. Mi bomo vložili v tekmo vse moči, da se hrabro zoperstavimo. Tudi s podporo domačih gledalcev. Vse je mogoče. Moji mladi fantje nimajo strahu, to pa je zelo pomembno. Mladost je prihodnost Rudarja,« je dodal Đuričić.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: TimE
Celje (4-2-3-1): Kotnik
-	Gobec, Krajcer, Žitko, Korošec - Vrhovec, Kolsi
-	Medved, Bezjak, Bajde
-	Močivnik. Igrali so še Verbič, Romih, Horvat.
Rudar (4-4-2): Rozman - Rošer, Bubalović, Stakić, Bakarič - Klinar, Jahič, Krefl, Rotman - Podlogar, Firer. Igrala sta še Črnčič, Bratanovič.
Grobelnik
pokopal celjske upe
Celjskim nogometašem se ni uspelo uvrstiti v drugi krog kvalifikacij za evropsko ligo. Ni jim uspelo premagati Dacie, ni se jim na dveh tekmah uspelo izogniti porazoma, ni jim uspelo niti doseči gola, a vendar niso razočarani, kajti moldavsko moštvo je zelo kakovostno.
V dobrih treh minutah je imelo tri strele s kotov, nato je sledil pravi projektil Romana Bezjaka s 30 metrov oddaljenosti, pospremljen z vzdihom s tribun. Žoga je švignila mimo zgornjega vogala vrat ...
Sporna roka
Na drugi strani je Kotnik preprečil zadetek Josanu, nato pa je na sceno stopil avstrijski sodnik Gerhard Grobelnik. Krkotić je poslal nenevarno podajo proti vratom, Matic Žitko se je zasukal in žoga je zadela njegovo roko, ki je bila več ali manj ob telesu. Trener Celja Marijan Pušnik je nekaj dni kasneje dejal: »Večkrat sem pogledal posnetek. Matic ni imel roke v nenaravnem položaju, še k telesu jo je primaknil. Ostalo bi 0:0 in vprašanje je, kakšno bi bilo nadaljevanje. Res je, da tudi kasneje nismo dosegli gola.« Ko je Dacia na podlagi visoke prednosti - Celje je za napredovanje potrebovalo tri gole - znala odbiti resnejše napade. Kolsi je z glavo žogo poslal čez prečko, Močič je izmenjal žogo z Verbičem in se znašel sam pred vratarjem, a streljal tik ob vratnici. Sali je prejel rdeč karton, a šele v 77. minuti. Gostitelji so se zapodili proti častnemu golu in ohranitvi pozitivne bilance v evropskih pokalih, a jim ni uspelo (7 zmag in remijev, 8 porazov). Mamah je sicer zadel lastno prečko .
Švedi za nas
»Zadovoljen sem, kajti naša ekipa je v Celju prikazala dober nogomet. Naš cilj na gostovanju je bil doseči gol, kajti potem je vse lažje. To se je uresničilo. Izid me je zadovoljil,« je po nekaj pokajenih cigaretah v garderobi na novinarski konferenci povedal trener Igor Dobrovolski. Njego-
Povratna tekma 1. kroga kvalifikacij za evropsko ligo
Celje - Dacia 0:1 (0:1)
CELJE - Štadion Arena Petrol, gledalcev 1.800, sodnik Gerhard
Grobelnik (Avstrija).
Strelec: 0:1 Mihaliov (32-11 m)
CELJE: Kotnik, Krajcer, Centrih (60. Gaber), Žitko, Vrhovec, Romih (46. Verbič), Močič, Kolsi, Gobec, Bajde (70. Močivnik), Bezjak.
DACIA: Gajdukevič, Popovič, Mamah, Santos, Dimovski, Gu-ira (66. Grosu), Josan (80. Stjepanović), Mihaliov, Cojocari, Krkotić, Sow (59. Sali).
Rumeni kartoni: Vrhovec, Verbič, Močivnik; Josan, Gajdu-kevič, Sali.
Rdeč karton: Sali (77.).
Na vrhu tribune za posebne goste sta bila delegat tekme Francoz Piette in kontrolor sojenja Valežan Gifford. Pod njima je bivši selektor Slovenije Bojan Prašnikar v pogovoru z direktorjem NK Maribor Bojanom Banom.
vi delodajalci so bili ogorčeni nad predstavo v 2. polčasu: »To je bila katastrofa!« Tedaj so predstavniki Elfsborga na VIP-tribuni stiskali pesti za celjske napadalce; Švedi bi se seveda raje pomerili s Celjem. A ni šlo. Pušnikova zamisel s postavitvijo 4-3-2-1 je bila primerna za dolgotrajno napetost, ki pa jo je onemogočil (tudi) avstrijski sodnik. »Rezultat pove vse. Moldavci so bili boljši na obeh tekmah. Po petih tednih skupnega dela nekaj igralcev še ne verjame v učinkovitost našega agresivnega pokrivanja tekmecev in so se skrili, namesto da bi že
tedaj dali vse od sebe. Nikogar ne bi izpostavljal. Drugi polčas je bil boljši, žoga je tekla hitreje in ustvarili smo si tri, štiri priložnosti. Zadnjih 45 minut mi daje upanje v boljši celjski jutri. Vsakemu gledalcu bi se posebej zahvalil,« je razpredal Pušnik.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
»Dacia, Dacia« je odmevalo z desne strani tribune še pri 0:0. Iz Italije se je pripeljalo 15 moldavskih delavcev.
»Nisen
Renner pričakoval v
Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Barceloni je atlet celjskega Kladivarja Robert Renner v finalu skoka s palico osvojil peto mesto. Preskočil je 540 centimetrov, kar je odlično.
Za 15 centimetrov so bili boljši zmagovalec Brazilec da Silva, Hrvat Horvat in Kanadčan Barber, za 10 cm pa Španec Didac Salas. Rennerjevo peto mesto je bila najboljša slovenska uvrstitev v Španiji. Danes se bo vrnil domov, včeraj smo ga še ujeli v osrčju Katalonije. Ob nekaj težavah med sezono je dokazal, da se zna zbrati in izkazati, ko je to najbolj potrebno. Je vendarle sam pri sebi pričakoval še več? »Ja, drži. Na tekmo sezone sem prišel z
Marko Tuomas Kolsi v boju z Ni-colaem Josanom, ki ni igral v Ki-šinjevu.
Znan košarkarski mene-džer, sicer bivši slovenski reprezentant Slavko Kotnik, bo kot kaže postal reden obiskovalec Arene Petrol. Ne zanima ga prodaja kakšnega igralca, temveč njegovo hčer zanima eden od nogometašev. Visokorasla mladenka je dekle Matica Žitka.
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Zmago tudi z zlatorogi do zmag
Mladi slovenski košarkarji (do 20 let) so tudi v tretjem krogu prvega dela evropskega prvenstva, ki ga gosti prav Slovenija, vknjižili še tretjo zmago. Med najzaslužnejšimi za zmago so bili tudi košarkarji laškega Zlatoroga.
Slovenci so tekme predtek-movanja igrali v Domžalah, tako bo tudi v drugem delu. V prvi tekmi so z 81:68 premagali Italijo, zatem s tesnih 70:69 Švedsko in za konec še Litvo s 87:71. Včeraj zvečer se je naša mlada izbrana vrsta v prvi tekmi drugega dela pomerila z Latvijo. Danes bo nasprotnica Turčija, jutri Španija. Prvi del evropskega prvenstva je za Slovenijo minil izjemno uspešno, saj so varovanci selektorja, Celjana Zmaga Sagadina, zbrali tri zmage proti trem močnim tekmecem. Po statističnih merilih je naša ekipa najboljša po podajah in peta po doseženih točkah. Pod obročema je na vseh treh tekmah kraljeval center Alen Omič, član Zlatoroga. Odlično je barve Slovenije zastopal tudi njegov klubski kolega, organizator igre Miha Lapornik. Tretji član Zlatoroga, center Žiga Dimec, je prav tako prispeval dobre igre k uspešnim predstavam reprezentance. Alen Omič je dejal: »Prvi del je za nami in uspel nam je tako, kot smo si želeli pred začetkom. Kljub temu ne smemo biti zadovoljni, saj nismo še ničesar osvojili. Da bi se lah-
Alen Omič je »nebeški skakalec«, četudi ga vlečejo za roko.
ko na koncu veselili, bo treba slaviti zmage še kar na nekaj tekmah.« Današnji obračun
med Slovenijo in Turčijo se bo v Domžalah začel ob 18. uri. MITJA KNEZ, foto: TimE
n zelo razočaran ...«
reč v Barceloni
dobrim osebnim rekordom, res pa je, da ga pred prvenstvom nisem potrdil. Toda svetovno prvenstvo me je zelo motiviralo in uspel mi je skok, višji od 540 cm, kar je bilo letos na žalost za malenkost premalo za zelo visoko uvrstitev. Nisem zelo razočaran, sem pa od SP pričakoval malenkost več.« 500, 520 in 530 centimetrov je preletel v prvih poskusih. Kakšen je bil tedaj občutek? »Odličen, zdelo se mi je, da mi medalja ne more uiti,« je priznal Renner, ki je letos preskočil pet metrov in pol. Letvico je prvič podrl na 540, nato jo preletel, na 545 in 550 pa ni šlo. Je bil blizu uspeha? »Skoki so bili dobri. Višina je bila solidna, toda zaradi pomanjkanja dinamičnosti mi je
zmanjkalo glede globine in padal sem na letvico.« V soboto bo morda nastopil na DP za mlajše člane na Ptuju, sledila bo sprostitev na morju, nato pa priprava na septembrske tekme, med katerimi bo v ospredju miting v Celju 5. septembra.
Z Robertom je bil v Španiji njegov trener Milan Kranjc, ki
WWW.CINKARNA.!
je podal zaključno oceno nastopov svojega varovanca: »Skakal je odlično, se trudil na vso moč in v danem trenutku dosegel najboljši možen rezultat.« Vemo, da je bil Robert mlajši od večine tekmovalcev, Kranjc pa je postregel z zanimivostjo: »Le dva sta bila mlajša, Šved in Kanadčan, ki je bil ob koncu pred Robertom in je osvojil bronasto medaljo. Izjemno je presenetil in občutno izboljšal svoj osebni rekord. Pred Robertom je naslednje leto evropsko prvenstvo v Riettiju. Večine tekmecev iz Barcelone tam ne bo in možnost za zelo visoko uvrstitev je precejšnja.« Zaradi odhoda na SP Renner ni nastopil na državnem članskem prvenstvu, kjer je za naslov prvaka zadostovalo že 500 cm.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
cc
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
Po srhljivki osvojili bronasto odličje
Slovenska mladinska rokometna reprezentanca je osvojila bronasto kolajno na evropskem prvenstvu v Turčiji.
V Ankari je po izvajanju sedemmetrovk premagala Švedsko. Naslov evropskih prvakov so osvojili Španci, ki so v finalu prepričljivo premagali Hrvaško, s 34:21. V rednem delu se je tekma s Švedi končala izenačeno 23:23, po prvem podaljšku je bilo 27:27, po drugem 32:32.
Sledile so sedemmetrovke. Prvi je odgovornost prevzel član Celja Pivovarne Laško Borut Mačkovšek, za njim Velenjčan Mario Šoštarič. Oba sta zadela, na drugi strani pa je oba strela zaustavil tretji vratar Gorenja Rok Zaponšek! Slovenci so bili v štirih serijah nezgrešljivi (še Špende in Cehte), peta ni bila potrebna. Šoštarič je dosegel 9 golov, Mačkovšek 8, njegovi klubski soigralci Gregor Potočnik 5, Igor Žabič 4 in Blaž Sendelbah 2. Bronasta iz Celja Pivovarne Laško sta še Jure Go-renjak in Tilen Kodrin. Bloud-kov nagrajenec Slavko Ivezič je s Slovenijo osvojil šesto odličje na velikih tekmovanjih. Poskrbel je, da je bilo vodstvo celjsko obarvano. Njegov pomočnik je bil Klemen Luzar, tehnični vodja Rado Pantelič, zdravnik dr. Dušan Polimac ...
DŠ
Foto: SHERPA
Borut Mačkovšek je bil skupaj z Mariom Šoštaričem (po 43 golov) najboljši strelec naše selekcije. Potočnik jih je dosegel 15, Žabič 14, Sendelbah 12, Kodrin 8, Gorenjak enega.
Vid Karner
Vedno bližje Brusu!
Slovenska kajakaška reprezentanca je osvojila prvo mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v ameriškem Wisconsinu.
