MESTNA ŽENSKA REALNA GIMNAZIJA V LJUBLJANI ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ IN GOSPODINJSKA ŠOLA „MLADIKA" Z INTERNATOM IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1929/30 LJUBLJANA 1930 Pv • '3 -»?*>.. *“ •" ' MESTNA ŽENSKA REALNA GIMNAZIJA V LJUBLJANI ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ IN GOSPODINJSKA ŠOLA «MLADIKA» Z INTERNATOM IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1929/30 LJUBLJANA 19 3 0 u Z'- lu J™ J>3 . J ^ DELNIŠKA TISKARNA, D. D. V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK MIROSLAV AMBROŽIČ) Iz zgodovine zavoda. Zavod je bil ustanovljen kot mestna trirazredna višja dekliška šola na pobudo Josipa Gorupa, veletržca in veleposestnika na Reki. z velikodušnim darom 170.000 kron in vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 10. aprila 1894. Želja po ustanovitvi slovenske višje dekliške šole je navdajala že dolgo prej vodilne slovenske kroge, preden se je uresničila. Sprožila se je najprej v krogu slovenskih deželnih poslancev, ki so nameravali ustanoviti tako šolo kot deželni zavod. A (lasi dežela Kranjska ni vzdrževala nobenega viš jega učilišča, vendar se za ustanovitev potrebnega učnega zavoda ni mogla dobiti v deželnem zboru kranjskem potrebna večina, ker se je velik del deželnega zbora ustavljal ustanovitvi tega učilišča kot nepotrebnega. Istočasno pa so ustanovile ljubljanske uršulinke mahoma gospodinjsko šolo, kateri je velik del deželnega zbora v namen višje ženske izobrazbe dovolil podporo. Tako je ostala višja dekliška šola še vedno na programu slovenske napredne stranke, ki je ustanovitev vsak čas zahtevala. Nepričakovano je pa pospešil ustanovitev g. Josip Gorup, znani slovenski mecen na Reki. ki je založil glavnico 100.000 kron pri deželnem zboru kranjskem za štipendije marljivim gojenkam bodoče slovenske višje dekliške šole. Kar se je od deželnega zbora tedaj zaman pričakovalo, to je storil občinski svet ljubljanski v svoji skrbi, da bi si slovenska dekleta pridobila čim največ znanja in trdne moralne podlage, v skrbi, da bi jim tak zavod odgojil vrlih Slovenk, ki bodo ljubile svoj rod in dom. Tako je bil prvi letnik otvorjen s šolskim letom 1896./97. in zadnje leto te višje dekliške šole je bilo leta 1910./11. Nastanjena je bila ta šola za prvo silo v drugem nadstropju zgodovinsko znamenite hiše na Bregu št. 20, kjer je nekdaj živel in deloval za slovenstvo tako zaslužni baron Žiga Zois, pozneje 1897./98. v hiši Glasbene Matice v Gosposki ulici. Višja dekliška šola se je preuredila po odobrenju štatuta z razpisom bivšega c. kr. ministrstva z dne 13. aprila 1906., št. 1029. učnega načrta z razpisom istega ministrstva z dne 19. junija 1907., št. 26.525 in z razpisom mestnega magistrata ljubljanskega z dne 4. septembra 1907., št. 54.490. v šestraz-redni mestni dekliški licej, ki je imel namen, podati slovenski ženski mladini še širšo spiošno izobrazbo, ki dela ženstvo duševno zdravo, krepko v volji, energično in vztrajno v delu in narodno zavedno, izobrazbo, ki ženstvo podpira pri prihodnjih od prirode mu odkazanih nalogah, pa mu da tudi potreben temelj za razne praktične poklice. Otvoril se je licej s prvim razredom s šolskim letom 1907./08. v novo sezidanem poslopju liceja, sedanje mestne ženske realne gimnazije, na Bleiweisovi cesti. Ta mestni licej je dobil slednjič pravico javnosti, reciprociteto učiteljstva in pravico, da se polagajo zrelostne izkušnje in izdajajo držaA^no veljavna izpričevala «do nadaljnjega» in dokler so zakoniti pogoji izpolnjeni, z razpisom bivšega c. kr. naučnega ministrstva z dne 8. marca 1914., št. 57.623. Licej pa ni dolgo odgovarjal potrebam časa, kajti gojenke so ga lahko dovršile že s šestnajstim letom in so imele le malo možnosti, da bi se uveljavile kjerkoli z licejskim študijem. Zato se je moral izpre-meniti ta licej v žensko realno gimnazijo. Vsled odloka ku-ratorija mestnega dekliškega liceja z dne 20. februarja 1919., št. 14. je sestavilo vodstvo liceja učni načrt za žensko realno gimnazijo in učni načrt za žensko reformno realno gimnazijo, ki naj omogoči gojenkam četrtega razreda liceja brez običajnih velikih težkoč prestop v gimnazijo. Na podlagi predloženih učnih načrtov je izdal mestni magistrat z odlokom z dne 24. septembra 1919., št. 15.993, z obvestilom kura-torija z dne 25. avgusta 1919., št. 69, poverjeništva za uk in bogočastje z dne 18. avgusta 1919., št. 3791 in višjega šolskega sveta z dne 23. avgusta 1919., št. 12.131, naročilo, da se izvrši sprememba liceja v žensko realno in reformno gimnacijo. V šolskem letu 1919./20. se je nato otvoril prvi razred ženske realne gimnazije in peti razred ženske reformne realne gimnazije. Prvemu razredu ženske realne gimnazije je sledil z vsakim prihodnjim šolskim letom postopoma naslednji višji razred, enako petemu razredu ženske reformne realne gimnazije. Zato pa se je opustil isto leto prvi razred liceja, od katerega je odpadel vsako leto postopoma en razred, tako da je prenehal licej po preteku petih let, to je bilo s šolskim letom I924./25. Med tem pa je tudi že dosegla svoj cilj reformna realna gimnazija, katere šesti in sedmi razred sta Lila ukinjena z odlokom kuratorija z dne 13. decembra 1923., št. J12, tako da je prenehala reformna realna gimnazija koncem šolskega leta 1925./24. in z osmim razredom. Vse pridobljene pravice javnosti itd. je potrdilo končno tudi ministrstvo prosvete v Beogradu, P. br. 7601 z dne 8. avgusta 1924.. in ponovno S. N. br. 371 z dne 26. januarja 1927. Iz zadnjih desetih let. Šolsko leto 1918. se je pričelo še popolnoma pod starimi razmerami. Bil je še mestni dekliški licej združen z ljudsko šolo, tako zvano licejsko ljudsko šolo. Po naklonjenosti župana dr. Ivana Tavčarja je dobil licej svoje učne prostore v Mladiki, medtem ko se je moral poprej potikati po raznih sobah v mestu (Narodni dom, Glasbena Matica, Auerspergova palača na Turjaškem trgu), zakaj glavno poslopje je imelo zasedeno vojaštvo. V prvi konferenci je ravnatelj Ivan Macher pozdravil profesorja dr. P. Pestotnika, ki je nanovo vstopil v učiteljski zbor in želel, da bi se še oba ostala tovariša (dr. Mole in dr. Pretnar) srečno vrnila iz vojne domov in da bi nastopil zaželeni mir. Prišel je ta mir kmalu, a prišlo je tudi osvobojenje. Manifestacij se je udeležila tudi takratna mladina, ki je študirala na liceju. 5. novembra 1918. je ravnatelj sklical izredno konferenco, da sklepa o «pouku na liceju in licejski ljudski šoli z ozirom na nove razmere». Konferenca je po temeljitem razmotrivanju sklenila preurediti pouk. Slovenščina postane glavni predmet, vpelje se srbohrvaščina, zgodovinski pouk se postavi na drugo podlago, iste izpremembe se izvrše v zemljepisu. — Ker je bilo v prvih dnevih zloma stare Avstrije vse nedisciplinirano in razbrzdano, sklene konferenca, da posveti učiteljstvo vso pažnjo disciplini mladine. Razmere so se vendar ustalile, da se je lahko pričelo v drugi polovici novembra z rednim poukom. V soboto dne 14. decembra 1918. se je proslavil svečano zgodovinski dogodek ujedinjenja s skupno zahvalno službo božjo ob 9. uri v uršulinski cerkvi. Dne 18. decembra 1918. je učiteljstvo podalo zaobljubo narodni vladi. Dne 8. januarja 1919. se je proslavila stoletnica smrti Valentina Vodnika v telovadnici. Predaval je prof. dr. Mole. S sklepom kura torija z dne 18. januarja 1919. je postal profesor Anton Jug začasni vodja mestnega dekliškega liceja namesto obolelega ravnatelja Ivana Macher ja. Dne 12. marca je sklical profesor Jug žalno se jo učitel jskega zbora ob smrti ravnatelja Ivana Macherja. V prekrasnem govoru je profesor Jug slavil vse vrline pokojnega ravnatelja. Deputacija učiteljskega zbora je izrazila vdovi sožalje, ves zavod pa se je udeležil pogreba. Pri odprtem grobu se je poslovil od pokojnika profesor Janko Mlakar. Tudi maši posmrtniei je prisostvoval ves zavod. Ivan Macher je bil rojen v Škofji Loki 25. avgusta 1857., študiral je gimnazijo v Ljubljani, vseučilišče na Dunaju, k jer je napravil izpit za srednješolskega učitelja in sicer iz prirodopisa kot glavnega, matematike in fizike kot stranskih predmetov. Supliral je na gimnazijah v Kranju in Trstu: leta 1891. je dobil profesorsko mesto na gimnaziji v Kotoru, od leta 1895. do 1906. je bil profesor na učiteljišču v Ljubljani, leta 1906. je bil imenovan za profesorja na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Ko je postal dr. Lovro Požar ravnatelj prve državne gimnazije v Ljubljani, se je Ma-cherju 7. oktobra 1908. poverilo ravnateljstvo mestnega dekliškega liceja. Že začetkom šolskega leta 1918./19. se mu je poznalo, da trpi na hudi želodčni bolezni, a vkljub velikim mukam je vodil zavod še do začetka januarja leta 1919., ko je zaprosil za trimesečni dopust. Upal je, da mu ho prinesla zdravje operacija; bolečine mu je sicer olajšala, a zdravja mu ni mogla več dati. Ivan Macher je bil zelo marljiv mož. Kot šolnik se je pečal s spisovanjem šolskih knjig iz prirodopisne stroke. Priredil je «Prirodopis za meščanske šole I., II. in III. del», «Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol», «Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol» in «Botaniko za višje razrede srednjih šol». — V «Izvestjih mestnega dekliškega liceja» so izšle sledeče Ma- cherjeve razprave, oziroma članki: «Mestni dekliški licej» (I.), I. mestna višja dekliška šola» (IV.), «Varujte cvetlice!» (VI.) ter toplo pisani nekrolog profesorju Josipu Bercetu (VIII. in IX.). Kot ravnatelj in učitelj se je odlikoval po izredni marljivosti in vestnosti. Občudovanja vredna je bila njegova skrb, da bi doseglo naše najvišje žensko vzgojevališče idealno višino in da bi nam vzgojilo res pravo narodno ženstvo. Kako je bil ponosen na svoj zavod in kako ga je znal braniti proti nasprotnikom, ki jih je imel posebno v prejšnjih vladah! — Učiteljstvu je bil odkrit in dober voditelj in tovariš, dijaštvo pa je imel rad; vsi ga bodo imeli gotovo v dobrem spominu. Društvenega življenja se je pridno udeleževal. Za časa svojega službovanja v Trstu je nastopal kot pevec v «Čitalnici». V Ljubljani pa se je oklenil z vso vnemo «Slovenskega planinskega društva»; bil mu je dolgoletni odbornik in podpredsednik. Ni je bilo nedelje, da ne bi bil posetil naših lepih gora. Če že ni mogel drugam, je šel na Šmarno goro. O počitnicah si ga lahko videl, kako je lastnoročno markiral planinska pota. Macher je bil pristna gorenjska duša; na zunaj malo trd, a dobrega srca in v družbi prijeten. Bil je navdušen Jugoslovan in se je iskreno veselil preobrata in naše svobode. Klanjati se ni znal. Prijatelji so dobro vedeli, da bi bil dosegel mnogo več, če bi se bil znal klanjati. lako je ostal le profesor in začasni ravnatelj do svoje smrti. Bil je skrben in vzoren soprog in oče, a tudi zelo rahločuten sin, ki je z neverjetno ljubeznijo ljubil in podpiral svojo mater, ki je umrla v visoki starosti. Časten mu bodi spomin! Dne 50. aprila se vrši v telovadnici prva šolska slavnost v spomin hrvatskih mučenikov Zrinjskega in Frankopana; te slavnosti se potem ponavljajo vsako leto do danes. Prvič se tudi obhaja na zavodu 28. junija Vidov dan in god Nj. Vel. kralja Petra I. Osvoboditel ja s primerno slavnostjo. Šolsko leto I919./20. Otvori se 1. razred realne gimnazije m 5. razred reformne realne gimnazije, zato pa preneha 1. razred liceja. Dne 18. oktobra 1919. se slavi petdesetletnica smrti Simona Jenka. Dne 29. oktobra 1919. je prva obletnica osvobojenja. Slavnost. Prvi december 1919. se slavi prvič kot narodni praznik s službo božjo v Nunski cerkvi. Dne 2. decembra zbirka za revno koroško deco. Ob priliki ustanovitve «Jugoslovenske Matice» svečan obhod po mestu. 12. maja 1920. se udeleži zavod krasno uspelega izleta na Koroško in sicer v dveh skupinah: a) izlet na Blaško jezero in b) na Vrbsko jezero. Z vso iskrenostjo mlade dekliške duše je učenka V. razreda gimnazije Milka Glaser pozdravila 11. junija 1920. koroške otroke, ko so obiskali Ljubljano. Dne 24. junija se otvori prva razstava risarskih in ročnih del na zavodu. Te razstave se ponavljajo vsako leto in vzbujajo občo pozornost. Risarski.izdelki — posebno ornamenti — so vzbudili ne le pri nas, marveč tudi na mednarodni razstavi šolskih risb v Pragi veliko pozornost in pohvalo zlasti med angleškimi učitelji in učiteljicami risanja. Ženska ročna dela pa kažejo fin okus; od najpriprostejšega ročnega dela pa do najfinejse izdelanega lahko opaziš na teh razstavah. Tudi sprejema N j. Vis. regenta Aleksandra se je udeležil ves zavod. Vidov dan se slavi s primerno slavnostjo ne le to. ampak tudi vsako naslednje leto. Dne 18. novembra 1920. se vrši za ves zavod slavnost stoletnice rojstva češke pisateljice Božene Nemcove. Predava profesor dr. Lah. Dne 1. decembra J 920. je krasna šolska slavnost. Slavnostno se obhaja ta dan na zavodu vsako leto kakor tudi dne 17. decembra god Nj. Veličanstva kralja Aleksandra. V jeseni leta 1920. začne profesor dr. Lah z brezplačnim poukom ruščine in ga vrši nepretrgoma do danes. Dne 22. marca 1921. postane prof. Anton Jug stalni ravnatelj zavoda. V šolskem letu 1921./22. se otvori nanovo in reorganizira dijaška knjižnica, deloma tudi s prostovoljnimi prispevki učenk. Vodi jo z vso spretnostjo in ljubeznijo prof. dr. Lah. Dne 21. juni ja 1922. se ves zavod udeleži pogreba pozem-skih ostankov v tu jini umrlega pisatelja-mučenika Fr. Mas-lja-Podlimbarskega. Dne 24. septembra 1922. se proslavi 60letnica smrti Antona M. Slomška. Dne 24. oktobra 1922. se zavod spomni desetletnice bitke pri Kumanovu. Dne 22. februarja 1923. se zavod udeleži pogreba pisatelja in župana dr. Ivana Tavčarja. Dne 2. junija 1923. spiemi zavod judenburške žrtve. 17. oktobra 1923. umre profesor Andrej Čebokli. Andrej Čebokli, rojen 27. novembra 1895. v Kredu na Goriškem, umrl 17. oktobra 1925. prav tam. Maturiral je na goriški gimnaziji leta 1914., moral po maturi v vojno do leta 1918. Vojna mu je zadala kal bolezni. Po absolutoriju na ljubljanski univerzi, kjer je poslušal slavistiko in romanistiko, je prišel v jeseni leta 1922. za suplenta na mestno žensko gimnazijo in licej. Poučeval je z lepim uspehom slovenščino in italijanščino. V jeseni ni mogel več priti nazaj v šolo, ker ga je sušica položila v bolniško postelj. 17. oktobra 1925. je bil rešen vsega trpljenja. Pokopan je v domačem kraju, v neosvobojeni domovini... Čebokli ni bil samo nad vse ljubezniv tovariš, dober in vesten učitelj, nego tudi pisatelj, ki je mnogo obetal. Pisal je čuvstvene pesmi in črtice v dijaško «Zoro , «Ljubljanski Zvon», «Dom in svet», goriško «Mladiko» in drugod. Škoda tega lepega mladega življenja! Pogreba pesnika in pisatelja Josipa Stritarja se je udeležil naš zavod dne 29. novembra 1923. Velik prijatelj našega zavoda je bil gerent mestne občine ljubljanske, dvorni svetnik dr. B. Senekovič. Njegovega pogreba se je udeležil naš zavod dne 11. januar ja 1924. Dne 18. oktobra 1924. se je naš zavod udeležil pogreba profesorice našega zavoda Milice Ilešičeve, druge mlade žrtve učiteljskega zbora. Milica Ilešič, rojena leta 1897. v Ljubljani, umrla leta 1924., je absolvirala fakultetske študije v Zagrebu. Poslušala je predavanja iz slavistike in klasične filologije. Nastopila je suplentsko mesto na mestni ženski realni gimnaziji v septembru 1921., a je zaradi bolezni morala nastopiti že v letnem semestru šolskega leta 1922./23. daljši dopust. Žal, zahrbtna bolezen je uničila mlado življenje, katero je še mnogo obetalo. Bila je vestna in dobra učiteljica. Ljubeznivo tovarišico bo ohranilo učiteljstvo, a predobro učiteljico dijakinje v dobrem spominu. Ko so se v oktobru 1924 prepeljali iz Švice v osvobojeno Pol jsko posmrtni ostanki slavnega pisatel ja H. Sienkiewicza, se je tega spomnil tudi naš zavod. Tudi bOletnico rojstva srbskega dramatika Branislava Nušiča smo proslavili na našem zavodu. Dne 20. maja 1925. je bila slavnostna izročitev odlikovanja (sv. Sava IV. razr.) prof. A. Siču. Dne 21. septembra 1925., oh priliki prenosa zemeljskih ostankov srbskega pesnika in črnogorskega vladike Petra II. Petroviča Njegoša je predaval vsemu zavodu prof. dr. Mole. Dne 25. decembra 1925. smo slavili tisočletnico hrvatskega kraljestva; predaval je dr. Mole. Dne 22. aprila 1926. svečana predaja reda sv. Save IV. razreda dr. Lahu. Dne 22. aprila 1926. se slavi prvič «Mladinski dan». Dne 15. septembra 1926. se slavi spomin na bitko pri Kaj-makčalanu. Dne 11. oktobra 1926. sprejme zavod korporativno češkoslovaške poslance. Dne 6. decembra 1926. se udeleže višji razredi z učiteljstvom pogreba velike slovenske umetnice Iv. Kobilčeve, ki je tudi bila nekoč profesorica na našem zavodu. Desetletnica majniške deklaracije se je svečanostno proslavila. Tudi desetletnice smrti velikega Jugoslovana dr. Janeza Ev. Kreka se je zavod spomnil. Petdesetletnica rojstva pesnika Otona Župančiča se je vršila na slavnosten način v telovadnici. Dne 17. oktobra 1928. se je zavod udeležil sprejema velikega prijatelja Jugoslavije francoskega maršala Franchet d’Esperay-ja. Dne 11. decembra 1928. se je ob priliki desetletnice smrti Ivana Cankarja vršila na zavodu lepa slavnost. To bi bili nekateri važnejši dogodki za naš zavod od leta 1918. pa do leta 1929. Niso omenjeni vsi dogodki, a tudi ne vse osebe, ki so se posebno potrudile, da bi proslavile naš zavod. Kolikokrat se je zavod zbral ter zbiral darove kot za bedne koroške otroke, bedno rusko deco, za reveže v južnih krajih naše domovine, za francoske poplavi jence itd. Pri tej samaritanski akciji so se odlikovali vsi člani učiteljskega zbora, a na jbol j ga. prof. MarijaWirgler. Do letošnjega leta je bila neumorna voditeljica Podmladka Rdečega križa, a tudi vztrajna sodelavka pri prirejanju različnih šolskih slavnosti. Vkljub temu, da je že upokojena, je zavodu še vedno s svojim delom in svetom na razpolago. Tako so tudi drugi naši upokojenci še vedno tesno zvezani z našim zavodom. Upokojeni katehet prof. Janko Mlakar pomaga še vedno pri službi božji, a vedno agilni, vztrajno marljivi prof. Albert Sič še vedno vodi z velikim uspehom enoletni trgovski tečaj na zavodu. A kaj naj rečemo o naši nepozabni gospe prof. Mari ji Wes snerjevi? Skoraj 46 let je prebila v službi vzgoje in pouka slovenske ženske mladine in je v tej dolgi dobi službovala nad dve tretjini vseh let izključno na našem zavodu. Z vzgledno zvestobo, skromno in kot mravlja pridno je opravljala dan za dnevom to svoje delo in svojo službo, tako da lahko trdimo z največjo mirnostjo, da je zadostila svoji nalogi, ki jo je prevzela, docela po najboljši svoji vesti in najboljšem znanju. Skoraj nepregledno je število slovenskih deklet in žena, ki so bile v teh skoraj 50 letih njene gojenke, koliko od njih je danes v odlični življenski poziciji. Mila usoda je hotela, da sedijo celo v krogu našega učiteljskega zbora učiteljice, ki so bile nekdaj njene verne učenke. 