PARTICIPACIJA V ZDRAVSTVU Participacija oziroma doplačilo uporabnikov zdravstvenega varstva k ceni /dravslvenih storitev je bila v Slovcniji uveljavljena leta 1978, ko so občinskc zdravstvene skupnosti sprejele samoupravnc sporazume o pravicah in obveznoslih iz zdravstvenega varstva. Ugodna gibanja obiskov pri zdravnikih in hitro razvijanje zdravstva so narekovali oprostitev doplačila k ceni zdravstvenih storitev zagotov-ljenega programa zdravetvenega varstva več kot 60% uporabnikov, kar je bilo uveljavljeno z novim zakonom o zdravslvcnem varstvu. ki je pričel vcljati I. jamiarja 1980. Zakon je ohranil možnost (isebne parti-dpadje za posamezne uporabnikc — za ozek kros aktivnega prebi-valstva, ni pa oprostil tistih z najnižjimi dohodki. Vcčina občinskih zdravstvcnih skupnosti je vsako leto valorizirala doplačila uporabni-kov, v Ljubljani pa so bila več let enaka. S sprejemom sklepa o uvedbi spremenjenih doplačil 29. oktobra 1982 so bili zneski naenkrat ob-čutno povišani, čeprav enaki drugim v Sloveniji. Gospodarske razmere, v kalerih živimo, nas silijo v usklajevanje naših potreb z možnostmi, kar je izredno aktualno vzdravstvenem var-stvu, saj so prav na tem področju razlike vedno večje. V zadnjih letih hitro narašča število obiskov pri zdravnikih in v lctu 1982 je bil vsak Slovenec pri zdravniku že sedemkrat, ena petina Slovencev pa se je zdravila v bolnišnicah in zdraviliščih. Te razmere so pogcrjcvale pri-pravo in sprcjcm zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvcnem varstvu, ki je v veljavi od 7.4anuarja letos. Dalje prinaša zakon v določbah o participadji obveznosl plačevanja participadje za več skupin uporabnikov zdravstvenega varstva. V primerjavi z doslej veljavnim sistemom so na podlagi zakonskih sprememb dolžni prispe-vati k ccni zdravstvcnih storitcv tudi uporabniki pri ambulatnem zdrav-ljenju nalezljivih bolezni, za katcre ni predpisano dnevno zdravljenje, ženske za vse storitvc, ki niso v zvezi z nosečostjo, porodom in materin-stvom delovni invalidi z manj kot 70-odstotno telesno okvaro in upo-kojenci, ki ne prejemajo varstvenega dodatka. Participadja naj bi imela vzgojni pomen in pripomogla k skrbi za lastno zdravje uporabnikov in k t>blikovanju njihovega premišljanja in odgovornega odnosa do izkoriščanja zdravstvenih storitev. Novi zneski dopladl so nekoliko viiji od dosedaj veljavnih v Sloveniji, vendar je v naši in drugih občinah v Ljubljani nezadovoljstvo uporabnikov večje kot drugje, saj uveljavitcv zakona sovpada z že omenjeno uvedbo spremenjenih prispevkov, oboje skupaj pa pomeni za uporabnike ob-čutno povečanje in obj^emenitev. Nanovo so uvedena doplačila za sto-ritve v spedalistično-ambulantnem in bolnišničnem zdravljenju. NOVI ZNESKI PARTICIPACIJE Za prvi kurativni pregled pri zdravniku v osnovni zdrav- din stveni dejavnosti (pri tem šteje za prvi kurativni pregled vsuk prvi obisk pri posameznem zdravniku ali prvi obisk zavoljo posamezne bolezni na zahtevo uporahnika v ko-ledars-kem lelu) 50 Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 120 Za vsak prvi pregled pri zdravniku v spedalistični ambu-lantni dejavnosti z napolnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 110 Zu tsak ponovni ohisk ali pregled pri zdravniku speciali-stično-ambulantne dejavnosti, vendar največ 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 30 Za prvi obisk pri zdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj: — pri zdravniku osnovne dejavnosti 100 — pri zdravniku specialislične dejavtrosti 220 Za zobozdravstvene storitve: — za vsako zalivko 500 — za polno kovinsko prevleko 350 — za druge prevleke 450 — za inlav nazidek 240 — za vsako krono (z