Sestavljali so jo Celjana Martin Srabotnik in Vid Karner ter Rok Markočič. V posamični konkurenci je mlad celjski kajakaš Karner osvojil četrto mesto, Srabotnik, tudi član celjskega Nivoja, ki je imel drugi čas v polfinalu, je bil deveti. Za uspehe 16 let starih celjskih tekmovalcev na divjih vodah je v veliki meri zaslužen njun trener Aleš Kuder, ki je z njima v ZDA. Za njiju to ni zadnje svetovno prvenstvo. Formo sta spretno stopnjevala, namreč v kvalifikacijah je imel Karner 16., Srabotnik pa 18. čas. Tedaj se je zdelo, da sta zelo oddaljena od dosežka, ki je pred dvema letoma uspel Simonu Brusu na SP v Foixu, ko je postal podprvak.
DŠ
Martin Srabotnik
14
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Hrvaška planina vzela življenje priznanega Celjana
Na Pelješcu umrla legenda celjskega gledališkega odra - »Gora ga je izbrala!«
Od četrtka je na strmem in nevarnem območju Pelješca v Dalmaciji trajalo iskanje 68-letnega Mira Podjeda, čigar truplo so našli včeraj v jutranjih urah. Podjed, sicer dolgoletni in izkušen planinec, se je v četrtek zjutraj odpravil na pohod na planino Sveti Ilija, kamor naj bi ga pot že večkrat vodila v preteklih letih. Bil je ustrezno opremljen in tudi vešč takšnih vzponov, a žal je nesreča zahtevala svoj davek.
Podjeda so našli na vrhu območja gore Sveti Ilija, na delu, ki ga imenujejo Kabal. Okoliščine smrti bodo znane po opravljeni obdukciji in preiskavi. Prvi podatki kažejo na zdrs, reševalci domnevajo, da naj bi mu zatem nekako uspelo najti zavetje pred močno vročino v senci, kjer pa je omagal. »Gora ga je izbrala,« je zato misel, ki se ob tem tragičnem dogodku pojavlja kar sama od sebe.
Za hrvaškimi gorskimi reševalci, policisti, vodniki reševalnih psov in gasilci je ena najtežjih iskalnih akcij planincev na Hrvaškem, saj je območje na Pelješcu zelo nevarno in tudi težko dostopno. Dokler pogrešanega niso našli, so preiskali številna brezna in s spusti z vrvmi pregledali še strmo pobočje, saj so sumili, da bi pohodnik lahko padel v globino. V iskalno akcijo so se vključile tudi ekipe gorskih reševalcev iz Splita, Dubrovnika, Makarske in Šibenika, v nedeljo pa so iskalno akcijo še razširili. Reševalne ekipe so na planini ostajale tudi v nočnih urah. Območje, ki se imenuje Sveti Ilija, je bilo do zdaj že prizorišče številnih planinskih nesreč. Ravno na tem območju je bila pred leti prav tako ena večjih hrvaških iskalnih akcij za pogrešanim turistom, v kateri je sodelovalo več sto reševalcev.
Sveti Ilija je najvišja gora na Peljšecu (južna Dalmacija), ki doseže 961 metrov nadmorske višine. Domačini jo imenujejo tudi Zmijsko brdo.
SŠol, BS, foto: SHERPA, arhiv NT
Značilen širok nasmeh, ki ne bo pozabljen
Miro Podjed je v svojem štiriinštiridesetletnem delu na celjskih odrskih deskah ustvaril več kot 140 vlog. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade, leta 2009 tudi srebrni grb Mestne občine Celje. V SLG Celje se je zaposlil leta 1968 in celjskemu gledališču ostal zvest vse do upokojitve januarja letos. Priljubljen je bil tako pri odraslem občinstvu kot pri otrocih, številnim generacijam najmlajših ostaja zapisan v spomin tudi kot »njihov« dedek Mraz. S
svojo vedrino in humorjem je veljal predvsem za mojstra žlahtne komike. Razvil je številne odtenke upodobitev komičnega, od ironije do burkaštva, od karakterne do telesne komike. Odlično je oblikoval tudi vloge v dramah v najrazličnejših obdobjih, od klasike do sodobnih dram domačih in tujih avtorjev. Njegova igra je bila natančna in poglobljena študija posameznih psiholoških prerezov, ki jim je vedno znova znal dodati kaj novega, svojega.
Preglavice z naravo
Neurja znova klestila po Celjskem
Vreme je konec tedna znova povzročalo obilo preglavic. V severnem delu države so močnejši nalivi z drobno točo zalivali kleti, sunki vetra so v Pirešici in Žalcu ruvali in podirali drevje, Agencija RS za okolje pa je poročala o naraščajočih rekah in hudournikih.
Toča je svoje delo dodobra opravila .
Konec tedna so jo najslabše odnesli posamezni zaselki v občinah Velenje, Ljubno in Rečica ob Savinji. Zaradi neurja z močnim vetrom in dežjem je v noči na nedeljo meteorna voda v Velenju zalila 20 stanovanjskih hiš ter 3 poslovne objekte. Posredovalo je 81 gasilcev z 12 vozili iz PGD Velenje, Šalek, Bevče, Pesje in Vinska Gora, ki so črpali vodo iz objektov, čistili prepuste in pregledali območje.
V	Lokah v občini Ljubno je zaradi močnega naliva voda začela zalivati gostinsko-sta-novanjski objekt. Posredovali so gasilci PGD Ljubno ob Savinji, ki so sprostili odtočni jarek v gozdu nad objektom in omogočili pretok vode. Zaradi močnega naliva je meteorna voda začela zalivati prostore stanovanjske hiše v Okonini. Posredovali so gasilci PGD Okonina, ki so prebili odtočni jašek ter omogočili odtekanje vode.
V	nočnih urah je neurje z močnim nalivom zajelo obmo-
čje občine Rečica ob Savinji. V Rečici ob Savinji je meteorna voda začela zalivati stanovanjski objekt in garažo ter ogrožati objekt v bližini. Posredovali so gasilci PGD Rečica ob Savinji, ki so prebili odtočno cev in omogočili odtekanje vode.
Problemi s točo
Veliko škode je v rečiški občini, predvsem v zaselkih Dol-Suha in Poljane, zaradi močne toče nastalo tudi na kmetijskih površinah, vendar večina kmetov pridelkov nima zavarovanih, tako da najverjetneje škode ne bodo ocenjevali. Ostali so prizori zbite trave
in buč, oguljenih fižolovk in podobnih nevšečnosti, s katerimi se bodo očitno bolj kot ne spopadali sami pridelovalci in kmetje.
»Vse je oguljeno, ostalo je samo steblovje,« je včeraj pripovedoval eden od prizadetih kmetovalcev, ki je ostal brez druge košnje. »Kar ni uničila suša, je stolklo v soboto ponoči. Najhuje je, ko gledaš divjanje narave, a ne moreš storiti popolnoma nič. Gledaš točo in veš, da bo vse stolklo, vodo, ki drvi mimo, in se zavedaš, da bo zasulo ceste, ampak storiti ne moreš nič.«
Precej škode so nalivi povzročili tudi na občinskih in lokalnih cestah, ki jih bodo začeli urejati v teh dneh.
US
Foto: arhiv NT
Medtem ko prve ocene škode v kmetijstvu po zadnjih neurjih s točo še niso znane, iz panoge že poročajo o škodi zaradi suše, ki je prizadela skoraj 100 tisoč hektarjev kmetijskih površin. Zaradi suše je večina kmetijskih rastlin utrpela nepopravljivo škodo, posledice pa se najbolj odražajo na travinju in koruzi, na vrtninah in v nasadih jablan. Na travniških površinah je bila zaradi suše in vročine praktično ustavljena rast. Površine v predelu Savinjske doline, zlasti na prisojnih legah, so posušene in zažgane. Kot ocenjujejo, je že izpadel en odkos.
NOVI TEDNIK
KRONIKA
15
Vladimir Vodušek. Od medijskega lika do osumljenca. V
Četrtek: Pri Vodušku našli tudi pištolo
Pri izsiljevanju je zahteval kup denarja čim prej
Medtem ko je Vladimir Vodušek že od sobote v priporu, kamor ga je po zaslišanju poslal preiskovalni sodnik, so celjski kriminalisti za javnost povedali nekaj več podrobnosti o kaznivem dejanju izsiljevanja, ki naj bi ga storil. Tudi njegov kolega, 61-letni Stanislav Gaberc, je v priporu. Vse glasnejše so govorice, da naj bi Vodušek izsiljeval prvega moža Uniorja Gorazda Korošca v zvezi s poslovanjem z Rimskimi termami, katerih lastnik je tudi Unior - po drugih podatkih pa naj ne bi šlo za ta primer. Je pa res, da sta oškodovanca (podjetji) dva in ne le eden, kot se je govorilo najprej.
Voduška sumijo, da je pred pita njegove terjatve v višini
mesecem poklical vodilne v podjetjih in zahteval denar, v nasprotnem primeru bi objavil dokumente o spornem poslovanju. »Najprej je od obeh oškodovancev zahteval 350 tisoč evrov, nato je predlagal, da oškodovani podjetji odku-
160 tisoč evrov ali da eno od podjetij z njegovim podjetjem sklene pogodbo o oglaševanju v višini 360 tisočakov. V nadaljevanju je z Velenjčanom z več klici stopnjeval pritisk,« navaja pomočnik vodje Sektorja kriminalistične policije
Po avtocesti potiskali taksi
Celjski policisti so zaradi tatvine taksi vozila ovadili 33-letnega Celjana. Tega so prijeli v noči na četrtek pretekli teden na avtocesti pri Ljubečni. Saj ni res, a je: tri osebe, ki sploh niso vedele, da se moški lažno izdaja za taksista, so sredi avtoceste potiskale taksi!
33-letnik je namreč pred tem v Veselovi ulici v Celju ukradel avtomobil taksi službe Simby. V avtomobilu je namreč videl ključe, ni pa vedel, da je avtomobil pokvarjen in da je tam čakal, da ga odpeljejo na popravilo. Nekako se mu je uspelo z njim odpeljati v Cankarjevo ulico, kjer je kaj hitro dobil stranke. Trem osebam je obljubil prevoz do Maribora za pičlih 20 evrov in se tako izdajal za izkušenega taksista. Trojica je prisedla v taksi in jo mahnila proti avtocesti, ko so se zapeljali proti Mariboru, pa se je pri Ljubečni avto nenadoma spet pokvaril. Pod pretvezo, da je zmanjkalo goriva, so tri stranke z dobrim namenom 33-letniku pomagale s potiskanjem, da bi avto spravili v pogon. To so opazili mi-movozeči in poklicali na 113, saj se je to dogajalo v nočnem času in na neosvetljenem delu ter brez vidnih oznak, da je na avtocesti vozilo v okvari. Na kraj so prispeli policisti, ki so 33-letniku odvzeli prostost. V postopku so celo ugotovili, da moški sploh nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Dobra stvar v vsej tej zmedi je ta, da so tri stranke lahko vsaj kratek čas upale na ugodno ceno prevoza do Maribora, ki drugače stane tudi več kot 40 evrov ...
SŠol
PU Celje Aleš Slapnik. Vodilna obeh izsiljevanih podjetij sta nato Voduška in Gaberca tudi ovadila, vendar ne na policiji, ampak na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, od koder so podatke posredovali celjskim kriminalistom. Ti so s tajnimi metodami dela, verjetno s prisluškovanjem in sledenjem, ugotovili, da naj bi Vodušek zahteval plačilo čim prej. Prvi znesek bi mu morali plačati minuli četrtek, a so mu podtaknili označen denar in ga na Trojanah prijeli s 50 tisočaki, ostali znesek, 100 tisoč evrov, pa naj bi mu izročili v naslednjih dneh, vsaj tako so mu povedali.
Po aretaciji so sledile še hišne preiskave pri Vodušku in Gabercu, zasegli pa so kup dokumentacije, računalnikov, mobilnih telefonov, pogodb in računov. Pri Vodušku so našli celo pištolo, za katero naj bi sicer imel dovoljenje.
SŠol, foto: TimE
Petek: Ovadili
tudi Špana
Sumljivo poslovanje z Vegradom
V zgodnjih petkovih jutranjih urah so prijeli nekdanjega direktorja Hypo Alpe Adria banke Božidarja Špana, vendar so ga na prostost izpustili še isti dan v popoldanskih urah, ko so se končale tudi hišne preiskave. Sumijo, da je storil kazniva dejanja v povezavi s poslovanjem banke in Vegrada.