46 let njene učiteljske dobe pač pomeni nebroj truda, potrpežljivosti in resignacije, in vendar smo prepričani, da se je gospa profesorica težko poslavljala od zavoda, ki mu je. lahko rečemo, posvetila vse svoje življenje. Mila usoda nakloni gospe profesorici krasen in presrečen življenski večer, izvoli naj odnesti s seboj z zavoda, od nas vseh in od gojenk resnično zagotovilo, da ostane vsem nepozabna, njen duh, njeno delo, nje bitje in žitje bo tlelo in živelo v nas in v njenih učenkah. * Mestna ženska realna gimnazija in trgovski tečaj sta nastanjena v lastnem poslopju, ki ima dva trakta: poglavitni leži na Bleiweisovi cesti, stranski pa v Šubičevi ulici. Fasada poslopja je enostavna. Pritličje je zidano s fasadno opeko, prav tako tudi stolp in lizane, ostale ploskve so pa oglajene s sirovim ometom, kar daje stavbi nekak resen značaj, ki ga še povečuje močna železna cestna ograja. Edini zunanji okras tvorita vhod in stolp, ki dajeta smer renesančnemu slogu. Na strani pročelja se nahaja umetniško izdelan relief in predstavlja deklice, ki rajajo. Stopnjišča, hodniki in šolski prostori so izredno svetli. V celoti napravi ta šolska palača svojemu namenu zelo primeren, resen, harmoničen in estet- sko jako ugoden vtis, zlasti poleti, ko so okna vsa s cvetjem okrašena. Stroški cele stavbe so znašali okroglo 300.000 kron. K tej stavbi je tudi prispeval mecen g. J. Gorup 100.000 kron. Občinski svet je sklenil dne 6. marca 1906. zgradbo tega šolskega poslopja z naročilom, da mora biti stavba pod streho še isto leto. S prizidkom v Šubičevi ulici je bila stavba v svoji današnji obliki dograjena leta 1912. Kronika. šolsko leto 1929./1930. se je pričelo dne 14-. septembra s službo božjo v uršulinski cerkvi. Par dni nato so gojenke v narodnih nošah sprejele in pogostile na glavnem kolodvoru francoske geografe, ki so se prišli razgledovat po Jugoslaviji. V prisrčnem razgovoru so preskušale svoje francosko znanje, gostje pa kranjske klobasice v ličnih košaricah. In že so se približali slavnostni dnevi 120letnice «Ilirije oživljene». Gojenke našega zavoda so z vnemo sodelovale pri vseh slovesnostih: spomnile so se velikega Korzičana v šoli, obiskale so ilirsko razstavo, udeležile so se sprevoda ob odkritju ilirskega stebra. Višek slavnosti pa jim je bila dijaška akademija, ki so jo priredile na predvečer v dramskem gledališču visokim francoskim gostom na čast. Spored je bil tale: I. Francoski del: 1.) Gavota (ples), 2.) Deroulede: Le bon gite (deklamacija), 3.) francoske narodne (petje), 4.) Rostand: L’Aiglon (monolog), 5.) Beranger: Les souvenirs du peuple (samospev), 6.) Maeterlinck: L’Oi-seau bleu (I. dejanje vilinske igre). II. Slovenski del: 1.) Vodnik: Ilirija oživljena (slika)* 2.) Aškerc: Napoleonov večer v Ljubljani (deklamacija), 3.) Venček narodnih pesmi (petje), 4.) Pozdrav mladine Napoleonu ob 120letnici Ilirije (deklamacija), 5.) Poklon mladine (alegorija), 6.) Marseljeza. Prirediteljice so bile deležne obilne pohvale, iz lože se jim je zahvaljeval francoski poslanik v Beogradu, minister gospod Dard. Trud gojenk in gospe prof. Wirglerjeve (plesi), gg. dr. Karlina (francoski del), dr. Laha (slovenski del) in dr. Dolinarja (petje) je bil bogato poplačan. Zavodu samemu je sporočil v imenu francoskega poslanika-ministra zalivalo in priznanje gospod francoski konzul V Ljubljani s tem-le pismom: Monsieur le Directeur, Je suis particulierement heureux de transmettre les chaleu-reux remerciements de M. Dard, Envoye Extraordinaire et Ministre Plenipotenciaire de la Republique Franqaise en Yougoslavie, a la Direction du Lycee Municipal des Jeunes filfes de Ljubljana, qui organisa la representation theätrale, en fran<;ais, au theätre dramatique le 12 octobre dernier ä l’occasion du 120me anniver-saire de la creation de 1’ Illyrie napoleonienne. J y joins mes bien vives felicitations pour le beau succes obtenu. Veuillez agreer, Monsieur le Directeur, les assurances de ma consideration tres distinguee. Le Consul de France, Neuville, m. p. Za verne duše so gojenke kakor vsako leto spletale vence za grobove pesnikov in pisateljev. V šoli pa so se kmalu nato stoje, z enominutnim molkom spomnile tistih, ki so v svetovni vojni žrtvovali življenje, da so nam priborili svobodo in mir. In tako se je približal konec I. trimesečja, z njim pa proslava enajste obletnice ujedinjenja. Proslavili smo jo z uprizoritvijo prvega dejanja Smrti Majke Jugoviča od Vojnoviča, ki je tako lepo uspela, da nas je ljubljanski radio povabil v gosti. Uvodno besedo je govoril direktor Jug. Tudi pevski zbor se je postavil, pa ne prvič, saj je že večkrat katero zapel našim amaterjem. Proslavo s prav istim sporedom, samo da je bila namenjena staršem naših gojenk, smo ponovili na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandrah Po težavah in nesrečah sklepa I. trimesečja so gojenkam kaj prav prišle božične počitnice in njih okrepčila. S torbami, polnimi potic in dobrih sklepov, so se vrnile nazaj h knjigam. Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije so učenke praznovale s šolsko mašo. Približal se je dan, ki je za naš zavod dan veselja — god gospoda direktorja. Kaj je bilo tajnih nasvetov, hoje po prstih, skrivnih vaj. da očka niso zapazili priprav za god sv. Antona Puščavca. Zato pa je tem bolj ostrmel, ko smo ga sprejeli' v telovadnici z «licejsko himno», s plešočimi ko-zački in telovadnim nastopom, nazadnje pa še s «Čitalnico pri branjeA7ki», burko enodejanko. In ko mu je senior profesorskega zbora voščil v imenu zavoda, vzkliki radosti kar niso hoteli pojenjati. Kako lepa harmonija vlada med šolo in domom, je pokazal večer istega dne, ko so tudi starši gojenk prihiteli na družinski večer in napolnili vso telovadnico, da so se zabavali ob uspelem sporedu proslave. Kmalu za tem dva praznika učeče se mladine: sv. Sava (27. januar ja) in Strossmayerjev dan (4. februarja). Obakrat smo se zbrali v telovadnici in v globoki hvaležnosti občudovali delo obeh prosvetitel jev. Slavnostni govornici sta bili osmošolki Melihar Danica in Jenko Milica. Program so izpolnile recitacije in petje. Zdaj pa še nekaj, za kar se drugi zavodi najbrže niso zmenili: kulinarična razstava v Unionu (5. februarja). Saj si sami lahko mislite, da naše gojenke ne bodo same profesorice, odvetnice itd., ampak tudi gospodinje. Zato so s tolikim zanimanjem ogledovale vse dobrote tega sveta, ki jih nudi dobra kuhinja. In kuhinja dekletom ne sme biti predaleč, mar ne? Spet trimesečje, to pot mnogo hujše, ker gre za šolnino. Ali morda kdo misli, da so doma prav veseli, če je treba plačati. Ne. Ker ne odneha šola, morajo pač odnehati lenuhi. Tatička ga kličejo češki otroci, pa tudi nam je blizu Ma-saryk. Kaj čuda, če je nižja gimnazija z iskrečimi se očmi poslušala njegovega učenca dr. Laha, ko ji je razlagal čudovito, uspehov bogato življenje SOletnega predsednika bratske republike. Pravim nižja gimnazija, zakaj višješolke so bile ta dan povabljene na proslavo v Union, kjer je o velikem jubilantu predaval gospod prosvetni šef dr. Dragotin Lončar. Francijo je zadela huda nesreča — poplava in, kjer je nesreča, tam hoče žensko srce pomagati. Gojenke so zbrale za poplavljence čedno vsotico, pa ne samo «Francozinje», ampak tudi «Italijanke», to drži, in ne šele potem, ko so slišale predavanje dr. Bajca, ampak že tri dni poprej. Dale bi še več, pa kaj, ko mora očka v teh težkih časih gledati na vsak dinarček. Na liceju je, žal, le malo petičnih. Po tem človekoljubnem naporu so seveda gojenke začutile potrebo po oddihu in ga tudi dobile. Velika noč je tu. Obilo piruhov! Po praznikih smo se z govorom prof. Peternelja in deklamacijami spomnili hrvatskih mučenikov Zrinjskega in Frankopana (3. maja). Kmalu nato pa tistega, kar nam je na svetu najdražje: naših mater. Za materinski dan (10. maja) prav gotovo nobena licejka ne pozabi utrgati cvetice in jo podariti ljubi mamici. Majhen dar — a dar ljubečega srca! Halo! Vesela novica: dobili smo na okna cvetice v lončkih. Kaku je le magistrat izvedel, s čim bo dekletom najbolj ustregel? S kakšnim veseljem so jih jele negovati sestrice iz šolskih klopi. Tako je prav, dekleta in rože, to gre skupaj! A učenje, učenje pritiska, šolsko leto gre h kraju. Na zavod je prišel nadzorovat gospod kanonik dr. M. Opeka (verouk), kmalu nato pa še gospod univerzitetni prolesor dr. Nikola Radojčič. Zdaj pa še o dnevu, ki je vsej mladini tako ljub: majniški izlet. Ves maj smo oprezovali, kdaj se bo zjasnilo. Pogledovali od knjig v skremženo