zatičkom) 50(1 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 250 — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ;tli krone. oddelitev vmesnega člena ali gredi 50 — za začasno prevleko ali elen v začasnem mostičku 90 — za gred, opornico ali jahač 240 — za vsako totalno prolezo 720 — za vsako parcialno protezo 900 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, pod-ložitev ali reokluzijo 100 7. Za posamezno zdravilo, pomožni in sanitarni material ob prevzemu v lekarni na recept 40 8. Za vsak prevoz z reševalnimi in drugimi posebnimi pre-voznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik ob posameznih primerih zdravljenja, in to: — za razdaljo do 20 km 110 — za razdaljo od 21 -70km 190 — za razdaljo nad 70 km 250 9. Za ortopedske in specialne čevlje ' *l 900 10. /.a nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavict protezo in za komplel navlek za krn po'ampulaaji 11. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za eksfeivij.. in proslo stoječi posteljni trapez 300 12. Za kilni pus 300 13. Za bergle . 80 14. Za aparal za omogočanje glasnega govora za slušni aparat 400 15. Za invalidski voziček, za elektronsko peromealni funk-cionalni stimulator 125K 16. Očaia , 100 17. Kontaktna stekla ¦' 800 18. Za očesno prolezo 130 19. Za nemedicinski del oskrbe v bolnišnici in zdraviliške dejavnosti pri neprekinjeni oskrbi za največ 30 dni v koledlirskem letu, in to na dan. 100 (Pri tem ponieni nadaljevanje zdravlienja v zdravilišču neprekinjeno sladonarno zdravljenje.) 20. Za medicinski del oskrbe in zdravstvene storitve v bol-nišnični in zdraviliški dejavnosti za celotno zdravljenje ene bolezni v koledarskem letu, in sicer za čas zdrav-ijenja: — do 3 dni, na dan ' 80 — od 4 do 10 dni, na dan 50 ¦ — od 11 do 15 dni, na dan 30 Zdravstvena skupnost Slovenije je pripravila in p"osredovala v obravnavo osnutek samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdrav-stvenega varstva, ker dosedanji, sprejet leta 1978, ne zajema nekaterih novih temeljnih načel za urejanje odnosov v zdravstvenem varstvu. Bi-stveni novosti, ki pomenita dodatno težko obremenitev organizadj združenega dela, sta zatotavljanje sodalne varnosti v zvezi z zdravstve-nim varstvom, in opredelitev storitev, ki zadevajo preveno(ivno in po-klicne bolezni ter nesreče pri delu, ki si jih bodo morali zagotavljati delavd v svojih organizadjah združenega dela. Osnutek predvideva tudi nižja nadomestila pri krajših in visja pri daljših odsotnostih z dela. V pravicah uporabnikov niso predvidenc spremembe, močno pa se bodo zaostrili krileriji za n jihovo uveljavljanje. Standardizad ja stori-tev bo omogočala uporabnikom, da si z ustreznim doplačilom zagoto-vijo storitve nad dogovorjenim nivojem. Spremembe, ki jih prinašata zakon in samoupravni sporazum, so le del ukrepov, ki so nujni za racionalnejšo uporabo sredstev, namenjenih zdravstvu in ohranitev sedanje ravni zdravstvenega varstva. Zdravstvo bi morali poceniti z učinkovitejšim osnovnim zdravstvom, ki bo sposobno izvajati podaljšano bolnišnično zdravljenje, kar bo imelo za posledice znižanje stroškov tudi za drago bolnišnično zravlje-nje. Boljših in kvalitetnejšihzdravstvenih storitevsi ne bomozagotovili s partidpadjo, ampak z boljšim delom zdravstvenih delavcev, boljšo organizadjo tega dela in boljšim stimuliranjem ter nagrajevanjem tch delavcev. Umestnosl participacije je v teh dneh osrednja tema pogovorov, enako oziroma še večjo pozornosl pa bi morali posvetiti osnutku sa-moupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, saj prinaša pomembne vsebiaske spremembe in obvezujoče naloge za or-ganizacije združenega dela. ANKA JOŠT-DOMA