Nekdanji vodilni v banki Hypo in Hypo Leasing, med njimi naj bi bil tudi Špan, naj bi na svoje osebne račune prejeli okoli 2,4 milijona evrov. Bančni računi so bili v Liechtensteinu, kjer je imelo sedež podjetje, katerega lastniki naj bi bili vodilni Hypo Alpe Adria banke. Vegrad je samo v letih od 2005 do 2006 v Liechtenstein prenesel kar 40 milijonov evrov. Poleg Špana naj bi neuradno o prejetem večjem znesku denarja
Pijan motorist »zletel« s
Minuli četrtek zvečer se je na cesti Radeče-Zidani Most, izven Obrežja, zgodila huda prometna nesreča. 55-letni motorist iz Radeč je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste, trčil v obcestni betonski zid, nato še v varnostno odbojno ograjo na nasprotnem delu vozišča. Motorist naj bi vozil vinjen, saj je imel 1,44 grama alkohola na kilogram krvi, zaradi česar mu bodo policisti tudi izrekli kazen. Se je pa moški v nesreči huje poškodoval in ostal na zdravljenju v bolnišnici.
sumili še dva nekdanja vodilna bančnika banke Hypo in Hypo Leasing, Antona Romiha in Andreja Potočnika. Ravno ti naj bi stali za liechtensteinskim podjetjem, ki je od Vegrada »pobasalo« ogromno denarja. Kriminalisti morajo namreč dokazati, kam oziroma h komu je šel nakazani denar. V petek so
bile hišne preiskave tako v Celju kot v Ljubljani, v njih pa so policisti zasegli več dokumentacije, ki bo služila kot dokaz. Špana naj bi sumili več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic in pranja denarja, preiskavo pa usmerja specializirano državno tožilstvo.
SŠol
Začele so se sodne počitnice
V	nedeljo, 15. julija, oziroma tudi uradno v ponedeljek so se v Sloveniji začele sodne počitnice, ki bodo trajale do 15. avgusta. V tem času bodo na sodišču sicer delali, vendar v zmanjšanem obsegu. Čas uradnih ur na sodiščih ostaja nespremenjen. Tudi sodnih obravnav ne bo, naroke in sojenja bodo imeli sodniki le v primeru, če bo obdolžencu odvzeta ali omejena prostost oziroma če bo šlo za tuje državljane.
»Med sodnimi počitnicami sodišča ne vročajo sodnih pisanj, procesni roki pa ne tečejo. Vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov ter vlaganje predlogov za izvršbo bo nemoteno, vendar sklepi strankam ne bodo vročeni, razen v zadevah zavarovanja,« so sporočili s sodišča. Med nujne zadeve, kjer bodo naroki kljub počitnicam opravljeni, spadajo med drugim tudi postopki v zadevah zavarovanja, zadeve, povezane s preživninskimi obveznostmi, nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah. Več podatkov o tem, kateri primeri so nujni, je mogoče dobiti tudi na spletni strani sodišča.
V	času sodnih počitnic so uradne ure za nevabljene stranke enake kot do zdaj, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure ter ob sredah tudi od 14. ure do 16.30. Za poslovanje v zvezi z javnimi knjigami (sodni register, zemljiška knjiga) pa od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. ure do 16.30. Vložišča sodišč bodo odprta od 8. do 16. ure, ob petkih do 15. ure.
SŠol
Gorelo na avtocesti
Na avtocesti Celje-Maribor, pri izvozu za Dramlje, v kraju Šedina na območju Šentjurja, je v soboto zgorelo vozilo. Trčili sta dve tovorni vozili s priklopnikoma, eno se je vnelo in zgorelo v celoti, skupaj s tovorom. Požar so gasili celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz Slovenskih Konjic. Ena oseba se je pri tem poškodovala. Promet na tem avtocestnem odseku je bil kar nekaj časa zaradi odstranjevanja posledic tudi oviran.
Z vozilom na bok
V nedeljo nekaj minut po 18. uri se je na cesti Celje-Prose-niško zgodila hujša prometna nesreča. Kombinirano vozilo se je prevrnilo na bok, voznik pa se je pri tem tudi telesno poškodoval. Reševalci nujne medicinske pomoči so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Pri reševanju je pomagalo tudi sedem celjskih poklicnih gasilcev.
16
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Kot vsaka družina tudi mi omogočimo svojim otrokom praznovanje rojstnih dni. Ker želimo, da preživijo čim več časa zunaj in v gibanju, se odločamo za praznovanja na prostem. Lani smo rojstni dan naše šestletne Maje praznovali na Celjski koči in bili zadovoljni, letos smo se odločili za praznovanje na kmetiji Župnek v Vojniku in bili zelo navdušeni, tako otroci kot starši.
Pritegnili so nas predvsem ogled živali (imajo jih res veliko), zelo urejeno igrišče in prostor za sprejem otrok. Ko smo se šli dogovarjat za praznovanje, smo bili presenečeni nad prijaznostjo in prilagodljivostjo gospe Grete in drugih domačih. Program praznovanja je trajal tri ure, vendar je zaradi pestrega dogajanja minil zelo hitro. Program so začeli z ustvarjalnimi delavnicami. Sledil je ogled ži-
vali in imeli so kaj videti: radovedne koze, pritlikave ovčke, glasne race in goske, različne vrste kokoši, ribe v manjšem ribniku ... Gospe Greti ni bilo otrok težko animirati, saj so jih živali zelo zanimale, veliko so spraševali, poskušali oponašati živali in se ob tem smejali in zabavali. V hlevu so si ogledali kobilo z žrebetom, ju božali po glavi in hranili z mrvo. Kobila je z veseljem jedla in s tem spodbudila še druge otroke, da so ji v vedru prinašali mrvo in jo hranili. Čas pri konjičkih je minil zelo hitro in prestavili so se v hlev za koze in pritlikave ovčke. Med njimi je izstopal črni jagenjček, star nekaj tednov, ki je imel zelo rad božanje in carkljanje. Ker so otroci že bili navajeni hraniti konje, so samodejno začeli prinašati mrvo tudi kozam in ovčkam. Ljubitelje živali je gospa Greta nato povabila na domač »štrudelj« in domač sok.
Z logiko se daleč pride ...
V nedeljo, 10. junija, je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slovesna podelitev priznanj, imenovana Zotkini talenti. Prireditev je bila namenjena najboljšim na državnih tekmovanjih iz znanja, srečanju mladih raziskovalcev, njihovih mentorjev in staršev.
Ker sem kot učenka osmega razreda dosegla zlato priznanje na tekmovanju iz logike, sem dobila priznanje tudi sama. V Ljubljano me je spremljala vsa družina, prav tako se je vabilu na prireditev odzvala moja mentorica, učiteljica Alenka Polenšek. V sprejemni dvorani Cankarjevega doma je bilo zanimivo že pred prireditvijo. Postavljene so bile različne stojnice, ob njih pa so študentje različnih naravoslovnih smeri kazali zanimive poskuse. Tako smo se lahko ogledovali v infrardeči kameri, usmerjali premikanje robota, na kemijski stojnici pa smo se čudili poskusu, ob katerem se je tekočina spreminjala zdaj v roza, zdaj v modro barvo .
Prireditev je zabavno vodil voditelj Boštjan Gorenc - Pižama. Vse zbrane je preko videa nagovoril predsednik države dr. Danilo Türk. Osebno nas je pozdravil tudi minister dr. Žiga Turk.
Vsi Zotkini nagrajenci in mentorji smo za nagrado dobili vstopnice za obisk šestih različnih muzejev.
BARBARA LIPNIK, 8.a OŠ Slivnica pri Celju
Prednogometna Poljska
Triurno druženje otrok je minilo zelo hitro v sproščenem vzdušju, otroci so bili navdušeni nad vsem, tako nad živalmi, otroškim igriščem, lesenim polžem, peskovnikom ter sploh nad tem, da so lahko prosto tekali in igrali nogomet na travi.
Nepozaben rojstni dan na kmetiji Župnek
Po malici in ogledu živali je sledilo igranje nogometa, lovljenje, ustvarjanje in gradnja tunelov v peskovniku. Nekaj punc in fantov je bližnji velik lesen polž spremenilo v otroški avtobus in se z njim »odpeljalo« na potovanje. Maja in enajst njenih prijateljev se je veselo igralo, tekalo, skakalo in veselo kričalo. Ob koncu praznovanja so otroke pogostili še z domačimi obloženimi kruhki, zraven pa dodali še sveže narezano zelenjavo. Za posladek je sledil sladoled in triurno druženje je minilo zelo hitro.
Otroci so bili navdušeni nad vsem, tako nad živalmi, otroškim igriščem, lesenim polžem, peskovnikom ter predvsem nad tem, da so lahko prosto tekali in igrali nogomet na travi. Tudi starši smo ob koncu rojstnega dne bili zelo zadovoljni in navdušeni nad ponudbo in prijaznostjo gostiteljev na kmetiji Župnek.
VESNA MIHALIČ
Neposredno pred začetkom nogometnega prvenstva 2012 smo se delavci in učenci III. OŠ Celje mudili na zaključnem srečanju šol partneric, ki sodelujejo v Co-menius projektu Euro School Links. Srečanje je trajalo šest dni v očarljivem mestu Lodz, ki ga športni navdušenci bolje poznajo po soorganizaciji evropskega košarkarskega prvenstva leta 2009.
Na Poljskem se nas je zbrala pisana druščina učiteljev in učencev, saj nas je skupaj bilo 43. Pisana druščina, ki je med drugim štela pet slovenskih predstavnikov, je srečanje izrabila za analizo že postorjenega v preteklem letu, predstavitev dosežkov po državah, izmenjavo zamisli in mnenj ter načrtovanje naslednjega leta, ki bo tudi zadnje projektno leto.
Zaradi že narejenega smo lahko zelo ponosni na dosežke in rezultate našega prvega leta, še bolj pa se veselimo prihodnjega. Ivan Janez Do-mitrovič se začetka prihodnjega šolskega leta veseli še toliko bolj, saj bo kot ravnatelj III. OŠ Celje imel priložnost gostiti šole partnerice v Celju. Prvo partnersko srečanje bo oktobra in bo namenjeno konkretizaciji zamisli, ki se nam podijo po glavi za prihodnje šolsko leto, uskladi-
tvi urnikov in razdelitvi nalog med partnericami. Aleksander Verhovšek in Metka Vaj-dič, koordinatorja projekta, upata, da bo srečanje v Celju prav tako uspešno, kot je bilo nedavno na Poljskem, v kar ob naravnih lepotah Slovenije
in pregovorni dobrodušnosti ljudi v njej sploh ne moremo dvomiti. Vljudno vabljeni v III. OŠ oktobra, a še prej tudi septembra.
ALEKSANDER VERHOVŠEK, koordinator projekta Comenius
Projekt Medvedek
V Osnovni šoli Ljubečna smo tudi letos izvedli projekt Medvedek. V projektu sta sodelovala oba peta razreda.
Septembra smo kupili dva medvedka, oblečena v gorenjsko narodno nošo. Poldi-ja je 5.a-razred poslal v Anglijo, Tonija pa 5.b-razred v Kanado. Tudi mi smo kmalu prejeli dva nova medvedka. Iz Anglije nas je obiskal Coco, iz Kanade pa je k nam prišel Cutie. Učenci so oba medvedka čez leto pridno nosili domov in v šolo prinašali poročila, fotografije ali risbice. Ustvarili smo tudi dva bloga, kjer so medvedje pustolovščine v Sloveniji lahko spremljali tako naši kot tuji učenci. Najbolj pridni so bili učenci iz Anglije. Tudi oni so ustvarili blog, tako da smo lahko tudi mi prebirali o Poldijevih dogodivščinah. Za Tonijem pa se je žal izgubila vsaka sled. Vemo le, da je v Kanado varno prispel in da se je vsaj od začetka tam dobro počutil, potem pa se nam ni več oglasil. V projektu smo uživali prav vsi, najbolj veseli pa smo, ker sta se tako Coco kot Cutie odločila, da ostaneta z nami, da bosta lahko delala družbo ameriški medvedki Razorette.
DAC
Med nagrajenci tudi I. OŠ Rogaška Slatina
Armalov sklad za zdravo pitno vodo je v šolskem letu 2011/12 že osmo leto zapored razpisal javni natečaj. Med slovenskimi šolami se je najbolje izkazala I. OŠ Rogaška Slatina.