nebo —- in končno smo pogodili, da nikdar tako, zakaj tako, kot je lilo ves dan 23. maja, ko smo šli na izlet, menda lije le redko. Pa menite, da so bile naše gojenke slabe volje? Kaj še! Zvečer so preplašenim mamicam, ki so jih prišle čakat na kolodvor, kar v eni sapi pripovedovale, da tako «luštno» še ni bilo nikoli. Zadnji dan maja. Kako težko nam je vsem! Ta dan zapuščajo zavod osmošolke. Par dni bodo še poletavale okrog liceja kakor godne lastovke, potem pa odleti vsa jata tja proti palači almae matris. Bog z njimi! Matura, od 3. do 7. junija pismena, od 11. do 14. junija ustna. Kakor svetišče se nam zdi tista dvorana. Celo nam je tesno pri srcu, kaj šele maturantkam. Pa jih tu pa tam ohrabri očetovski pogled gospoda ministrskega odposlanca prof. Frana Jerana, češ, kaj bi se bale, saj znate. Tudi četrtošolke so nekaj preplašene. Tudi njim grozi mala matura: 12. junija pismena, od 17. do 21. junija ustna. Oj, polno težav je in bridkosti... Binkoštna sobota — zadnji dan šole. Cvet je, cvetje, cvetje, glasnik hvaležnih src, vmes pa solze in ihtenje. Takšno je pač življenje! A vsem. prav vsem je težko. Zopet je leto utonilo v večnosti. Kdo ve, ali se homo še videli in kako ...? Vsako leto pošljemo v svet najvišji razred — tako pač mora biti, saj te so zrele. Kaj pa ostale, ki jih ne bo več nazaj? Ali smo jim vcepili plemenitost srca, obogatili duha? Ali se nas bodo s hvaležnostjo spominjale? Vprašanja, sama vprašanja, ki teže srce. A to vsaj vemo, velika večina se jih povrne. Kako že poje licejska himna? Da: Jeseni pa naprej -— na naš licej! * Kresni dan je prinesel našemu zavodu nepričakovano veselje. S kraljevega Bleda se je pripeljala Nj. Vel. kraljica Marija, da se odzove povabilu gdčne. ravnateljice Zemljanove in da počasti s svojim obiskom gospodinjsko šolo na Mladiki in naš licej. Dospela je v spremstvu dvorne dame gospe Švrljugove, soproge ministra, in gospoda adjutanta polkovnika Pogačnika. V Mladiki je visoka gospa zelo ljubeznivo sprejela častno dvorno damo gospo Franjo dr. Tavčarjevo in gospoda direktorja Juga. S prav materinsko skrbnostjo in dobroto se je Nj. Veličanstvo zanimalo za poslovanje v kuhinji, za delo pri šivalnem stroju, za učiteljice in gojenke. Z velikim zanimanjem je povpraševala po pouku na ženski realni gimnaziji in izrazila željo, prisostvovati vsaj eni učni uri. Žal. visoki gospe zaradi počitnic ni bilo mogoče ustreči. Najtoplejša iskrenost pa se je vžgala v očeh Nj. Veličanstva, ko so jo ob odhodu pozdravljala topla srca naše mladine. «Živela naša kraljica, živela naša kraljica», je klicalo na stotine dekliških ust, zastavice so plapolale in cvetje se je usipalo na pot Nj. Veličanstva. Kuratorij mestne ženske realne gimnazije. Dr. Fettich Oton, odvetnik, predsednik. Jeglič Janko Nep., šolski ravnatelj v p., podpredsednik. Baliovec Josip, veletržec. Dolenc Leopoldina, soproga profesorja. Jeran Franc, profesor. Likozar Anton, mestni učitelj v p. Meden Viktor, veletržec. Pavlin Josip, civilni inženir. Šterk Peter, hotelir. Tavčar Franja, dvorna dama. Govekar Fran, magistratni nadsvetnik, zapisnikar. Jug Anton, direktor, poročevalec. Dr. Mole Rudolf, profesor, zastopnik učiteljskega zbora. Učiteljski zbor. Številka 1 Ime Značaj Predaval Razrednik j Število tedenskih učnih ur Opomba 1. Jug Anton direktor nemščino v VII. — 4 2. Dr. Grošelj Pavel profesor prirodopis v VI.b, VIII.; V. b 16 varuh fiziko v VIL: matema- fizikalnega tiko v V. a, V. b; psi- kabineta hologijo v VIII. ; 3. Dr. Molt> Rudolf )) slovenščino v VI. a,\ I.b; VI. a 18 varuh srbohrvaščino v I. a, učiteljske V. a, V. b, VI. a, VI. b, knjižnice VIII. 4. Dr. Pestotnik Pavel zemljepis v II. b, III. a: — 14 zgodovino v III. a, IV. a, VI. a 5. Dr. Pretnar Janko francoščino vll.b, IIT.c. — 18 IV. c, V. a. VIII. 6. Kleč Frida zemljepis v III. c, IV. b, IV. b 18 varuh IV. c; zgodovino v III. c, zemljepis- IV. b. IV. c nega kabineta 7. Dr. Kotnik Jakob « verouk v I.a. II.a, III.a, — 19 IV. a. V. a, VI. a. VI. b, VI!.. VIII. 8. Ramovš Albina JJ slovenščino v 11. a, III. a, III. a 16 varuh IIT.c. IV. b nemške dijaške knjižnice 9. Dr. Škerlj Stanko italijanščino v TIT. c, — 17 VIII.: nemščino v V. a. VI. a. VITI. 10. Dr. Lah Ivan JJ slovenščino v TT.b, IV. a. VII. 20 varuh IV. c, VII.. VIII.; srbo- slovenske hrvaščino v IT. a, IV. a. dijaške VII. 1 knjižnice 11. Peternelj Ciril »J zeml jepis v V. a, A . b, | V.a 20 VI. a. VI. b; zgodovino v V. a. VI. b. VIT.. VITI. 12 Dr. Bajec Anton slovenščino v III.b,V. a; | III.b 17 varuh italijanščino v \TT.: italijanske francoščino v III. b. dijaške V. b knjižnice 13 Dr. Karlin Pavel f rancoščino v IIT. a. IV. a, VI. b 22 varuh VI., VIT.: nemščino v francoske i V. b. VI. b dijaške 1 knjižnice Številka r Ime Značaj Predaval Razrednik Število tedenskih učnih ur Opomba 14. Dr. Kokalf Dora profesor prirodopis v II. a, V. a, ] II. a 17 varuK V. b. VI. a, VII.; fiziko 1 prirodopis- v III. a. III.b nega kabineta 15. Polzelnik Ivan latinščino v V. a, VI. b, — 16 VII.; zgodovino v II. a, II. b J 16. Vakselj Anton matematiko vi Il.b,\ I.a. — 20 VI. b, VII., VIII.: fizi- ko v VIII. 17. Vrtovec Vida latinščino v V. b, VI. a, VIII. 17 VIII.; slovenščino v V. b 18. Kalan Pavle slovenščino v R . a: ita- IV. a 18 lijanščino v II. b. IV. c, V. b. VI. 19. Bajželj Irma telovadna telovadbo v III.a, III.c, — 20 učiteljica IV. b, IV. c, V. a. V. b, VI. b, VIII.; higijeno v IV. a, IV. c 20. Podrekar Franci strokovni risanje v I. a. I. b. II. a, — 28 varuh učitelj Il.b, III.a. III.b, III.c, risalnega za risanje IV. a, IV. b. IV. c, V. a, kabineta V. b, VI. a, VI. b 21. Stanonik Josipina učiteljica ženska ročna dela v I. a, — 22 ženskih I. b. II. a, II. b, III. a, ročnih III.b, III.c, IV.a, IV.b. del IV.c; neobv. v V.—VII. 22. Dr. Blinc Marta suplentka kemijo v IV. a, IV. b, — 16 varuh IV. č, VII.; higijeno v kemičnega IV. b kabineta 23. Ciuha Mira začasna telovadbo v I. a, I. b, — 22 učiteljica II. a, Il.b, III. b. IV. a, 1 telovadbe VI. a; lepopis v I. a, I.b, II. a. Il.b i 24 Dr. Dolinar Anton suplent verouk v I.b, Il.b, III.b, j — 23 pevovodja ; III.c, IV.b, IV.c; petje v I. a, I. b, II. a, II. b; posvetno in, cerkveno petje od IV. do VIII. 25 Jelenc Slavica matematiko vll.a.III.a, III. c 16 . III. c: fiziko v III. c 26 Kobe Milena JJ matematiko v I. a, Il.b, IV.c 20 ; IV. a, IV.b. IV.c — ’> v Vx Ime Značaj Predaval 1 Razrednik Število ! tedenskih 1 učnih ur Opomba 27. Kuljiš Andro suplent srbohrvaščino v I. b, 11. a, 11. b, III.b, III.c, IV.b. IV. c — 14 28. Pirc Vera 55 prirodopis v I. a, I. b, II.b: matematikov l.b; zemljepis v I. a, II. a II. b 17 29. Škerlj Olga 55 zemljepis v I. b, III. b, IV. a; zgodovino v III. b, V.b I. b 15 30. Uršič Milena >5 slovenščino v I.a, T. b; francoščino v II. a, IV. b I.a 16 31. Dr. Svetelj Blaž honorarni učitelj stenografijo v I. in II. tečaju 4 profesor Državne trgovske akademije Šolska zdravnika magistratni sanitetni nadsvetnik dr. Rus Mavricij dr. Jamar Tone Pisarniška uradnica Kalan Lea Šolski sluga Omota Jože Po strežnici Koleša Marjana Zupan Katarina Knjižnice. Slovenska in srbohrvatska dijaška knjižnica. Slovenska in srbohrvatska šolska knjižnica delujeta skupno, oziroma vzporedno, ker je treba mladino navajati, da čim prej začne citati poleg slovenskih tudi srbohrvatske knjige. Razveseljivo je, da gojenke že v prvih razredih, posebno pa od tretjega razreda naprej, z veseljem segajo po srbohrvatskih knjigah in si s tem širijo obzorje v jugoslovenski svet. V višjih razredih izgine razlika tako, da je gojenkam vseeno, ali čitajo prevode iz svetovnih literatur v slovenskem ali v srbohrvatskem jeziku. Odločuje samo še kakovost prevoda. Da so knjige gojenkam čim laže dostopne, posluje knjižnica na ta način, da dobi vsak razred v začetku leta tako zvano razredno knjižnico, t. j. zadostno število za ta razred primernih in potrebnih knjig, ki se zamenjujejo tedensko ali na 14 dni pri slovenski uri, ker moramo smatrati knjižnico kot bistven del pouka v materinskem jeziku, kajti le s čitanjem se širi mladini obzorje in se seznanja z deli domačih in tujih pisateljev. S tem se goji tudi zanimanje za knjige in čtivo, posebno ker se pri tem lahko razvije tudi razgovor o dobrih in lepih knjigah. Nadzorstvo nad knjižnico v razredu vodita po dve gojenki-poverjenici, ki skrbita za to, da se knjige v redu in nepoškodovane vračajo. Ena od poverjenic vodi zapisnik zamenjanih, oziroma izposojenih knjig. Zanimanje za knjige je izredno veliko in se zamenjajo vsak teden, oziroma na 14 dni vse knjige, tako da prečita vsaka gojenka tekom leta povprečno 25 do 30 knjig iz knjižnice; marljive čitateljice pa še mnogo več. S tem je poskrbljeno za to, da gojenke čitajo res sebi primerne in za pouk slovenščine važne knjige in ne morejo reči, da jim knjige niso bile dostopne. Načitanost je pa — o tem ni dvoma — glavna podlaga splošne izobrazbe. Zavod razpolaga s precej veliko slovensko in srbohrvatsko knjižnico, ki obsegata slovenska 2318 del, srbohrvatska pa 315 del. V letu 1929./1930. je narastla slovenska knjižnica za 168 del, srbohrvatska pa za 30 del. Kljub temu se čuti, da