Armalov sklad je k sodelovanju povabil osnovne šole iz Slovenije, s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Črne gore in s Kosova. V Sloveniji se je na razpis prijavilo 26 osnovnih šol, iz vseh držav skupno pa kar 242. Na podlagi prijav in predloga plakata, ki ga je ob
prijavi oddala posamezna šola, so predstavniki Mariborske livarne izbrali v vsaki državi eno šolo, tako da se je 162 Armalovim šolam iz preteklih let letos pridružilo še 7 šol, ki so skupaj prejele 1.700 sanitarnih armatur.
V Sloveniji je bila izbrana I. OŠ Rogaška Slatina, ki si je za nagrado prislužila 28 Armalovih armatur. Prejela jih je na junijski svečani prireditvi. Vse izbrane šole so bile poleg uporabne nagrade deležne tudi strokovnega svetovanja o zmanjšanju
porabe pitne vode, kar je v skladu z ekološko usmerjenostjo učencev in zaposlenih v I. OŠ Rogaška Slatina.
ANTON STRNIŠA

www.zabavazaotroke.si
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
17
V	Konjicah veliko uspešnih
V	Slovenskih Konjicah je župan Miran Gorinšek za konec šolskega leta sprejel »naj« mlade iz osnovnih šol, z gimnazije, iz glasbene šole, športnike ter izjemne raziskovalce. Letos je bilo 250 prejemnikov priznanj, med njimi je bila najuspešnejša osmošolka OŠ Pod goro, ki je prejela kar tri zlata ter štiri srebrna državna priznanja. Vsa leta osnovne šole je bilo odličnih 40 učencev osnovnih šol Ob Dravinji, Pod goro ter Loče.	BJ
Na Dobrni Poezije
Na Dobrni se je v zadnjih letih uveljavilo, da počasti župan najboljše učence za konec šolskega leta kar na osrednji prireditvi občinskega praznika, ko je v občini najbolj slovesno vzdušje. Letos sta bili to vsa leta osnovne šole odlični Lucija Zajc ter Petra Rebernik (na fotografiji sta od leve proti desni), ki sta zato prejeli pisno priznanje ter knjigo Prešernovih Poezij. Čestitala sta jima župan Martin Brecl ter podžupan Stanislav Božnik.	BJ
Sprejem prvič tudi v Dobju
V Dobju so letos na pobudo ravnateljice Suzane Plemenitaš - Centrih prvič organizirali občinski sprejem za devetošolce, ki so v času šolanja dosegali najboljše rezultate oziroma so imeli povprečno oceno vsaj 4,5.
S tem se lahko pohvalijio Mija Bezgovšek, Ana Cesar, Vanesa Centrih, Laura Volasko in Domen Antlej. Odličnjakom, kot jim še vedno pravijo, je župan Franc Leskovšek čestital in jim zaželel uspešno nadaljnje izobraževanje. Ob tem je seveda dodal, da bodo njihove sposobnosti in znanje v prihodnosti še kako dobrodošle v domačem kraju.
StO, foto: JG
Poglobili se bodo v zgodovino
V občini Vojnik se je uveljavilo, da počasti župan Beno Po-dergajs najboljše učence za konec šolskega leta na valetah obeh osnovnih šol, v Vojniku ter posebej na Frankolovem. Vseh devet let odlični učenci so na valeti skupaj s starši in sošolci, kar jim pomeni toliko več, župan pa jim zaželi veliko sreče na nadaljnji šolski poti ter podari knjigo. Letos je bila to knjiga Svetovna zgodovina v preglednicah. BJ
Na valeti OŠ Frankolovo je župan Beno Podergajs s sodelavko iz občinske uprave Vesno Poteko posebej čestital odličnjakom Jasmini Kopinšek, Matjažu Čretniku in Luciji Stermecki.
Najboljši učenci OŠ Vojnik - z leve: Sara Črepinšek, Naja Pliberšek, Miha Herlah, Žan Koštomaj, Vid Kok, Neža Ivec, Rok Gorenšek in Klara Apotekar z Vesno Poteko iz občinske uprave na skrajni levi ter županom Benom Podergajsom na skrajni desni.
m
18
BRALCI POROČEVALCI
NOVI TEDNIK
Pogled z Resevne za rojstni dan
So stvari, ki so nam vsako leto bolj dragocene. Ob osebnih obletnicah se tega še bolj zavemo. Franc Šet iz Šentjurja se že dolgo ni počutil tako čilo in zdravo kot tisti dan na vrhu stolpa na Resevni. Čeprav ali pa prav zato, ker je prav tisti dan sredi maja praznoval 95. rojstni dan.
Jesen življenja Franc pre- njegovih najljubših konjičk-življa v šentjurskem domu ov. Še posebej, če so ga spre-starejših. V bolj aktivnih le- mljali dobri prijatelji. Nje-tih je bilo planinstvo eden gova najljubša pot je vodila



flp št
• r ft
Si	\ u


ravno na Resevno. V svojem gozdu na njenem pobočju si je zgradil celo bivak. Njegov prijatelj Ivan Straže se spominja, kako predano je pomagal pri gradnji doma, kako skrbno je sodeloval pri vodenju društva in kako srčno si je prizadeval za gradnjo razglednega stolpa na tem hribu. »Na sestankih nas je vedno priganjal k temu, sam pa je za gradnjo na vrhu celo podaril potrebno zemljišče,« pripoveduje Straže. Seveda je trajalo še pet let poti »od Poncija do Pilata«, kot se reče, da so uredili vse papirje in zbrali potreben denar. Prav Franc je kot najstarejši član društva pred več kot 16 leti prerezal trak pri odprtju stolpa.
Tudi zaradi vsega tega si je takratni predsednik planincev Ivan Straže zadal, da mu bo večkrat na leto, še posebej pa za rojstni dan, omogočil vzpon na vrh stolpa. Francu tako ljub razgled je ob visoki obletnici pospremil še z melodijo harmonike. Še na veliko vzponov na vrh Resevne, dodajamo
tudi mi.
StO
Na prireditvi so si obiskovalci lahko tudi v živo ogledali točenje medu.
Pol stoletja drameljskih čebelarjev
Čebelarji se v Dramljah organizirano družijo že 50 let. Okroglo obletnico so s podporo najmlajših navdušencev iz vrtca in s priznanji najbolj zaslužnih obeležili sredi junija.
Čebelarska družina - zadnji njenega delovanja se v kraju
dve desetletji jo vodi Anton Arh, prvi predsednik pa je bil Stanko Jager - je bila ustanovljena leta 1962. Tudi zaradi
krepi zavest o pomenu čebel za lokalno pridelavo hrane, hkrati pa so ljudje tudi vse bolj občutljivi za ekološke
teme, ki so s tem povezane. Med priznanji, ki so jih ob tej priložnosti podelili, je zagotovo izstopal stisk roke najstarejšemu čebelarju v kraju in edinemu še živečemu ustanovnemu članu družine Francu Slejku.
StO
Foto: PRIMOŽ LAUBIČ
ZT**" -
>
9
E t
i
i't. j



nI
r : jfjgff
11*
t-7*
lifeœr]
■ ■. *
■
J i
mk HT
r-- - *
Večer slovenske popevke s Pihalnim orkestrom Celje
Skoraj »pod stropom neba« in »za stenami dreves« je na petkov večer pri Vodnem stolpu v Celju oživela Slovenska popevka. Letos mineva 50 let, odkar se je rodila na Bledu, to pa je bila tudi zgovorna iztočnica Pihalnemu orkestru Celje, da se ji v okviru poletnih prireditev pod okriljem Zavoda Celeia pokloni v Knežjem mestu.
Približno 40 glasbenikov je bilo duh Popevke in številno pod dirigentskim vodstvom občinstvo popeljalo na spre-Nataše Aškerc v odmev celj- hod po zlatih 60. in 70. letih skega uličevja uigrano zva- minulega stoletja. Na skuraj
prvo koledarsko poletno noč je med drugim zazvenela istoimenska mojstrovina Elze Budau in Mojmirja Sepeta, nadaljevali so z žlahtnimi popevkaricami Sepetovo in Grosovo v Pesmi o pomladi in prijateljstvu in Zato sem noro te ljubila, posebno mesto je zasedal tudi domačin Oto
Pestner z zmagovalko iz leta 1977 Vrača se pomlad. Baladni pol koncerta so uravnovesili z igrivostjo Belih vran in njihovimi Nebotičnikom, Mačkom v žaklju in pesmijo Mini Maxi. Vokalno izvedbo polovice repertoarja so prepustili gostom Manueli Brečko, sicer javnosti znani kot finalistki v oddaji Misija Evrovizija, in vokalni skupini A-Kamela, ki se z a capella glasbo v sodobni preobleki druži dve leti.
Celjski pihalni orkester je nastal tik po začasnem za-
tonu Popevke. Leta 1984, le leto potem ko je umolknila za desetletje in pol, sta se namreč združila Godba na pihala Emo in Pihalni orkester Železničarskega prosvetnega društva Franceta Prešerna. Od tedaj kot nepogrešljiv člen kulturnega dogajanja na Celjskem posegajo po številnih vse zahtevnejših glasbenih žanrih. Kot je dejal predsednik orkestra Andrej Karner, so letos za njimi februarski Valentinov koncert, številni manjši nastopi, po
uspešnem koncertu Slovenske popevke pa jih zdaj čaka poletni počitek.
Ob oživitvi največjih po-pevkarskih mojstrovin se je porajala primerjava z današnjo podobo popevke, kjer se dostikrat zdi, da so jo uzurpirali stihokleparji. Kaj bo s Slovensko popevko? Bo preživela? Tega ne vemo ... Njeno usodo prepuščamo času in volji Slovencev, da v njej znova najdemo tisto, kar nas dela edinstvene.
MR
Od Gorce do gorce na Sladki Gori
Na Cahonovi domačiji je bil prikaz starega orodja za izdelavo vinskih sodov. (Foto: ALEN ŠTURBEK)
Turistično društvo Skriti biser Sladka Gora je v sodelovanju z Občino Šmarje pri Jelšah, s turistično informacijskim centrom in PGD Sladka Gora pripravilo pohod Od gorce do gorce. Letos je bil to že osmi pohod, po tradiciji pa je na zadnjo soboto v juniju.
Pot je pohodnike vodila krožno po sladkogorskih gričih, kjer so lastniki »gorc« ponujali domače dobrote in žlahtno kapljico, poskrbljeno pa je bilo tudi za ples in zabavo. Izpostaviti velja Sladkogorske muzikante, ki so celo pot z glasbo in s petjem spodbujali pohodnike. Ti so se lahko ustavili na desetih postojankah. Prva je bila Šketova gorca, kjer je bilo mogoče okusiti odprta ustekleničena vina in dobro-
te iz čebeljega panja, sledila je Cahonova domačija, kjer je bilo prikazano staro orodje za izdelavo vinskih sodov, na voljo so bili tudi domače pecivo Društva Gaja iz Rogaške Slatine, osvežilni brizganec in domač melisin sok. Nato se je pot malce povzpela in poho-dniki so se ustavili na Potiskovi domačiji, kjer so se imeli možnost okrepčati z domačim narezkom in s kruhom. Naslednja je bila Andrejeva gorca. Tukaj je bilo mogoče okusiti odojka iz krušne peči, domačo krajnsko klobaso in vse skupaj poplakniti z domačo kapljico. Nato so pohodniki nadaljevali pot do cerkve sv. Mihela, kjer je bil možen ogled cerkve in obisk svete maše. Zatem se je pot začela spuščati v dolino in
se ustavila pri ljubiteljskemu slikarju Slavku Jeriču, ki je razstavljal svoje umetnine in ponujal spominke lokalnega značaja. Naslednja postojanka je bila Majcnova gorca, na voljo so bili bograč in jedi z žara. Podobno ponudbo so imeli tudi v Čebularjevi gorci, poleg tega pa so se pohodniki lahko zavrteli ob domači glasbi. Žlahtno kapljico je bilo mogoče okusiti v Sitarjevi gorci, Smoletova gor-ca pa je ponujala gobovo juho z ajdovimi žganci, štajerski lonec in domačo glasbo za ples. Zadnja postojanka, Juršetova gorca, je imela na voljo jedi z žara, med njimi tudi postrv in jedi na žlico, tudi v tej gorci je bilo poskrbljeno za glasbo in ples.
POLONA BERCKO
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19

î#
X'.
«Mi
Odlično za učenke flavte
Čeprav smo uradno že zakorakali v čas brezskrbnih počitnic, Glasbena šola Nazarje ne počiva. To so dokazale učenke flavte La-risa Kotnik, Manja Pančur in Nika Zgojznik, ki so se udeležile mednarodnega tekmovanja v Udinah (Italija).
Pod mentorstvom Jerneja Marinška in s klavirsko spremljavo Tonija Acmana
so dosegle resnično fantastične rezultate. Prvo mesto in prva nagrada v kategoriji A (izmed 53 tekmovalcev na različnih inštrumentih) sta s 95,60 točke (od 100 možnih) pripadla učenki Larisi Kotnik. V kategoriji B je prvo mesto dosegla zopet naša tekmovalka Manja Pančur s 93,40 točke, osvojila pa je drugo nagrado - prve nagrade komisija namreč sploh ni
podelila. Le mesto za njo je z 91,32 točke pripadlo Niki Zgojznik. Blesteče točke naših učenk v konkurenci iz vse Evrope dokazujejo, da imamo v Zgornji Savinjski dolini odlične mlade glasbenike, ki lahko pod mentorstvom učiteljev GŠ Nazarje konkurirajo tudi na širši mednarodni glasbeni sceni.
JM
Ravnatelj GŠ Nazarje, tokrat tudi v vlogi mentorja, Jernej Marinšek z učenkami, ki so zablestele v Italiji.
Uspešen zaključek poklicne mature
V Poslovno-komercialni šoli Celje priredimo vsako leto za dijake zaključnih letnikov in njihove starše slovesno podelitev spričeval v Planetu Tuš Celje. Letošnja prireditev je bila še posebej slovesna, saj so poklicno maturo končale kar štiri zlate maturantke.
Najboljša med njimi je bila dijakinja Dijana Kajin, ki je dosegla maksimalno število točk, le točko manj so dosegle Ines Debeljak,
Mateja Jager in Saša Kopriv-nik. Prireditve sta se udeležili gostji mag. Karmen Gorišek, članica nadzornega sveta Regionalne gospodarske zbornice Celje, ki je spregovorila mladim o pomembnosti znanja za priložnosti doseganja poslovnih uspehov, in Andreja Semolič, predstavnica Regionalne gospodarske zbornice Celje in članica sveta zavoda Pkš Celje. Dijakom je spregovorila tudi Marin-
Ravnatelj Mojmir Klovar ob predaji zahvale dijaku zaključnega letnika.
Vsestransko prizadevni
V Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo so v sredo, 13. junija, pripravili svečano prireditev za najuspešnejše dijake v minulem šolskem letu.
Na prireditvi v Šolskem centru Celje je ravnatelj Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Mojmir Klovar 75 dijakom čestital za uspehe na različnih predmetnih področjih in tekmovanjih. Mnogi dijaki so namreč poleg izpolnjevanja šolskih obveznosti svoje
znanje poglabljali z raziskovalnim delom, se udeleževali številnih mednarodnih, regijskih in državnih tekmovanj ter srečanj, sodelovali pri kulturnih prireditvah, se izkazali kot odlični športniki in tako osvojili vrsto prvih mest, zlatih, srebrnih ter bronastih priznanj. Posebej je treba izpostaviti najboljše uvrstitve: 1. mesto na državnem tekmovanju kemijskih tehnikov, 1. mesto v judu in streljanju, zlata priznanja v znanju matematike, za izdelane raziskovalne naloge, na
mednarodnem tekmovanju pevskih zborov ...
Za kulturno popestritev programa so pod mentorstvom Metke Jagodič Poga-čar poskrbeli Sašo Vindiš ter Luka Vinko in Tomaž Kozovinc.
Da so dijakinje in dijaki šole izjemno uspešni na različnih področjih, dokazuje tudi dijakinja zaključnega letnika kemijske smeri Taja Korošec, ki je v starostni skupini do 19 let osvojila naziv naj prostovoljka leta 2011.
TADEJA PRAPROTNIK
ka Mogu, predstavnica staršev. Ravnateljica Poslov-no-komercialne šole Celje Bernarda Marčeta je dijake nagovorila, naj ohranijo interes za učenje, ki so ga pokazali na poklicni maturi, tudi še naprej in ga združijo z vrednotami, da bo potem njihovo življenje zagotovo takšno, kot si ga želijo. Za uspešno opravljeno poklicno maturo vsem dijakom iskreno čestitamo.
Kolektiv PKŠ Celje
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde kuharske hkye vm Mo pri tew v pome!
za uehhe in male ffoôpodinj
J' • /
oainiel
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
■ S.S
■c b» s
■S (O N
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
[NflRgČILNO
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR ( + poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+1 '" ' ■
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

20
ŠTIRINOŽCI / NASVETI
NOVI TEDNIK
Varna hiša za mučene
V ■	■ ■
živali
SOS-številka za pomoč živalim 24 ur na dan po vsej Sloveniji
Na Celjskem in tudi po Sloveniji je čedalje več mučenih živali, ki bi nujno potrebovale pomoč in novega lastnika. Aleksander Kame-nik je pred dvema letoma tako v Mariboru ustanovil azil za živali, ki jim nudi nujno pomoč 24 ur na dan po vsej Sloveniji oziroma oskrbo na terenu.
Domače živali so živa bitja, ki si ne morejo pomagati sama, saj so odvisna od lastnika in njegove skrbi zanje. Še posebno skrb je treba nameniti tistim živalim, ki so zaprte v boksih ali privezane na verigi. Prav tem mučenim živalim je Mariborčan Aleksander Kamenik, tudi ustanovitelj varne hiše za ljudi, želel pred dvema letoma pomagati, ko je začel oskrbovati živali na terenu.
Največ psov, govedi in konjev
Kot je povedal Kamenik, je med mučenimi živalmi največ psov, govedi in konjev, ki jih lastniki preprosto zanemarijo in pozabijo nanje. Tako so psi zaprti v pesjaku in privezani na verigi, brez vode in hrane na žgočem soncu po več tednov. Krave stojijo v hlevih v lastnih iztrebkih do vimena, veriga pa se jim tako rekoč zaraste v telo. Problem so tudi konji, še posebno tisti, ki so jih starši podarili svojim otrokom. Naposled so ugotovili, da za tako zahtevne domače živali nimajo ne ustreznega predznanja ne časa. Zgodi se namreč, da je konj zaprt v boksu tudi do več mesecev, čeprav potrebuje vsakodnevno gibanje.
V Sloveniji za mučene živali skrbi inšpekcijska služba Veterinarske uprave Republike Slovenije (Vurs), ki po Kamenikovem mnenju ni najbolj uspešna. »Večina inšpektorjev je meščanov, ki
051622^193 051 851 114
.Si«!
> ~ rti \
vsem mučenim m živalim po * m vsej Sloveniji ^
Mrl C ,-	*
'	a* a j h
>•*> t* 24sos ^
99	>*
m >* ^ *

hodijo na teren v lepih čevljih ali takšnih z visokimi petami, s katerimi v hlev, poln iztrebkov, niti ne morejo vstopiti. Prav tako vse prevečkrat pod-ležejo pritiskom neotesanih kmetov, ki jih ustrahujejo,« pove Aleksander Kamenik, ki je tako z azilom za živali, financiranim izključno z donacijami, stvari želel vsaj malo ublažiti.
Azil le prehodni dom
V kolikor ljudje vedo za mučene živali, morajo nemudoma ukrepati. Na žalost se je vse prevečkrat zgodilo, da so posamezniki Kamenika obveščali o mučenih živalih, čeprav niso bile. »Klicali so me, da živali živijo v nemogočih razmerah. Seveda sem se odpravil na teren takoj in ugotovil, da je z njimi vse v najlepšem redu. Ljudje so prijavili sosede zaradi oseb-
nih zamer in nevoščljivosti,« pove Kamenik, ki mu je kot dokaz zdaj treba poslati fotografijo mučene živali po mobilnem telefonu oziroma po elektronski pošti. Kame-nik nima pooblastil, da bi na prijave reagiral sam. Ko se na lastne oči prepriča, da gre res za nedopustno ravnanje z živalmi, pokliče policijo, ki je njegova priča pri prvi pomoči. Kasneje policija obvesti tudi Vurs. Manjše živali - pse, mačke, race, gosi - lahko Kamenik odpelje v svoj azil v Melje pri Mariboru. Krav in konjev ne more, zato jih najprej oskrbi s hrano, z vodo in uredi osnovne bivanjske potrebe, nakar za njih poskrbi Vurs.
Na posestvu v Melju ima Kamenik trenutno pet konjev, race, mačke in gosi. Psov na žalost nima, ker so zaradi tuljenja preveč moteči za okolico. V varni hiši, pre-
hodnem domu za mučene živali, si prizadevajo, da v čim krajšem času najdejo nove lastnike. »Nov dom hitro najdejo živali s kmetije, drugače je s hišnimi ljubljenčki,« pove. Živali v azilu si lahko ljudje pridejo tudi pogledat. Redni obiskovalci so šolarji, ki v okviru ekskurzij čistijo konje.
ŠPELA OŽIR Foto: arhiv Aleksandra Kamenika
V primeru, da veste za mučene živali, jih fotografirajte in fotografijo pošljite po telefonu oziroma elektronski pošti na telefonski številki 051 622-193 ali 051 851-114 oziroma elektronski naslov varna. hisa@gmail.com
Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
noMe
OB TORKIH - Z VAŠEGA		S CELJSKEGA
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.		
Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika.
podatki o prejemniku i naročniku
: IME IN PRIIMEK:
KONTAKTNI TELEFON/GSM:	-
: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe : Novega tednika.
il podatki o plačniku h naročilnica	j|	Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
		
		
		
! KRAJ:		Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno
; DATUM ROJSTVA:		leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
■ Plačano obdobje: od do		PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
: PODPIS: : NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.		
TEDENSKA
Torek, 17. julij: Luna bo vstopila v znamenje Raka in zato delovala z dvojno močjo. Prevladovala bo čustvena energija, upoštevajte intuicijo, ki bo izredno moča zaradi vpliva Neptuna. Mars bo v trigonu z Jupitrom, kar bo povečevalo notranjo moč in elan. V popoldanskem času se bo energija spremenila, velja povečana previdnost. Luna bo v kvadratu z Marsom in Uranom ter v opoziciji s Plutonom, Mars bo zvečer še dodatno v kvadratu s Plutonom. Navedeni aspekti bodo povečevali stres, nemir, prinašali negativno energijo, kljubovanje, zamere in samovoljo.
Sreda, 18. julij: Ukvarjaje se z rutinskimi opravili, ki vas bodo pomirjala, in varčujte z močmi, saj bo raven vitalne energije nekoliko nižja. Luna bo v kvadratu s Saturnom, zato ne sprejemajte odločitev ter ne uvajajte novosti.
Četrtek, 19. julij: V jutranjih urah bosta Mars in Uran v opoziciji, zato velja velika previdnost v ravnanju. Nagnjeni boste k samovolji in h konfliktnemu ravnanju. Malce kasneje bo nastopila prazna luna (mlaj) v znamenju raka, zato bo pozornost usmerjena na dom in družino. V opoldanskem času bo Luna prestopila v znak leva in prinašala toplo, ognjeno energijo.
Petek, 20. julij: Pred vami je dan, ki se ga lahko veselite. Luna bo kar v petih skladnih položajih z ostalimi planeti, zato bo ustvarjalno, optimistično, aktivno ter zelo zanimivo. Izredno dobro za počutje rojenih v ognjenih in zračnih znamenjih.
Sobota, 21. julij: Lunin sekstil s Saturnom vas bo spodbujal, da v tem dnevu naredite kaj konkretnega in koristnega. Zaradi vpliva retrogradnega Merkurja si ustvarite tudi časovno rezervo, da ne boste slabe volje. Skušajte preživeti večji del dneva v naravi. Luna bo v večernih urah vstopila v znamenje device.
Nedelja, 22. julij: Sonce bo vstopilo v znamenje leva, v katerem se najbolje počuti, saj je njegov naravni vladar. Vitalna energija bo v porastu. Merkur in Mars v dobrem aspektu bosta prinašala spontanost in energičnost, zato dolgočasno v tem nedeljskem dnevu zagotovo ne bo.