manjka še vedno dobrih del za nižje razrede in da ni primernih izdaj onih knjig, ki so mladini najbolj priljubljene, kajti vsote, ki so knjižnici na razpolago, ne zadostujejo za nabavo dragih zbranih spisov, ki so tudi za posojanje nepraktični. Učiteljska knjižnica. Učiteljska knjižnica šteje koncem šolskega leta 1929./1930. inventarnih številk 1374 in se je pomnožila za 51 inventarnih številk. Programov šteje okroglo 700. Francoska dijaška knjižnica šteje 359 del. V šolskem letu 1929./1930. je knjižnica prejela velikodušen dar: Odbor ljubljanskega «Cercle fran(ais», ki je likvidiral, je na predlog svoje zaslužne dolgoletne knjižničarke prof. g. Wirglerjeve odstopil 204 francoske knjige in revije Mestni ženski realni gimnaziji za dijaško knjižnico. Bodi mu na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala! — Iz zavodovega fonda je bilo nabavljenih 23 knjig novejšega francoskega slovstva, zlasti mladinskega. Vodja knjižnice je letos 107 učenkam višjih razredov izposodil nad 200 knjig, marsikatero od teh 15- do 20krat v letu. Najbolj priljubljena so bila dela pisateljev Hugoa, Lotija in Bordeauxa. Italijanska dijaška knjižnica šteje 93 del. Od teli je bilo v šolskem letu 1929./1930. na novo nabavljenih 16, in sicer: Ariosto, Orlando furioso (2) — Bernardi, Nelle miniere del monte Zutrof — Compagni, Cronaca — Dante, La vita nuova — D’Azeglio, I miei ricordi (2), Ettore Fieramosca — Fanciulli, Fiore —-Fogazzaro, II piccolo mondo antico — Gozzi, Fiabe (2) — Parini, Poesie — Pascoli, Limpido rivo — Roggero, La primavera di Doretta — Sal-gari, II figlio del Corsaro rosso. — Klasikov je dovolj, treba bo nabaviti vsaj še sto modernih del. Nemška dijaška knjižnica. Število del koncem šolskega leta 1928./1929. 264. število del koncem šolskega leta 1929./1930. 264. Izposojenih v šolskem letu I929./1930. 84. Število čitateljev v šolskem letu 1929./1930. 40. En čitatelj je prečital povprečno dve deli. Največkrat prečitano delo, Storm: Immensee, se je bralo štirikrat. Podporna zaloga učnih knjig. Število del koncem šolskega leta 1928./1929. 248. Prirastek v šolskem letu 1928./1929. 27. Črtanih v šolskem letu 1928./1929. 30. Število del koncem šolskega leta 1929./1930. 245. Izposojenih v šolskem letu 1929./1930. 240. Kabineti in zbirke. Kemični kabinet. Steklena aparatura: Cevke, epruvete (12), Erlenmeyer čaše in buče (6 + 6), lija (2), lij-ločnik (1), destilacijski hladilnik (1), destilacijska buča (1), izpiralki (2), steklena valja (2), retorta (1), posode s tubusom (2), urina stekla (3), Wulfejeva steklenica (1), steklen zvonec (1), U-cevi (3), kačji hladilnik (1), žarilne cevke (12), navadne čaše (3), stekleni kadički (2), termometra (2). Porcelanasta aparatura: tavilnica (1), izparilnice (4), porcelanasta pokrovčka (2), berlinska lončka (2). Železnina : Železno stojalo (2), trinožno stojalo (1), železna mrežica (1), gorilnik (1), klešče (1), ščetka (1), železna žlička (1), železna trikota (2). Predmeti iz lesa: Držalo za epruvete (1), filtrirna stojala (2). Roženasti žlički (2). — Kavčukaste cevi (5). — Navadna tehtnica (i). Reagentne steklenice z reagenti (175). Fizikalni kabinet je bil med vojno, a tudi še dolgo dobo po vojni zaseden deloma od avstrijskih vojaških oblasti, deloma od civilnih uradov. Pri tej priliki so zmanjkali nekateri dragoceni aparati v celoti, drugim pa so bili odvzeti važni deli. Radi povojnih valutarnih razmer še do danes ni bilo možno popraviti vse škode. Fizikalni kabinet šteje 263 predmetov in 4 stenske table. Risalni kabinet. Zbirka šteje koncem leta: 4- glave iz mavca, 203 lesenih in 30 različnih modelov, 10 map predlog, 22 strokovnih knjig in 5 slikarskih stojal. Zemljepisni kabinet se je v tekočem letu pomnožil za sledeče zemljevide: 1.) Rothaug, Nemčija 1 : 800.000. — 2.) Zgodovinski razvoj Jugoslavije. — 5.) Jugoslavija, pregledna karta kraljevine, 1 : 1,000.000. Prirodopisni kabinet je dobil sledeče nove predmete: 1 nagačenega volka. I človeško ribico (formol preparat), zbirko metuljev, več kristalnih modelov iz lepenke, 2 mreži za metulje, 4 lesene škatle s steklenim pokrovom za žuželke. Telovadnica. Sicer mala in ozka, a intimna telovadnica je svetla, zračna in čista. Ima lepa parketna tla, ki se dnevno čistijo; orodje je v dobrem stanju. Poleg se nahaja lepa oblačilnica z omarami in naprava za umivanje. Telovadnica odgovarja vsem higienskim predpisom. Ob lepem vremenu pa se uporablja za telovadbo krasno in prostorno dvorišče, ki je ograjeno z živo mejo. Predpisane učne knjige. I. razred. Katoliški katekizem. Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole, 3. izdaja. J. Wester: Slovenska čitanka za I. razred srednjih šol. Dr. M. Rupelj: Srpsko-hrvatska vadnica, I. letnik. Jedrlinic: Srpska ili hrvatska gramatika, I. deo. kozenn-Šenoa: Geografski atlas, 3. izdaja. kune: Aritmetika za nižjo stopnjo srednjih šol. Mazi: Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Kapus: Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol. Verbič-Yales: Prirodopis živalstva. II. razred. Katoliški katekizem. A. Stroj: Liturgika, 3. izdaja. Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole, 3. izdaja. J. Wester: Slovenska čitanka za 11. razred srednjih šol. Jovanovic-Ivkovič: Srpska čitanka za 1. razred srednjih šol. Dr. F. Šturm: Francoska vadnica, 1. letnik. Lozovina: Talijanska vježbenica, I. dio. 1. Radivojevič: \ anevropski kontinenti sa zcmljepisnom čitankom. Schubert-Dobrilovic: Historijski atlas. Matek-Peterlin: Aritmetika za nižjo stopnjo srednjih šol. Mazi: Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Kapus: Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol. Verbic-Vales: Prirodopis živalstva. Kozenn-Šenoa: Geografski atlas, 3. izdaja. III. razred. Levičnik: Zgodbe sv. pisma starega zakona za srednje šole. A. Stroj: Liturgika, 5. izdaja. Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole, 3. izdaja. J. Wester: Slovenska čitanka za III. razred srednjih šol. Raič: Srpsko-hrvatska čitanka. Dr. F. Šturm: Francoska vadnica, IT. letnik. Lozovina; Taljanska vježbenica. J. Radivojevič: Europa sa zemljepisnom čitankom za 111. razred srednjih šol. Schubert-Dobrilovič: Historijski atlas. Melik-Orožen: Zgodovina SHS za nižje razrede srednjih šol. Matek-Peterlin: Aritmetika za nižjo stopnjo srednjih šol. Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol. IV. razred. Le vičnik: Zgodbe sv. pisma novega zakona za srednje šole. Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica, 3. izdaja. J. Wester: Slovenska čitanka za IV. razred srednjih šol. Jovanovič-Ivkovic: Srpska čitanka za IV. razred srednjih šol. Jedrlinič: Srpska ili hrvatska gramatika. I. i II. deo. Dr. F. Šturm: Francoska vadnica. III. in IV. del. Lozovina: Talijanska vježbenica. II. dio. Kozenn-Šenoa: Geografski atlas, 3. izdaja. Radivojevič: Balkansko poluostrstvo i kraljevina SHS za IV. razred srednjih šol. Schubert-Dobrilovič: Historijski atlas. Melik-Orožen: Zgodovina SHS, II. del Hočevar-Škreblin: Aritmetika za IV. razred srednjih šol. Matek-Mazi-Jeran: Geometrija za IV. in V. gimnazijski razred. Prezelj: Kemija in mineralogija. V. razred. Svetina: Katoliški verouk za višje razrede. Resničnost katoliške vere, 2. izdaja. Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica, 5. izdaja. Grafenauer: Slovenska čitanka za V. razred srednjih šol. Raič: Srpslco-hrvatska čitanka. Srbske narodne pesmi. Izdaja hrv. prof. društva. Dr. F. Šturm: Francoska vadnica. Šturm: Francoska vadnica. Trivunac-Kangrga: Njemačka čitanka za srednje škole, II. deo. Maddalena: Raccolta di prose e poesie. Pipenbacher: Latinska slovnica, 5. izdaja. Pipenbacher: Latinska vadnica, I. del, 4. izdaja. Kozenn-Šenoa: Geografski atlas, 3. izdaja. Geistbeck-Pavčič: Opča geografija za više razrede srednjih škola. Schubert-Dobrilovič: Historijski atlas. Bučar: Zgodovina srednjega veka za nižje razrede srednjih šol. Hoče var-Variček: Aritmetika za V. gimnazijski razred. Matek-Mazi-Jeran: Geometrija za IV. in V. gimnazijski razred. Bevk: Prirodopis rastlinstva za višje razrede. VI. razred. Pečjak: Katoliški verouk, II. del. Resničnost katoliške vere. Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica, 5. izdaja. Grafenauer: Slovenska čitanka za VI. razred srednjih šol. Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Ogrizovič: Hrvatski pripovjedači. Petračič-Zagoda: Hrvatska čitanka, I. deo. Adamovič: Francoska čitanka. Pretnar: Francosko-slovenski slovar. Dr. F. Šturm: Francoska slovnica. Trivunac-Kangrga: Njemačka čitanka za srednje škole, 111. deo. Maddalena: Raccolta di prose e poesie. Valentin in Barincou: La Litterature italienne par les textes. R.Fucini: Le veglie di Neri. Pipenbacher: Latinska slovnica, 3. izdaja. Pipenbacher: Latinska vadnica, II. del, 4. izdaja. Sovre: Lanx Satura, I. del. Klouček: Vergils Aeneis. Kozenn-Šenoa: Geografski atlas, 3. izdaja. Schubert-Dobrilovič: Historijski atlas. Bučar: Zgodovina srednjega veka za VI. razred srednjih šol. Hočevar-Variček: Aritmetika za VI. razred srednjih šol. Matek-Zupančič-Jeran: Geometrija za A I.