Ponedeljek, 23. julij: Retrogradni Merkur bo lahko na začetku novega delovnega tedna malce pomešal štrene in povzročil kakšen zastoj. Tudi komunikacija in medo-sebni odnosi bodo lahko na preizkušnji, saj bo Luna v kvadratu z Venero. Slednje boste lahko bolj intenzivno občutili rojeni v devici, ribah, dvojčkih ter strelcu.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.sI
DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure
sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772
T
veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si
Setveni koledar
t
17 TO	korenina do 18. ure, od 19. ure cvet
18 SR*	cvet
19 ČE	ljst Mlaj ob 7.00 uri. Sonce se premakne pred Raka
20 PE	—, od 13. ure dalje list
21 SO	plod
22 NE	plod
23 PO	plod do 12. ure, —
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43. LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
NOVI TEDNIK
ZA ZDRAVJE
21
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Med našim obiskom je zdravniški tim pod vodstvom Andreja Lipovška pravkar začenjal poseg po metodi Bau.
Z metodo Bau nad zoženo aortno
zaklopko
Novost v celjski bolnišnici - Poseg primeren predvsem za starejše bolnike
V Splošni bolnišnici Celje nenehno sledijo zdravstvenim trendom in uvajajo novosti. Pred dnevi so na kardiološkem oddelku prvič opravili poseg s t. i. metodo Bau. Gre za širjenje aortne zaklopke, pri čemer bolnik ni izpostavljen operativnim tveganjem. Podrobnosti nam je predstavil zdravnik Andrej Lipovšek.
Bau je kratica za balonsko odpirati prsnega koša, temveč aortno valvuloplastiko. Pri se zdravniki do srca »prebije-posegu po tej metodi ni treba jo« skozi stegnenično arterijo.
Zoženo aortno zaklopko zatem razširijo s posebnim balonom. Poseg traja do dve uri, okrevanje pa je zelo hitro, saj lahko bolnik bolnišnico načeloma zapusti že naslednji dan. V celjski bolnišnici so v prvem tednu od uvedbe metode opravili dva tovrstna po-
Stenozo oziroma zoženje aortne zaklopke, ki je najpogostejša bolezen srčnih zaklopk, povzroči staranje. Ker se prebivalstvo stara, je tovrstnih težav vedno več. Na kardiološkem oddelku celjske bolnišnice pričakujejo, da bodo letno opravili okoli 40 posegov z metodo Bau, v prihodnjih letih se bo številka verjetno še povečala. Metodo v Sloveniji sicer uporabljajo še v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru.
tode zdravljenja. Najboljši način zdravljena aortne ste-noze ali zožitve je namreč še vedno kirurška zamenjava zaklopke. Ker pa predvsem starejši ljudje pogosto niso sposobni za tovrstno operacijo, je metoda Bau še kako dobrodošla in prav starejša populacija je ciljna skupina
zaklopke, kot so dušenje in bolečine, ter mu tako izboljšajo kakovost življenja. Metoda Bau lahko služi tudi kot premostitveni poseg do kirurške menjave zaklopke. »Nekateri bolniki so trenutno tako bolni, da ne morejo na operacijo in bi brez posega, ki ga zdaj omogoča
Pri metodi Bau je nepogrešljiv koronarografski aparat, ki ga ima celjska bolnišnica že nekaj let in s katerim opravljajo tudi koronarografijo oziroma invazivno zdravljenje srčnih žil. Kupili so ga s pomočjo številnih donacij.
te metode. Bolnik pri njej namreč ni izpostavljen operativnim tveganjem, lahko pa mu s posegom omilijo simptome zožene aortne
metoda Bau, lahko umrli. Ko bodo dovolj čili za operacijo, jim bomo zaklopko lahko operativno zamenjali,« razlaga Lipovšek.
Razlog, zakaj metoda Bau ni nadomestila kirurške zamenjave aortne zaklopke, je, da pride po določenem času do ponovne zožitve zaklopke. A strokovnjaki menijo, da bi se lahko z razvojem nove tehnologije in iskanjem načinov za preprečevanje ponovne zožitve metoda Bau še bolj uveljavila.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
sega, in sicer na osebah, starih med 80 in 90 let, pri čemer sta bila oba uspešna.
Le pomoč pri zdravljenju
Andrej Lipovšek pri tem poudarja, da metoda Bau ni nadomestilo kirurške me-
Andrej Lipovšek, dr. med.
HUJSANJI
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
12/25232 55,01/51935 54
www.pirnat.si
Dr. Pirnat d.o.o., F
Bolezni zaklopk je treba čimprej začeti zdraviti, saj vodi nezdravljenje do popuščanja srca. Zdravnika je priporočljivo obiskati, če čutite bolečino v prsih, če ste omotični, če težko dihate in se hitro utrudite ali če čutite močno razbijanje srca.
Najmanj vrnjenih anket iz celjske regije
Poročali smo že, da je Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije v sodelovanju z zavodi za zdravstveno varstvo in ljubljansko medicinsko fakulteto junija začel izvajati četrto nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan življenjski slog. Odzivnost ljudi, ki so prejeli vprašalnik, ni najboljša, je pa zadovoljiva. Anketo o navadah in ži- poletne dopuste, pričakuje-
vljenjskem stilu je prejelo 16 tisoč naključno izbranih Slovencev v vseh regijah. Inštitutu je v slabem mescu in pol izpolnjen vprašalnik vrnilo dobrih 42 odstotkov prejemnikov ankete. Na inštitutu pravijo, da je odziv zadovoljiv in pričakovan glede na
jo pa, da se bo odstotek do konca julija povišal. Vse, ki so prejeli vprašalnik, prosijo za sodelovanje, saj bo verodostojnost raziskave odvisna od odziva. Najslabši odziv je trenutno sicer prav v celjski regiji, od koder je vprašalnike oddalo 41 odstotkov tistih,
ki so jih prejeli. Izpolnjene vprašalnike je mogoče brezplačno oddati po pošti, vsi, ki so zajeti v raziskavo, pa jih lahko izpolnijo tudi na svetovnem spletu. Vsi, ki bodo sodelovali v raziskavi, bodo vključeni tudi v septembrsko nagradno žrebanje. Namen raziskave je podrobneje spoznati življenjske navade prebivalcev Slovenije in njihovo skrb za zdravje ter na podlagi rezultatov pripraviti in sprejeti programe zdravstvenega varstva. AD
PREDPREMIERA
KOMEDIJE NA STAREM GRADU CELJE
STAR FOTR
Igra: Janez Hočevar Rifle
Četrtek, 19. julij, ob 21.00, STARI GRAD CELJE
V	primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu.
RADIO YU TUP
Nikol ni prepozn za slavo
Pojeta in garata: Nika Vipotnik, Rima Rampre
Petek, 20. julij, ob 20.00, VODNI STOLP
V	primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu.
Več info TIC Celje, www.celeia.info
m
ZAVOD CELElACEgE
2012
Poletje v CELJU,
knežjem mestu
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
AVTOLICAR
AVTOLIČAR - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE VSEH, TUDI NAJZAHTEVNEJŠIH AVTOLIČARSKIH IN ENOSTAVNIH MEHANSKIH TER ELEKTRIČARSKIH DEL, IZVAJANJE MEŠANJA BARV TER ZAHTEVNIH LAKIR-NIH OPRAVIL V SUŠILNIH KOMORAH. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.7.2012; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAV-ČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21,3000 CEUE GRADBENI DELAVEC ZIDAR, FASDER - M/Ž; ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 23.7.2012; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P., MILČIN-SKEGA ULICA 13,3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
POSPEŠEVALEC PRODAJE - M/Ž; DELO POTEKA NA TERENU, GRE ZA POSPEŠEVANJE PRODAJE, KOMUNICIRANJE Z ŽE 0RST0JEČMI STRANKAMI, PRID0RIVANJE NOVIH STRANK, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.7.2012; FIN-INVEST.PBEM0ŽENJSK0 SVETOVANJE.TADEJ UIAGA S.P., TRNOVEUSKA CESTA 32,3000 CELJE KUHARSKI POMOČNIK POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC - M/Ž; OPRAVLJANJE POMOŽNIH DELVGOSTINSKEM LOKALU, POMIVANJE POSODE, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, AUAŽ ŽIIM S.P., TAĐ0R 45 C, 3304 TAD0R KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVLJANJE JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽIIMS.P.,TAROR45C,3304TADOR NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL V GOSTINSKEM LOKALU, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, AUAŽ ŽIIM S.P., TABOR 45 C, 3304 TAD0R
KUHAR NATAKAR
VODJA GOSTINSKEGA LOKALA - M/Ž; ORGANIZACIJA BELA, SESTAVLJANJE JEDILNIKA, IZVAJANJE VSEH OPERATIVNIH DEL, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, AUAŽ ŽIIM S.P., TABDR 45 C, 3304 TABOR PRODAJALEC
PROBAJALKA - M/Ž; PB0BAJA MEŠANEGA BLAGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.7.2012; SARIK0 D.0.0., PODJETJE ZATBG0VIN0, UVOZ- IZVOZ, LJUBLJANA, PTUJSKA ULICA 11, IflflBUUBLJANA PROMETNITEHNIK
GRADBINEC - STROJNIK - M/Ž; IZVEDBA HORIZONTALNE IN VERTIKALNE PROMETNE SIGNALIZACIJE, NEDOLOČEN ČAS, 18.7.2012; INTER PUNKT TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0.,, PBEK0BJE 61, 3211 ŠK0FJAVAS
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
PR0DUKTNI VODJA V MARKETINGU - M/Ž; STRATEŠKO UPRAVLJANJE RLUETRAKER LINIJE PR0DUK-T0V -CILJNE BBANŽE, CIUNE SKUPINE, CILJNI TRGI, VKLJUČEVANJE SPECIFIČNIH ZAHTEV V NABALJNEM RAZVOJU PRODUKTOV. UPRAVLJANJE IN SKRR ZA PR0DUKTN0 DOKUMENTACIJO. PRIPRAVA PREDLOGOV ZA NOVE PRODUKTE. USPOSABLJANJE MEDNARODNE MREŽE DISTRIRUTERJEV ZA PRODUKTE RLUETRAKER S PRED PRIPRAVLJENIMI DELAVNICAMI. PRIPRAVA STRATEGIJE RAZVOJA POSAMEZNE PR0DUKTNE LINIJE V SKLADU Z RAZ0VJEM KONKURENCE, P0TREHE PODJETJA. PRI PRODAJNIH AKTIVNOSTIH IN DOLGOROČNEGA NAČRTA RAZVOJA P0DJETJA..IZVAJANJE STROKOVNIH PREDAVANJ NA RAZNIH DOGODKIH. AKTIVNOSTI OD UVAJANJU NOVIH PRODUKTOV NA TRG-TUDI V POSTOPKIH REGISTRACIJ IN CERTIFICIRANJU PRODUKTOV NA POSAMEZNEM LOKALNEM TRGU. TEHNIČNA P0DRP0RA PRODAJI, UDELEŽEVANJE STROKOVNIH KONFERENC, SEJMOV, RAZSTAV IN SREČANJ. PRIPRAVA ČLANKOV IN MARKETINŠKIH GRADIV S POUDARKOM NA STROKOVNIH VSEBINAH. NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2012; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIV0ST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIRORSKA CESTA 1 C. 300D CELJE VODJA PROIZVODNJE ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN NAPRAV - M/Ž; IZDELAVA ČASOVNIH PIANOV PROIZVODNJE. ANALIZA IZVEDRE PLANOV PROIZVODNJE, RAZPISOVANJE IN ZAKLJUČEVANJE PROIZVODNJE. NADZOR NAD MATERIALNIM POSLOVANJEM PROIZVODNJE TELEMATIKE. RAZPORED IN NADZOR NAD PROIZVODNIMI DELAVCI. UREJANJE 0SEDNE ODGOVORNOSTI ZAPOSLENIH V PROIZVODNJI TELEMATIKE, ARGUMERNTIRANJE IN VREDNOTENJE VARIARILNIH DELOV STIMULACIJE ZAPOSLENIH V PROIZVODNJI TELEMATIKE, SODELOVANJE PRI KADROVANJU ZA PROIZVODNJO TELEMATIKE, PRIPRAVA KONTROLNIH POSTOPKOVNA PODLAGI INDUSTRIJSKIH STANDARDOV KAKOVOSTI, ANALIZA KAKOVOSTI V RAZLIČNIH FAZAH PROIZVODNJE S POUDARKOM NA UP0RARI INDUSTRIJSKIH STANDARDOV, K0REKTIVN0 UKREPANJE NA PODLAGI ANALIZ, KOMUNIKACIJA Z ODDELKOM RAZVOJA ZA PODROČJE TEHNIČNIH IN TEHNOLOŠKIH VPRAŠANJ, KOORDINACIJA POSTOPKOV V ZVEZI S CERTIFICIRANJEM NAPRAV (CE, EMC, TIPSKE 0D0RRITVE) Z RAZVOJEM TELEMATIKE, UPRAVLJANJE S P0DD0RAVITELJI (PROIZVAJALCI TISKANIH PLOŠČ, POLAGALCI ELEKTRONSKIH KOMPONENT), UPRAVLJANJE Z NARAVO ELEKTRONSKIH IN DRUGIH KOMPONENT, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2012; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIV0ST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIRORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
VODILNI RAZVIJALEC ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN
NAPRAV - ELECTRONIC HARDWARE DESIGNER - M/Z; RAZVOJ IN KONSTRUKCIJA DIGITALNIH ELEKTRONSKIH VEZIJ, ANALOGNIH IN.KOMUNIKACIJSKIH ELEKTRONSKIH VEZIJ, SIMULACIJA ELEKTRONSKIH VEZIJ, PRIPRAVA PROTOTIPOV, IZVAJANJE MERITEV, DELO NA RAZVOJNO -RAZISKOVALNIH PROJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 5.8.2012; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIV0ST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIROR-SKACESTA1 C.3000 CELJE RAZISKOVALEC -RAZVIJALEC RF SKLOPOV IN NAPRAV - SENIOR RF DESIGNER - M/Ž; SOKREIRANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH RF SKLOPOV ZLASTI NA PODROČJU TELEMATIKE IN M2M APLIKACIJ, IZDELAVA ZAHTEVNIKA (REQUIREMENTS SPECIFICATION) ZA NOVE APLIKACIJE, KREIRANJE POTRERNIH ARHITEKTUR IN DIZAJNA APLIKACIJ ZLASTI ZA FREKVENČNO PODROČJE 0.1-3GHZ, ODLIČNOST V SIMULACIJAH EM POLJ - ZLASTI ANTENSKIH Z UPORABO ANSOFT ALI PODODNE PROGRAMSKE OPREME ZA FREKVENČNO PODROČJE 0.1-3 GHZ, ODVLADOVANJE MICROSTRIP STRUKTUR Z NAČRTOVANJEM IN MERITVAMI NA PCR LAMINATIH, MERITVE V CELOTNEM FREKVENČNEM SPEKTRU Z UPORABO KLJUČNIH RF INSTRUMENTOV (NPR. VNA), KREIRANJE IN VODENJE IZDELAVE UPORARNIŠKE DOKUMENTACIJE ZA IZDELANE PROTOTIPE IN REŠITVE, SODELOVANJE NA RAZVOJNO - RAZISKOVALNIH PROJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 5.8.2012; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIROR-SKACESTA1 C.3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI KOMU-NIKOLOG
KOORDINATOR MARKETINGA IN PRODAJE - M/Ž; KOORDINACIJA MARKETINGA IN PRODAJE (PRENOS IN VPELJAVA TRŽNIH AKTIVNOSTI MARKETINGA NA KOMERCIALO TER PRENOS IN PREPOZNAVA POTRER KOMERCIALE NA MARKETING) TRŽNO KOMUNICIRANJE DOMA IN V TUJINI RAZISKAVA TRGA, TER ANALITSKA OBDELAVA Z REŠITVAMI IN IZDELAVO TBŽENJSKIH NAČRTOV, PRIPRAVA MATERIALOV ZA OGLAŠEVANJE IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.7.2012; MIK MEDNARODNO TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, D.0.0., CELJSKA CESTA 55, 3212 VOJNIK
Uelaško
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UTmozirje
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJIČ!
ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH. PRERIJALNIH, ORREZHNIH, KALIRRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ .... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.7.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0., STRANICE 55.320D STRANICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA DODELAVA PROFILOV - M/Ž; FOLIRANJE PVC IZDELKOV, ZLAGANJE IN PAKIRANJE, MIKROFOLIRANJE IZDELKOV, DRUGA ENOSTAVNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.7.2012; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.0.0., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2,3210 SLOVENSKE KONJICE
STRUŽENJE - M/Ž; STRUŽENJE PROIZVODOV, SIGNIRANJE PROIZVODOV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA REZILNEGA ORODJA, DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV, DELO NA CNC OBDELOVALNIH CENTRIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.7.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0., STRANICE 55, 3206 STRANICE
VZDRŽEVALEC - M/Ž; PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV, MENJAVA IN NASTAVLJANJE ORODIJ, ENOSTAVNA POPRAVILA ORODIJ, SPREMLJANJE STANJA OPREME, NAROČANJE REZERVNIH DELOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.7.2012; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.0.0., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2,3210 SLOVENSKE KONJICE
DODELOVALNE OPERACIJE NA PROIZVODIH - M/Ž; VRTANJE IZVRTIN, POVRTAVANJE, IZDELAVA NAVOJEV, POSNEMANJE PROIZVODOV, DRUŠENJE PROIZVODOV, POMOČ PRI PAKIRANJU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.7.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0., STRANICE 55, 3206 STRANICE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.7.2012; GOSTIŠČE "ZALE-ZNIKJANA" S.P., KRIŽEVEC 1,3206 STRANICE STROJNITEHNIK
MEHANSKA ZAŠČITA - M/Ž; SESTAVLJANJE CILINDROV IN KOMPONENT MEHANSKE ZAŠČITE, MONTAŽA NA TERENU, KOORDINACIJA S TUJINO, DELO Z RAČUNALNIKOM, KOMERCIALA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. NEDOLOČEN ČAS, 25.7.2012; HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.0.0. CESTA NA ROGLO U/J, ZREČE, CESTA NA ROGLO U J, 3214 ZREČE
UE Šentjur pri celj"U
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK R, C KATEGORIJE - M/Ž; VOŽNJA SOLO KAMIONA, VOŽNJA DOSTAVNEGA VOZILA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.7.2012; PRIMADOM PREVOZI-STORI-TVE DDŠTJAN PLAHUTA S.P., SUHO 3,3224 DODJE PRI PLANINI
VOZNIK
VOZNIK, UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZU, SKRR ZA TEHNIČNO RREZHIRNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, KOLIČINSKI PREVZEM IN PREDAJA BLAGA, PREVZEM IN PREBAJA PREVOZNIH LISTIN V SKLABU S PREDPISI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, POMOČ NA GRADDIŠČU, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.7.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.0.0., ZlATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR...), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH ZAPOSLENIH, DELO NA GRADDIŠČU, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE BEL. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.7.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.0.0., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST-FAKTURIST-M/Ž; PRODAJA PIJAČ IN OSTALIH IZDELKOVNA VELEPRODAJI ZA TRGOVINSKI SEGMENT IN GOSTINSTVO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.7.2012; AHAC TRGOVINSKO PODJETJE D.0.0., ST0PČE31.3231 GROHELNO
UE Šmarje pri jelsAh
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ VTUJINI, AVSTRIJA, NEMČIJA, NIZOZEMSKA .... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.7.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK ELEKTRIKAR
ELEKTRIČAR, DELO V TUJINI (NEMČIJA) - M/Ž; MONTAŽA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.7.2012; KAR - MOTO, TRGOVINA Z AVTOMODILI IN AVTOMODILSKIMI DELI, D.0.0., KIDRIČEVA ULICA42, 3250 ROGAŠKA SLATINA GRADBINEC
GRADDINEC, GRADBENIK - M/Ž; OPRAVLJANJE RAZLIČNIH VZDRŽEVALNIH OZ GRADDENIH DEL NA ODJEKTIH, POSTAVLJANJE ZAČASNIH KOVINSKIH ALI LESENIH ZIDARSKIH ODROV, RUŠENJE STAVB, VZDRŽEVANJE CEST, OPRAVLJANJE PODODNIH DEL .... ZIDAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/ZIDARKA, RESTAVRATORSKA SODELAVKA, DOLOČEN ČAS.6 MESECEV, 23.7.2012; GRADDENIŠTVO BMB BORIS BEUC S.P., OSREDEK PRI PODSRED118,3257 PODSREDA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA OGREVALNIH NAPRAV, IZVEDDA VODOVODA, PREZRAČEVANJA, KLIMATIZACIJE .... DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.7.2012; PLAM TRGOVINA IN ELEK-TROSTORITVE, D.0.0., ROGAŠKA SLATINA, CELJSKA CESTA 34,3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR - M/Ž; NATAKAR, STREŽRA PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 27.7.2012; KOCKA PLUS, GOSTINSTVO IN TRGOVINA D.0.0., KRISTAN VRH 48,3241 PODPLAT ELEKTROTEHNIK
ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK - M/Ž; MONTAŽA KOTLOVNIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.7.2012; PLAM TRGOVINA IN ELEKTROSTORITVE, D.0.0., ROGAŠKA SLATINA, CELJSKA CESTA 34,3250 ROGAŠKA SLATINA
DOKTORMEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK RREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMR. SPLOŠNE ALI DRUŽ. MEDICINE, OPRAVLJANJE PREVENTIVNEGA IN KURATIVNEGA ZDR. VARSTVA, DOLOČEN ČAS, 22.7.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16,3240 ŠMARJE PRIJELŠAH
Uevelenje
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIKGRADDENE MEHANIZACIJE, GRADBENI DELAVEC - M/Ž; STROJNIK GRADDENE MEHANIZACIJE, POMOŽNI GRADDENI DELAVEC, VOZNIK D IN F, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 10.7.2012; GRADDENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P., FLORJAN 168,3325 ŠOŠTANJ GRADBENI DELAVEC GRADDENI DELAVEC IN VOZNIK D KATEGORIJE - M/Ž; SPLOŠNA GRADDENA DELA, VOZNIK D KATEGORIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.7.2012; GRADDENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P., FLORJAN 168,3325 ŠOŠTANJ
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
RAZVOJNIK V PROIZVODNJI - M/Ž; OPERATIVNA IZVEDDA RAZVOJNIH NALOG PO RAZVOJNIH NALOGIH, ODGOVORNOST ZA IZVEDBO POSKUSNE PROIZVODNJE IN EVIDENTIRANJE, OPTIMIZIRANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV Z OPTIMIZACIJO DELOVNIH STROJEV, ODPRAVA TEHNOLOŠKIH PRODLEMOV IN TEHNIČNIH NAPAK V PROIZVODNJI, IZDELAVA ZAHTEVNEJŠIH IZDELKOV IN NAPRAV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.7.2012; VIMOSA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.0.0., KOROŠKA CESTA 37 C, 3320 VELENJE INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; VODENJE, RAZPOREJANJE, PLANIRANJE, KOORDINIRANJE IN ORGANIZIRANJE DELA V MANJŠI PROIZVODNJI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.7.2012; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.0.0., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.8.2012; BOX - NOVAK MAJA TRGOVINA IN STORITVE, K.D., GOTOVLJE 74,3310 ŽALEC
VODNIK
PRIREDITVE
TOREK, 17. 7.
9.00 Hiša generacij Laško
Ujemi svoje sanje
delavnica izdelovanja indijanskih lovilcev sanj
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika čevljarja Antona Mužiča
10.00 Knjižnica Rogatec
Ustvarjalne delavnice za otroke
10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Olje in akrili
Poletje na travniku - igrarije
21.00 Dom kulture Velenje Same babe
koncert etno glasbe
SREDA, 18. 7.
9.00 Hiša generacij Laško Ogrejmo si prste
delavnica izdelovanje ročnih lutk iz filca
10.00 Knjižnica Velenje Vesela sreda
joga za otroke
20.00 Trg vasi Lipa Podčetrtek
Natalija Kolšek
koncert
ČETRTEK, 19. 7.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja
19.00 Celjski dom_
Učenje Bruna Groeninga
informativno predavanje
20.30 Atrij Velenjskega gradu Pepel in kri
nostalgični koncert legendarne slovenske skupine
21.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Šrilanka
potopis Mance Čujež; gostja Lasanthi Manaranjanie z glasbo Šrilanke
18.00 Mestni park
Joga v vsakdanjem življenju
KINO
20.00 Galerija Plevnik - Kronkowska
Street fokus
zaključna fotografska razstava dijakov celjskih srednjih šol
SREDA, 18. 7.
10.00 Knjižnica pri Mišku knjižku
Beremo, pišemo, rišemo
kreativne literarne igrarije za šolarje pod vodstvom Maruše Ščurek
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
turnir 4 v vrsto, delavnice ustvarjanja z gline, ura pravljic, knjižnica pod drevesi...
18.00 Mestni park
Taijiquan
vadba primerna za odrasle vseh generacij
ČETRTEK, 19. 7.