-—\ 111. gimnazijski razred. Poljanec: Prirodopis živalstva. Reisner: Kemija. VII. razred. Pečjak: Katoliški verouk, 111. del. Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica, 2. (3.) izdaja. Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Grafenauer: Slovenska čitanka, II. del. Grafenauer: Slovenska čitanka; III. del. Prohaska: Hrvatska čitanka za trgovsko akademijo, II. del. Mažuranič: Smrt Smail-age Čengica. Adamovič: Francoska čitanka. Pretnar: Francosko-slovenski slovar. Dr. F. Šturm: Francoska slovnica. Bauer-Jelinek-Streinz: Lesebuch für Realgymnasien und Lehranstalten, VIII. Teil. Jelinek-Pollak-Streinz: Leitfaden, 1. und II. Teil. Lessing: Minna von Barnhelm. Valentin in Barincou: La Litterature italienne par les Textes. A. Fogazzaro: Daniele Cortis. Fedele. Pipenbacher: Latinska slovnica, 3. izdaja. Pipenbacher: Latinska vadnica, ITI. del. Bradač: Izbrane pesmi Katula. Tibula in Properca. Schuster: Briefe des jüngeren Plinius. Schiche: Cicero Tusculanarum disputationum. Kozenn-Šenoa: Geografski atlas, 3. izdaja. Schubert-Dobrilovič: Historijski atlas. Komatar-Capuder: Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih šol. Hočevar-Variček: Aritmetika za VII. razred srednjih šol. Matek-Zupančič-Jeran: Geometrija za VI.—VIII. gimnazijski razred. Poljanec: Mineralogija in geologija. Reisner: Fizika za višje razrede srednjih šol. Reisner: Kemija. VIII. razred. Medved: Zgodovina katoliške cerkve, 11. izdaja. Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica. 2.(3.) izdaja. Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Grafenauer: Slovenska čitanka, III. del. Prohaska: Pregled hrvatske i srpske književnosti i ogledi za ITI. i IV. razred trgovačkih akademija. Adamovič: Francoska čitanka. Pretnar: Francosko-slovenski slovar. Dr. F. Šturm: Francoska slovnica. Bauer-Pollak-Jelinek-Streinz: Deutsches Lesebuch für Gymnasien, VIII. Band. Bauer-Pollak-Jeiinek-Streinz; Literaturgeschichte, III. und IV. Teil. Schiller: Wilhelm Teil. Petschenigg: Horatii Flacci Carmina Selecta. Weidner: Tacitus, Historische Schriften. Kozenn-Šenoa: Geografski atlas, 5. izdaja. Schubert-Dobrilovic: Historijski atlas. Melik: Zgodovina SHS za višje razrede srednjih šol. Hočevar-Varičak: Aritmetika za VII. razred srednjih šol. Matek-Zupančič-Jeran: Geometrija za VI. — VIII. gimnazijski razred. Reisner: Fizika za višje razrede srednjih šol. Veber: Očrt psihologije. Naloge. Slovenščin a. V. a razred. Domače: 1. a) Moja pravljica, b) Poslednja roža. c) Ob 120-letnici Ilirije. — 2. a) Ljubljanska megla, b) Od Vodnika do Trubarja. (Šaljiv potopis.) c) Ali poznam Ljubljano? — 5. a) Naša peta. b) Kmetiški in gosposki svet v «Desetem bratu . c) Čez tisoč let. (Fantazija.) — 4.) Ni vse zlato, kar se sveti. (Hrija.) Šolske: 1.) Memento mori! — 2. a) «In mir ljudem na zemlji.? b) Miklavž na sejmu in v izložbah, c) List iz mojega dnevnika. — 3. a) «V delih svojih sam boš živel večno.» b) Nekaj misli o športu. c) Čemu smo reveži na svetu? — 4. a) Iz «Cvetja v jeseni». (Ocena.) b) Takšna sem pač. (Izpraševanje vesti.) c) Za naš ljubi kruhek. — 5. a) «Kalanovi trije.» b) Na dan procesa. («Visoška kronika.») c) Časovni kolorit v «Visoški kroniki». V. b razred. 1.) Pravljični svet. — 2.) Mir ljudem na zemlji. (Božično premišljevanje.) — 3.) Martin Krpan. (Oris značaja.) — 4.) Ljubljanska megla. — 5.) Moji načrti za počitnice. Domače: Balada v prozi. (Bistvo balade.) — 2.) Jurčičeva romanopisna tehnika. — 3.) Šolske sladkosti in bridkosti. VI. a razred. Domače: l.a) Ljubljanska megla, b) Moje čtivo, c) Pred spomenikom «Ilirije». — 2. a) Moja prijateljica, b) Vsak je svoje sreče kovač. — 3.) Ob Materinskem dnevu. Šolska: 1.) Sestanek zarotnikov. (Šekspir-O. Župančič «Julij Cezar», II. 1.) — 2. a) Skalar se vrača domov. (Po «Cvetju v jeseni.») b) Miklavž. (Otroški spomini.) — 5.) Hrast in Katinka. (Po romanu «Cyclamen».) — 4.) Leta 2000. (Fantazija.) — 5.) Zakaj je dobro, da ne vemo bodočnosti. — 6. a) Dr. Sluga, opis značaja v Finžgarjevem romanu «Iz notranjega sveta; . b) Finžgarjeva igra «Veriga», c) V tovarni. VI. b razred. Domače: 1. a) Pred spomenikom «Ilirije», b) Ljubljanska megla, c) Moje čtivo. — 2. a) Martinkova povest. (Iz «Desetega brata».) b) Vsak je svoje sreče kovač. — 3.) Misli ob Materinskem dnevu. Šolske: 1.) Kasij pregovarja Bruta. (Šekspir - O. Župančič, «Julij Cezar», L, 2.) — 2. a) Veselica v malem mestu. (Po romanu «Cyclamen».) b) Miklavž. (Otroški spomini.) — 3.) Iz Hrastove preteklosti. (Po romanu «Cyclamen».) — 4. a) Čez tisoč let. b) Lovro Kvas v «Desetem bratu». — 5.) Prvi pomladanski dan. — 6. a) Katera oseba v Finžgarjevem romanu «Iz modernega sveta» mi najbolj ugaja, b) V tovarni. (Po Finžgarjevem romanu «Iz modernega sveta.») VII. razred. Domače: 1 ) «Županova Micka.» — 2.) Sunčanica. — 3.) Ljutomerski izlet. Šolske: 1.) Ilirske slavnosti. (List iz mojega dnevnika.) — 2.) «Navdale Triglava me snežne kope.» (V. Vodnik.) — 5.) Romantika božiča. — 4.) Slavospev žarnici. — 5.) Poslanstvo pesnika. — 6.) Črtomir — naš junak. VIII. razred. Domače: 1.) Levstikov literarni program. — 2.) Stritarjeva mladina. Šolske: 1.) Pogled na ilirsko dobo. (Misli od Napoleonovem spomeniku.) — 2.) Stritarjev nastop v slovenskem slovstvu. — 5.) Slovanski božič. (Misli ob V. Dunajski elegiji.) — 4.) Pesem budnica in vodnica (event. Moderna tehnika v službi prosvete). — 5.) Modri Ali... (Beseda o Aškerčevi satiri.) — 6.) Liceju v slovo. Srbohrvaščin a. V. a razred. Šolske: 1.) Ciganin i sudac. (Prepričanje.) — 2.) Jakšiči kušaju ljube, (kratak sadržaj narodne pesme.) — 3.) Gostioničar i tvrdica. (Prepričanje.) V. b razred. Šolske: 1.) Posednja ruža. (Prepričanje.) — 2.) Jakšiči kušaju ljube. (Kratek sadržaj narodne pesme.) — 3.) Dva trgovca. (Prepričanje.) VI. a razred. Šolske: 1.) Kuzma govori... (Iz «Tita Dorčica.) — 2.) Branka kod Hermine. (Po «Branki» od Šenoe.) — 3.) Fr. Mažuranič, Ma jka (Prevod.) VI. b razred. Šolske: 1.) Dva trgovca. (Prepričanje.) — 2.) Branka dode u Jalševo. (Po Šenoi.) — 3.) Priča. (Prepričanje.) VII. razred. Domače: 1.) Pesnik Zoranic v «Perivoju od Slave». (Prevod iz «Plamir».) — 2.) Sunčanica. (Karakterizacija.) — 3.) Prevod iz XIX. speva «Osmana». Šolske: 1.) Teme iz dubrovniške literature. — 2.) Utisci iz «Osmana». — 3.) Odgovori na pitanja. (Pisano v cirilici.) VIII. razred. Šolske: Demeter: Iz «Tente». (Prevod.) — 2.) Duro Arnold: Iz «Domovine». (Prevod.) — 3.) J. Leskovar: «Iz sjenä ljubavi». (Prevod.) Francoščina. V. a razred. 1.) Le procureur impoli. — 2.) A l'affüt du lion. — La Gaule. — 4.) Jeanne d’Arc. — 5.) Le lieutenant Louaut. — 6.) Installation. — 7.) LArlesienne. — 8.) Les sauterelles. — 9.) La mule du pape. V. b razred. 1.) Le loup et les biquets. — 2.) La retraite de 1’armee serbe. — 3.) La rose bleue. — 4.) Allain aux longues oreilles. — 5.) La rose bleue. — 6.) La mort du Dauphin. — 7.) Le sous-prefet aux champs. — 8.) Les sauterelles. — 9.) La mule du pape. VI. a in VI. b razred. 1.) Le dejeuner de Napoleon Ier. (Po berilu.) — 2.) Une pre-diction realisee (Diderot). (Prevod iz francoščine v slovenščino.) — 3.) Slovniška naloga: Nepravilni glagoli. — 4.) Maupassant: Le petit füt. (Prevod kratke vsebine iz slovenščine v francoščino.) — 5.) Daudet: La Mort du Dauphin. (Version.) — 6.) Un drame du village. (D’apres 1’ Arlesienne.) — 7.) Francoska vsebina katerekoli prečitane povesti. (Domača naloga.) — 8.) Une journee de printemps a Tivoli. (Domača naloga.) VII. razred. 1.) Quelques anecdotes de Napoleon I. — 2.) Le diner le Mme Chrysantheme (Loti). Version. — 3.) Une priere. (Cankar: «Hlapec Jernej», Očenaš.) Iz francoščine v slovenščino. — 4.) Incendie de Moscou. (Po berilu.) 5.) Murger: Le sculpteur Jacques et sa pipe («La Boheme»). Version. — 6.) Bonjour, Maitre Printemps. (Prosta naloga.) — 7.) Une petite promenade au bois de Rožnik. (Domača naloga.) — 8.) Au theätre. (Kratek opis te ali one predstave.) VIII. razred. 1.) La litterature f'ran<;aise du moyenäge. — 2.) La derniere classe. — 3.) Le voleur bienfaisant. — 4.) La France. — 5.) Le sol natal. — 6.) Les laboureurs. — “.) Le romantisme. — 8.) La tra-gedie classique. It a lija n š čin a. V. b razred. i.) Durante e dopo il temporale. — 2.) I tre voti. — 3.) La pa-rentela. — 4.) L imperatore e il mendico. — 5.) La confessione del lupo. — 6.) 11 contadino e il diavolo. — 7.) Una sorpresa sgradita. — 8.) La rapa. — 9.) La storia d uno študente. VI. a in VI. b razred. 1.) Un mago senza magia. — 2.) Castelli in aria. — 3.) Fra Martino. — 4.) Venezia. — 5.) Una sera in padule. — 6.) La zucca e la ghianda. — 7.) Primavera. — 8.) Toman di Maremma. VII. razred. 1.) Una passeggiata d autunno. — 2.) La casa paterna. — 5.) Don Abbondio. — 4.) Riscontro coi bravi. — 5.) Cera una volta. — 6.) Una bambina morta ... — 7.) Una pagina dal mio diario. — — 8.) Rivolta a Milano. — 9.) II padre Cristoforo. VIII. razred. 