19.00 Mestna plaža
Evergreen party
glasba vaše in naše mladosti
19.30 Pred kavarno Miško Knjižko
Goran Bojčevski in prijatelji
poletni zabavno-glasbeni večer
21.00 Stari grad Celje_
Star fotr
predpremiera komedije v izvedbi SiTi teatrra BTC in Kreker
Spored 17. in 18. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Petletna zaroka - romantična
komedija
16.05, 18.45
Projekt: Otrok - komedija 21.25
Rock za vse čase - muzikal 21.30
Vroči Mike - komedija 16.35, 18.55, 21.15 Na varnem - kriminalni triler 17.20, 19.30, 21.40 Ledena doba 4: Celinski premiki - animirana družinska pustolovščina, sinh. 3D 15.20, 16.10, 17.30, 18.20 Ledena doba 4: Celinski premiki - animirana družinska pustolovščina, sinh. 15.00, 17.10, 19.20 Ledena doba 4: Celinski premiki - animirana družinska pustolovščina 17.00, 19.10, 21.20 Mrha - drama 16.50, 18.50, 20.50 Neverjetni Spider Man - akcijska pustolovščina, 3D 19.40, 20.30
Neverjetni Spider Man - akcijska pustolovščina 15.10, 18.00, 21.10
inciro|Mil
SREDA in ČETRTEK 21.00 Ločitev - drama
Kug>w d.o.o. v.KK/O.Srnm
m
vedeževanje, astrologija, feri g sfaui
aslrologinja ^ DACA
fnür^agijd itiöOOq j.i
v&leževalka JASNA
' \iar01 ciganske karte
Astrolog DAW I EL
astrologija fercg sliu
®v%tezevalk«i
"Tea
.mg-oiski? iiganike hart?
I vedezevalka KARINA
ciganske kane
ye-de/ewalka EMA
tarai c-ganske karte
ved eževalka ANA
ve-d eževalka ULA
cigansk? karte vilinski ključi
Pokličite nas ceneje!
TOREK, 17. 7.
18.00 Mestna plaža
dr. Mehurček
animacijska lutkovna predstava
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, z balkonom, 3. nadstropje, v Rimskih Toplicah, prodamo ali oddamo v najem. Cena po dogovoru. Telefon 040 743-202, (03) 5736-212.	2720
VOZILA
kupim
prodam
prodam
SAVUDRIJA, Bašanija
400 m od obale.
prodam ali dam v najem
obnovljeno istrsko hišo z opremo, 75 m2, z atrijem. Pokličite po telefonu
041 612-935 ali 041 311-878
oddam
prodam
prodam
ZAMRZOVALNO omaro, 200 l, deluje normalno, starejšega datuma, prodam za 30 EUR. Telefon 040 746-835. 2717
OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, kupim. Kupim motorna kolesa, gotovina, prepis in odvoz takoj. Telefon 031 783-047.	2645
STROJI
STROJ za izdelavo tlakovcev, betonskih zidakov, 20 * 20 * 40; 20 *25 * 40 in 20 * 30 * 40 cm, prodam. Telefon (03) 5778-708.	2697
POSEST
prodam
PUJSKE, od 25 do 130 kg, ugodno prodam, možna dostava. Telefon 041 455-732.	2606
MLADO kravo, brejo telico, staro 3 tedne, tele, vse pašno in simentalke, prodam. Telefon 031 840-282. 2677 BIKCA in teličko, simentalca, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 318-144.
168
DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 324-256.	Š 158
CELJE, Ob gozdu 4. V neposredni bližini nekdaj dobro znane gostilne »Pri Mihcu«, Zadobrova, prodamo pritlično, moderno grajeno, takoj vseljivo stanovanjsko hišo. Več informacij na naslov: gamen.si oziroma telefon 041 646-909.	p
BRUNARICO, velikost 2,50 * 3,30 m, z napuščem, 2,10 * 2,0 m, primerno za manjši vikend, čebelnjak, vrtno uto, ugodno prodam. Informacije po telefonu 051 414-371.	p SVETINA, Javornik. Opremljen, vseljiv vikend, nizki stroški, prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 847-093. 2727
kupim
podarim
DVA majhna psička mešančka, stara 2 meseca, podarim. Telefon 031 516-626.
2712
2723
OSTALO
prodam
V DRAMLJAH oddam košnjo. Telefon 070 724-152.	2721
POSLOVNE prostore, v skupni izmeri približno 30 m2 (v 1. nadstropju objekta), odda v najem Društvo upokojencev Celje, Muzejski trg 7. Informacije 051 346-737.	2726
STANOVANJE
OTOK Krk, Sužan - Čižići. Prodamo nova apartmaja, cena 1.100 EUR/m2 oziroma 1.600 EUR/m2. Več informacij na naslov: gamen.si oziroma telefon 041 646 909.	n
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame
TILIKE ZLENDER
iz Dobrine, Loka pri Žusmu (1944 - 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrazili besede sožalja ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Zahvala uslužbencem Pošte Slovenija v Šentjurju in dežurni zdravnici iz ZD Šentjur za pomoč in razumevanje ob žalostnem dogodku. Zahvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Bezenšku, trobentaču ter pogrebnima službama Žalujka
in Gekott za organizacijo pogreba. Posebna zahvala Cvetkinim prijateljem, sosedom in sodelavkam, sosedi Tatjani in prijateljici Andreji Tepež.
Žalujoče hčerke Cvetka, Jožica in Simona z družinami
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odšla si sama na pot
neznano, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je le boleč spomin.
V SPOMIN
JOŽICI DREV
Hvala vsem, ki ste pristopili v trenutkih žalosti.
Vsi njeni
VSE vrste krav in telic za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 040 647-223.
Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 63
STREŠNO kritino, rabljeno, približno 1.700 kosov, prodam za simbolično ceno. Telefon 031 807-745. 2730
kupim
TRAKTOR, prikolico, ostale priključke, motokultivator ter tovorno in dostavno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
43-letni očka, podjetnik si želi razmerja s partnerico brez otrok, ker mamice niso sprejele njegovega sina. Telefon 041 859-096.	2703
PRIVLAČNA, izobražena 38-letna, samska gospodična, želi spoznati prijetnega moškega do 53 let. Telefon 041 248647, Agencija ALAN, Celje. 2736
2642
DELAVEN, uspešen, zgovoren fant si družinskega življenja želi, daj mu priložnost, dekle, ti. Telefon 041 229-649.
2505
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
PODJETNIK, premožen, 52-letni, simpatičen iz Celja, želi spoznati urejeno žensko do 50 let. Resno. Telefon 041 248-647, Agencija ALAN, Celje. 2738 SIMPATIČNI, 37-letni, zaposlen moški želi spoznati žensko ali mamico do 37 let. Resno Telefon 041 248-647. 2737
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
prodam
JABOLČNIK iz starih sort jabolk travniškega sadovnjaka prodam. Telefon 041 991-947.	26 71
BELO in rdeče vino, cena 1,30 EUR in hruškovo žganje, prodam. Telefon 051 660-011.	2707
DOMAČI spomladanski česen, neškropljen, izredno aromatičen, prodam. Za količino nad 10 kg - dostava. Cena 6 EUR. Telefon 040 745-968.
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, nov, z garancijo, do 15 km/h, močnejši akumulatorji, 160 kg nosilnosti in do 40 km dometa, ugodno prodam. Telefon 041 517-900.	n
V OKOLICI Laškega prodam 60 m2 desk, 2 cm, za deskanje, suha bukova drva in sekance. Telefon 031 725-672. 2713 PRIKOLICO Hobby luxe 400, letnik 2007, s predprostorom, prodam za 9.500 EUR. Telefon 041 710-810. 2709
naročite
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA	- OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA		
			
I NAROČILNICA I NAROČILNICA	I NAROČILNICA	I!	Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
IME IM DDIIMElf«			
IME IN PRIIMEK:			
ULICA:		j	
KRAJ:		:	Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
DATUM ROJSTVA: J Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Tf		j	
		•	
		Ï	PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
PODPIS: ' NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.			
2699
n
Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Z^Kl^Wt l/V^Ç f L
ZJlK 1/V-6-Ç f L
Najmlajši občani pri županu
V	dvorani knjižnice in vrtca v Preboldu je župan Vinko Debelak sprejel najmlajše občane - tokrat novorojenčke, ki so se rodili od 1. novembra lani do letošnjega 30. aprila.
V	občini letno pripravijo dva sprejema novorojenčkov in njihovih staršev. Zadnja leta beležijo rekordno število rojstev, kar je posledica zlasti priseljevanja mladih družin. Lansko leto je bilo doslej rekordno, saj se je rodilo 57 otrok.
Na srečanju so starše otrok nagovorili župan Vinko Debelak, podžupan Franc Škrabe, ravnatelj Oš Prebold Oton Račečič ter njegova namestnica in vodja vrtca Milica Podgoršek. Staršem so zaželeli čim več lepih trenutkov pri rasti in vzgoji otrok ter zdravja in uspešen razvoj malčkov. Sledila je podelitev vrednostih bonov, nato pa so se za kratek čas zadržali še na družabnem srečanju.
Foto: arhiv Občine Prebold
»Izbral sem najboljšo!«
Pepi in Jožica Komerički iz Petrovč sta pred nedavnim praznovala lepo obletnico - 60 let skupnega življenja.
Davnega leta 1949 je Pepi prvič od vojakov prišel na dopust. Zadnji dan dopusta se je razočaran v ljubezni pehal po kozjanskih hribih za zaslužkom, saj je za svoje podjetje Živino - promet odkupoval govedo iz proste prodaje. Nakupovanje je končal pri kmetu Štormanu na Vrhu nad Laškim. Spomnil se je svoje sodelavke Jožice, ki bi naj bila doma nekje v teh krajih. Priimka ni vedel, po opisu je pa nihče ni poznal - vzrok je bil ta, da si je pred kratkim spremenila pričesko, saj si je odrezala kite. Čez čas se je domislila gospodinja: »Ta bo Pepca.« In sta z gospodarjem govorila drug čez drugega o tragediji, ki je doletela Jurkoškove - oče ustreljen leta 1942, mati in najstarejša hči umrli v taborišču v Auschwitzu, domov iz taborišča je prišlo na popolnoma izropan dom troje otrok, pred kratkim pa je še brat odšel k vojakom za tri leta, tako da je na kmetiji sama ostala 20-letna sestra Pepca.
Ušesom Pepi ni verjel, hotel je videti, če je to dekle res Jožica. Na kolesu je vklopil dinamo in se odpeljal po bregu navzdol slab kilometer do njenega doma. Že od daleč je slišal ubrano petje v čudovitem sopranu in altu, alt je pela Jožica. Tri leta je Pepi že poznal Jožico, uzrl pa šele takrat. A še tri leta so potem minila, preden je sklenil na veselici za
novo leto na Polzeli, kjer je bila zaposlena, »da če bog da«, bo Jožica njegova sopotnica v življenju. »Bog je dal«, kar je zvedel na njen rojstni dan, 6. marca. Ker je bil postni čas, sta dan poroke določila na prvi poletni dan. Hči se jima je rodila 14. oktobra 1952, sin štiri leta pozneje, imata vnuka in vnukinjo ter pravnukinjo.
Socializem je Pepiju pristrigel peruti poleta, a uničil ga ni. Oba s soprogo sta se izobraževala ob delu, končala osemletko, Jožica tudi ekonomsko šolo, Pepi pa še visoko ekonomsko šolo oziroma Vekš. A Pepiju tudi ta izobrazba ni pomagala, saj je bil v vseh razpisih za delovno mesto, objavljenih v časopisu, tudi pogoj »družbeno politično neoporečen (član KPJ)«, kar pa Pepi ni bil. Na jesen življenja se je Pepi umiril, našel si je konjiček - računalnik. Na Upi Ljudski univerzi Žalec je junija 2009 prejel oskarja za učenje. V istem mesecu je v samozaložbi izdal knjigo Zgodbe iz najstarejše hiše v Petrovčah. Od takrat ima še nedokončano delo Osebnosti Spodnje Savinjske doline in končano delo Zgodbe iz najstarejše hiše v Petrovčah II ter Vijuge življenja, ki jim je konec lastnoročno z oceno zakona kritično napisala Jožica. Pepijev komentar ob tem pa je: »Izbral sem najboljšo!«
AB
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
Poleti je včasih nujno imeti »možgane na off«.
KOf
U\Xl
Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Ste v družini dobili naraščaj? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in starših. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.