1.) La satira nel «Giorno» del Parini. — 2.) Ricordi di fanciul-lezza. (Domača naloga.) — 3.) I principali personaggi la cui co-noscenza abbiamo fatta nei primi capitoli del «Daniele Cortis» di Antonio Fogazzaro. — 4.) Traduzione dall italiano: dalle «Ultime lettere di Jacopo Ortis» di U. Foscolo. — 5.) Sulle opere di Ugo Foscolo. in ispec-ie sui «Sepoleri». — 6.) Traduzione in italianor Iz spominov na stari milanski hotel «Bella Venezia». (Domača naloga.) — 7.) Traduzione dall'italiano: dalla «Vita» (II, I) di V. Alfieri. — 8.) Traduzione dall italiano: dal romanzo «Daniele Cortis» (cap. XIV.) di Antonio Fogazzaro. — 9.) Esame di matu-ritä: Traduzione d un «Pensiero» di Giacomo Leopardi. Nemščina. VI. a razred. 1.) Satzanalyse. — 2. a) Die Schnecke. (Nach dem Lesebuche.) — b) Übersetzung ins Deutsche. — 3.) Der höhere Lohn. (Frei nach- dem durchgenommenen Lesestücke «Das höhere Gehalt».) (Hausaufgabe.) — 4.) Übersetzimg ins Deutsche. — 5.) Der W eihnachtsabend bei uns. (Hausaufgabe.) — 6.) Wie müssen die Schüler sein, damit gute Bürger und nützliche Mitglieder der menschlichen Gesellschaft aus ihnen werden? (Nach dem Lesestücke «Pflichten im Schulstaat».) — 7.) Friedrich der Grosse und der Müller. (Nacherzählung.) — 8.) Die List eines Blinden. (Nacherzählung.) VI. b razred. 1.) Der Löwe und die Maus. (Obnova po Luthrovi basni.) — 2.) Till Eulenspiegel als Bäckergeselle. (Obnova.) — 5. a) Erlkönig. (Po baladi.) b) Seltsame Medizin. (Po berilu iz čitanke.) —4.) Žena — Snežena (Frau Holle). (Prevod iz slovenščine v nemščino.) — 5.) Schneewittchen. (Prevod odlomka iz nemščine v slovenščino.) — 6.) Slovniška naloga (Möglichkeitsform, indirekte Rede). — 7.) Pflichten im Schulstaat (Münch). (Prevod.) — 8.) Der Frühling. (Prosta naloga.) VII. razred. Domače : ].) Der Winter. — 2.) Vergissmeinnicht. Šolske: Übersetzung. — 2.) Der Minnesang. — 3.) Die Sorge eines Weibes (W. Tell, I., 2). — 4.) Übersetzung. — 5.) Die beiden Musen. (Örtlichkeit und Situation.) — 6.) Übersetzung. VIII. razred. l.a) Die Bedeutung des napoleonischen lllyriens. — b) Die öffentlichen Denkmäler in Ljubljana. — 2.) «Willst du. dass wir mit hinein | In das Haus dich bauen: | Lass es dir gefallen, Stein, | Das wir dich behauen.» (Rückert.) (Domača naloga.) — 5.) Übersetzung aus dem Deutschen: aus P. Heyses «L’Arrabbiata» (Lesebuch, S. 113). — 4.) Die Hauptzüge der Romantik. — 5. a) Panta rhei. (Heraklit.) — 6.) Wie steht es um mich? (Ein kleines Selbstgespräch.) (Domača naloga.) — 6.) Schriftliche Reifeprüfungsaufgabe: Übersetzung aus dem Deutschen: Aus Th. Manns Buddenbrooks. Predavanja iz slovenščine. V. a razred. 1.) Lapajne: Znamenitosti Ljubljane. — 2.) Rupert: O alkoholu in njega vplivu na človeški organizem. — 3.) Bahovec M.: Krištof Kolumb. — 4.) Taučar: Socialna zgodovina Slovencev. — 5.) Keše: Valentin \ odnik. — 6.) Macarol: Vsem mladim junakom. — 7.) Golob: \ džungli. — 8.) Mihelčič: Kdor drugim jamo koplje ... — 9.) Šentjurc: Ivan Cankar. — 10.) Fettich: Rokovnjači. — 11.) Negovetič: Maksim Gorkij. — 12.) Bahovec S.: Razvoj zvezdo-znanstva. — 13.) Zdešar: Kmečki upori. — 14.) Hribar: \ duhu na poti v Napoli. — 15.) Levičnik: B. Smetana. — 16.) Podbregar: Aškerčev Zlatorog. — 17.) Lešnik: Naš zasužnjeni svet. — 18.) Karin: O varčnosti. — 19.) Kemperle: Dragotin Kette. — 20.) Kompare: Zgodovina mojega rojstnega kraja. — 21.) Černe: Tomaj. — 22.) Dolničar: Kmetiški upori. — 23.) Petrič: Simon Gregorčič. — 24.) \rtačnik: Nekaj o ribah. — 25.) Žigon: Čebela — človekova prijateljica. — 26.) Verbič: O filmu. — 27.) Eppich: Ali je zvočni film nevaren gledališču. — 28.) Gostiša: Moja hoja na Triglav. — 29.) Svetlič: Na Storžiču. — 50.) Rupel j: Prvič na Jadranu. — 51.) Strasser: Fr. Ks. Meško. — 52.) Dornik; Mesto in vas. — 55.) Jamar: Omišalj. — 54.) Javornik: Moj domači kraj. — 55.) Her-fort: Naši Dolomiti. — 56.) Paulin: Po Srbiji. — 57.) Podkrajšek: Ciciban. — 58.) Arnejc: Riva. — 59.) Kocbek: Po Bretaniji. — 40.) Kink: Iz moje mladosti. — 41.) Jug: Titanic. V. b razred. 1.) Bele Matilda: Črna ali Ptujska gora. — 2.) Bernik Bogomila: Finžgar: Pod svobodnim solneem. — 5.) Bojc Frančiška: Sem Ribenčan Vrban, po celem svetu znan. — 4.) Bonča Natalija: Izlet na Gorenjsko. — 5.) Borštnik Milena: Izlet na Golico. — 6.) Brate Marija: Kako je postal Lindberg letalec. — 7.) Bremec Ana: List iz mojega dnevnika. — 8.) Budnar Ana: Dunajska okolica. — 9.) Butara Antonija: Večerne sanje. — 10.) Gaber Milena: Občutki na bolniški postelji. — 11.) Hieng Marija: Potovanje v Dalmacijo. — 12.) Iglič Jožica: Kosovo. — 15.) Ivančič Zdenka: Z raketo v vsemirje. — 14.) Jesih Kornelija: Ludwig van Beethoven. — 15.) Klinar Matilda: Milčinski, Pravljice. — 16.) Kne Marjeta; Prvič na morju. — 17.) Korošec Elza: Izlet s kolesom. — 18.) Kostanjevec Mira: Vipava in njene posebnosti. — 19.) Kralj Anica: Kaj pripoveduje star dežnik. — 20.) Ličen Zora: Iz zgodovine slovenskih velmož. — 21.) Lojk Vida: Dogodek iz mojega življenja. — 22.) Markovič Ana: Spomini iz pastirskih dni. — 23.) Musar Ana: Boštanj in njegova okolica. — 24.) Omrzel Marija: Koline. — 25.) Pečar Asta: Usoda. (Dogodek s planin.) — 26.) Petač Ivanka; Madžari, trn med Sloveni. — 27.) Pipan Kristina: Moj rojstni kraj. — 28.) Plevnik Marija: Materina ljubezen. — 29.) Prelovec Vojka: O moderni glasbi. — 30.) Pristovšek Marinka: Savinjska dolina in njene posebnosti. — 31.) Pustišek Marija: Sokolska telovadba, njen razvoj in pomen. — 32.) Schroll Ela: Na domačih tleh. — 33.) Sicherl Jelica: V gozdni senci. — 34.) Slana Ivana: Kako smo pri nas prvič poslušali radio. — 35.) Starec Frančiška: Dve in pol ure na dolenjskem vlaku. — 36.) Štolfa Amalija; Dogodek iz mojega življenja (Vladimir Gortan). — 37.) Šerjak Marija: Na preji. — 38.) Štular Marija: Valta vas. — 39.) štrukelj Meta: Lep je božji svet, gora mu je cvet. — 40.) Zajc Jožefa: Krka in njeni običaji. — 41.) Zakotnik Vida: Slovenska Koroška. VI. a razred. 1.) Bonča: Dragotin Kette. — 2.) Cerar: Simon Gregorčič. — 3.) Česnik: Rojstvo in procvit Jugoslavije. — 4.) Fettich: Zofija Andrejevna in Lev N. Tolstoj. — 5.) Gostič: Žena na predstraži. (Katarina II.) — 6.) Hrovat: Hamsun, Blagoslov zemlje. — 7.) Jenko: Razvoj jugoslovanske misli pri Slovencih. — 8.) Kalokira: Življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda. — 9.) Komac: Razvoj zrako-plovstva. — 10.) Koman: Moj rojstni kraj Doboj. — 11.) Košak: V borovskem zatišju. — 12.) Kovač: Ljubljansko gledališče in slovenski igralci. — 13.) Kreps: Ženitovanjski običaji v Prekmurju. — 14.) Lampret: Rabindranat Tagore. — 15.) Lipoglavšek: Srečko Kosovel. — 16.) Ložar: Hlapec Jernej in njegova pravica. — 17.) Medič: Kultura. — 18.) Negovetič: Spomini na Fr. Prešerna. — 19.) Peruzzi: Domovina Janka Kersnika. — 20.) Pirš: Od kamenja do papirja. — 21.) Puc: Podzemske lepote dravske banovine. — 22.) Sever: O Tavčarju. — 23.) Smole: Pomen veletokov v razvoju kulture. — 24.) Zdešar: Kmetski upori. — 25.) Žnidarčič: Gogolj: Taras Buljba. VI. b razred. 1.) Battelino: Hlapec Jernej in njegova pravica. — 2.) Buh: Tujec, božična slika. — 3.) Debevc: Turgenjev. — 4.) Fajdiga: O Simonu Gregorčiču. — 5.) Gaspari: Dragotin Kette. — 6.) Janc: Londonski pakt. — 7.) Goritschnigg: Baraba pripoveduje. — 8.) Jeglič: Kersnikova povest «Testament». — 9.) Lechleitner: Vodnikove pesmi. — 10.) Ložar: Primčeva Julija. — 11.) Jenko: Homer in njegov prvi spev 11ijade. — 12.) Macarol: Janko Kersnik. — 13.) Medved: Pregelj: Ljubljanski študentje. — 14.) Obersnel: Richard Wagner: Walküre. — 15.) Pelan: Fr. Ks. Meško. — 16.) Pinterič: Anton Medved. — 17. Prašnikar: Plitvička jezera. — 18.) Rozman M.: Dostojevski, Besi. — 19.) Rozman N.: Simon Jenko. — 20.) Serajnik: Josip Stritar. — 21.) Strohsack: Tavčar, Visoška kronika. — Žagar: Oton Župančič, Duma. — 23.) Zakotnik: Viljem Šekspir. V II. razred. 1.) Antič Karmen: Pot umetnika (Ivan Cankar). — 2.) Bogataj Danica: Bogoslovje nekdaj in sedaj. — 3.) Brus Alojzija: Materi. — Srečko Kosovel. •— 4.) Butinar Marija: Henrik Sienkiewicz. — 5.) Cek Milka: Tugomer. — 6.) Furlan Ladica: Beograjski vtisi. — 7.) Kos Ladislava: Iz življenja klasičnih narodov. — 8.) Meterc Anica: Usoda vasi Razpotje. — 9.) Nowy Nives: Roman od začetka XIX. stoletja. — 10.) Pegan Nika: Radovljiški kot. — 11.) Petrovič Anka: Lev Nik. Tolstoj. — 12.) Pleničar Anica: Dober glas seže v deveto vas. («Blaže in Nežica.») — 13.) Podgornik Breda: Rojenice in sojenice. — 14.) Primc Olga: O glasbeni umetnosti. — 15.) Slap-Šak Bogomila: Čebela, apis, melitka. (Življenje čebel.) — 16.) Stegu Anita: Umetnost v društvih. -— 17.) Stojan Sonja: «Nazaj v planinski raj!» (Vtisi in spomini s planin.) — 18.) Svetlin Helena: Motiv o mrtvem zaročencu v narodni in umetni pesmi. (K Prešernovi «Leonori. .) — 19.) Szillich Dragica: M. J. Lermontov. — 20.) Štele Anka: Herderjev «Cid». — 21.) Šturm A lina: Stritarjev «Zorin». —22.) Vidic Eleonora: Tuillerijske žene. — 23.) Vrhovnik Vaaula: Ellen Key in njeni nazori o vzgoji. — 24.) Zagradnik Martina: Aleksej Vaziljevic Koljcov. — 25.) Žitko Ivanka: Jean J aoq u es R ou ss ea u. VIII. razred. 1.) Anžič Boža: Selma Lagerlöffova. — 2.) Anžič Hela: Moje zadnje predavanje. — 3.) Babnik Apolonija: Maksim Gorkij. — 4.) Barbalič Dinka: Ivo Vojnovič. — 5.) Debevec Nada: «Abadon» in Mencingerjeva življenska filozofija. — 6.) Engelman Franja: Cankarjeve «Podobe iz sanj». — 7.) Jenko Milica: Četrti letnik «Slovana». — 8.) Keršinar Lea: Rousseaujeva «Nova Heloisa». — 9.) Kremenšek Dagmar: Prešeren in Petrarca. — 10.) Lenar Bogo-slava: Primorsko kulturno življenje. — 11.) Malerič Rafaela: Ilirizem. — 12.) Maržič Josipa: Avgust Šenoa. — 13.) Melihar Danica: Knut Hamsun. (Blagoslov zemlje.) — 14.) Mühleisen Irena: Mati ja Val javec.— 15.) Novak Lel ja: Honore Balsac.— 16.) Petrič Melita: Tavčarjeva «Visoška Kronika». — 17.) Pirc Helena: Janez Trdina. — 18.) Pirnat Zlata: Vladimir Nazor. — 19.) Poberaj Marica: Veronika Deseniška v slovenskem slovstvu. — 20.) Pugelj Mica: A. S. Puškin. — 21.) Schiffrer Dušana: Josipina Turnograj-ska. — 22.) Serajnik Zdenka: Tagore kot pesnik. — 23.) Sladonja Branka: Simon Jenko. —24.) Šlebinger Vera: Pavlina Pajkova in njiena dela. —25.) Telban Franja: Janez Cigler in njegova povest «Sreča v nesreči». — 26.) Topolovec Milena: Julius Zeyer. — 27.) Žagaj Rozalija: Slovenska moderna. — 28.) Žagar Zora: V ictor Hugo. — 29.) Žmavc Ana: Fran Erjavec. I f I m ji 3 s Naš zavod. Nj. Vel. kraljica Marija po obisku «Mladike» na licejskem vrtu (24. junija 1930.). Počitnice v Martinjščici. Interne prireditve po razredih. Da se mladini globlje vtisnejo v srca imena in dela naših pesnikov in pisateljev, se prirejajo po razredih pri slovenščini in srbohrvaščini slavnostne ure, posvečene spominu teh velikih mož s predavanji in deklamacijami, pri čemer gojenke same okrase razred in tudi same izpolnijo ves program. Take prireditve so bile: v II. b razredu Gregorčičeva ura, v III. a razredu Kosovska ura (deklamacije kosovskih pesmi s primernim uvodom), v IV. c razredu Prešernova in Gregorčičeva ura, v VII. razredu Župančičeva ura. — Te vrste prireditve vplivajo zelo ugodno na mladino in ji ostanejo v najlepšem spominu. Privatno čtivo. Slovenščina. V. a razred. 1.) Jurčič: «Deseti brat». — 2.) Jurčič: «Sosedov sin». — 5.) Jurčič: «Hči mestnega sodnika». — 4.) Tavčar: «Cvetje v jeseni». — 5.) Tavčar: «Visoška kronika». VI. a razred. 1.) J. Kersnik: «Cyclamen». — 2.) I. Tavčar: «Cvetje v jeseni». — 3.) Fr. Finžgar: «Iz modernega sveta». VI. b razred. 1.) Jos. Jurčič: «Deseti brat». — 2.) J. Kersnik: «Cyclamen». — 3.) Fr. Finžgar: «Iz modernega sveta». Francoščina. IV. a razred. a) Contes pop ul a i res (Les livres roses pour la jeunesse). b) Un voyage mysterieux. V. a razred. A. Daudet: Lettres de mon moulin. V. b razred. 1.) A. Daudet: Lettres de mon moulin. — .2-) Contes de Bretagne. VI. a in VI. b razred. A. Daudet: Lettres de mon moulin. VII. razred. Murger: Scenes de la vie de Boheme. VIII. razred. 1.) Moliere: L’avare. — 2.) Des Granges: Les grands ecrivains fran^ais. Nemščina. VII. razred. R. H. Bartsch: Der steirische Weinfuhrmann. VIII. razred. 1.) Goethe: «Götz von Berlichingen». — 2.) Goethe: «Iphigenie auf Tauris». — 3.) Schiller: «Die Jungfrau von Orleans». — 4.) Fr. Hebbel: «Maria Magdalena». Neobvezni predmeti. Petje. Za zborovo (posvetno) petje je bila v minulem šolskem letu določena ena tedenska ura. Zbor je štel 56 gojenk III.—VIII. razreda. Obisk vaj je bil vobče zadovoljiv. Gojila se je večinoma narodna pesem, po možnosti tudi umetna pesem. Zbor je nastopal predvsem pri šolskih slavnostih, razen tega pa tudi petkrat v radiu Ljubljana. Zasedba je bila večidel troglasna (I., II. sopran, alt), tupatam dvoglasna. — Cerkveni pevski zbor je stalno sodeloval pri službi božji ob nedeljah in praznikih. Njegov repertoar je razmeroma zelo velik: poleg solističnih skladb so se izvajale dvo- in troglasne skladbe domačih skladateljev. Zbor je dobro vpet in ubran in šteje več boljših in nadpovprečnih moči. Slovenska stenografija se je poučevala v dveh tečajih po dve uri na teden. Ob koncu šolskega leta je obiskovalo I. tečaj 33, II. tečaj 8, skupaj 41 gojenk IV.—VII. razreda. Žensko ročno delo za učenke V.—VIII. razreda. Obisk koncem šolskega leta: 40 učenk. češčina. Na zavodu je obstojal tečaj za češki jezik, ki ga je vodil univerzitetni lektor gospod prof. dr. Vaclav Burian. Udeleževalo se ga je povprečno 50 gojenk. Ekskurzije. I. a razred. 16. oktobra i929.: Ogled ilirske razstave. — 20. februarja 1930.: Ogled kulinarične razstave. — Majniški izlet. I. b razred. 15. maja 1950.: Ekskurzija v bližnjo okolico v svrlio botaniziranja. — 25. maja 1950.: Majniški izlet. II. a razred. 15. oktobra 1929.: Ogled ilirske razstave. — 5. februarja 1950.: Ogled kulinarične razstave. — 25. maja 1950.: Majniški izlet v Velike Lašče in Retje. — 5. junija 1930.: Ogled velesejma. II. b razred. 5. februarja 1950.: Ogled kulinarične razstave. — 9. maja 1950.: Ekskurzija v Županovo jamo. — 25. maja 1950.: Majniški izlet v Litijo. — 3. junija 1950.: Ogled velesejma. III. a razred. 16. oktobra 1929.: Ogled ilirske razstave. — 25. maja 1930.: Majniški izlet v Kranjsko goro. III. b razred. Ogled ilirske razstave. — Ogled kulinarične razstave. — Poučni izlet na Rožnik. — Majniški izlet na Bled. — Poučni izlet na Šmarno goro. — Ogled velesejma. III. c razred. 16. oktobra 1929.: Ogled ilirske razstave. — 20. februarja 1930.: Ogled kulinarične razstave. — 4. aprila 1950.: Poldnevni poučni izlet na Šmarno goro. — 22. maja 1950.: Majniški izlet v Kranjsko goro. — 3. junija 1930.: Ogled velesejma. IV. a razred. 18. oktobra 1929.: Ogled ilirske razstave. — 5. februarja 1950.: Ogled kulinarične razstave. — 5. aprila 1930.: Popoldanski izlet v Podutik. — 15. maja 1930.: Ogled ljubljanske okolice z Rožnika. — 17. maja 1930.: Ogled jamske razstave. — 25. maja 1950.: Majniški izlet k Cerkniškemu jezeru. — 5. junija 1950.: Ogled velesejma. IV. b razred. 18. oktobra 1929.: Ogled ilirske razstave. — 19. novembra 1929.: Obisk grobov slovenskih pesnikov pri Sv. Krištofu. — 5. februarja 1950.: Ogled kulinarične razstave. — 25. maja 1950.: Majniški izlet. — 3. junija 1930.: Ogled velesejma. IV.c razred. 15. oktobra 1929.: Ogled ilirske razstave. — 5. februarja 1930.: Ogled kulinarične razstave. — 23. maja 1930.: jVlajniški izlet. — 3. junija 1930.: Ogled velesejma. V. a razred. a) Zemljepisne in zgodovinske: 6. oktobra 1929.: ekskurzija v prehisto-rični oddelek Ljubljanskega muzeja. —16. oktobra 1929.: ekskurzija v Ilirsko razstavo (Narodni dom). — 3. januarja 1930.: ekskurzija v paleontološki oddelek Ljubljanskega muzeja. — 6. februarja 1930. ekskurzija v razstavo kulinarične umetnosti v «Unionu.» — 22. marca 1930.: ekskurzija na Šmarno goro. — 16. maja 1930.: eksurzija v razstavo artefaktov diluv. človeka (Olševa) na univerzi. — 23. maja 1930.: Celodnevni majniški izlet. b) Prirodopisni: 4. in 8. oktobra 1929.: ekskurzija v botanični vrt (spoznavanje sadnega, gozdnega in lepotnega drevja). V. b razred. 2. in 15. oktobra 1929.: Ekskurzija v botanični vrt (spoznavanje sadnega, gozdnega in lepotnega drevja). — (7. oktobra 1929.: Ogled ilirske razstave. — 15. februarja 1930.: Ekskurzija v paleontološki in prazgodovinski oddelek muzeja. VI. a razred. 15. oktobra 1929.: Ogled ilirske razstave. — 5. februarja 1930.: Ogled kulinarične razstave. — 17. maja 1930.: Ogled jamske razstave. — 23. maja 1930.: Celodnevni izlet v Celje. Ogled cinkarne, muzeja in treh cerkva. 5. junija 1930.: Ogled velesejma. VI. h razred. 18. oktobra 1929.: Ogled ilirske razstave. — 5. februarja 1929.: Ogled kulinarične razstave. — 7. marca 1930.: Izlet v Dolnice-Podutik. — 10. aprila 1930.: Ogled razstave slikarja Srečka Magoliča. — 23. maja 1930,: Dies maialis: Dovje-Mojstrana. — 17. maja 1930.: Ogled jamske razstave na univerzi. — 3. junija 1930.: Ogled velesejma. — 12. in 13. junija 1930.: Izlet v Kamniško Bistrico. VII. razred. Ogled ilirske razstave. — Ogled kulinarične razstave. — Izlet v Ljutomer na Miklošičev in Vrazov dom. — Majniški izlet na Vršič. — Geološki izlet na Jezersko. — Ogled francoske slikarske razstave. VIII. razred. 17. oktobra 1929.: Ogled ilirske razstave. — 6. februarja 1930.: Ogled kulinarične razstave. — 10. aprila 1930.: Zemljepisna ekskurzija na šmarno goro. — 6. maja 1930.: Literarna ekskurzija na Brdo in Krašnjo. — 15. maja 1930.: Ekskurzija na Skaručno in Smlednik. — 23. maja 1930.: Majniški izlet na Bohinjsko jezero. Imenik učenk.* 1. a razred. Razredni starešina : Uršič Milena. a) Izdelale s o razred: 1. Boškovič Ljubosava. 22. Meznarčič Hedvika. 2. Brelih Vlasta. 23. Ovsenik Vida. 3. Buljan Dragica. 24. PaDliček Sonja. 4. Bvdlo Sonja. 25. Pogačnik Vlasta. 5. Cihlar Jaromira. 26. Radovič Marija. 6. Čok Milvana. 27. Rekar Ksenija. 7. Detela Vera. 28. Sark Helena. 8. Dragar Eniica. 29. Schmidt Anica. 9. Fettieh Vitla. 30. Sever Blažka. 10. Franzot Zdenka. 31. Smole Majda. 11. Glavnik Ivana. 32. Šušteršič Vera. 12. Jeras Zmagoslava. 33. Tomkiemicz Hermina. 13. ješe Silva. 34. Veselinov Olga. 14. Kapun Marta. 35. Virant Jožica. 15. Kodrič Tatjana. 36. Viršek Milena. 16. Kozic Emilija. 37. Vrančič Nevenka. 17. Kreps Gabrijela. 38. Vrhunec Božica. 18. Lahovnik Mira. 39. Vuga Nevenka. 18. Levec Ana. 40. Zore Metka. JO. Mallner Marlise. 41. Zupančič Marija. 21. Mencinger Slavica. b) Popravni izpit imajo: 1. Blažiča Ludovika i/. matematike. 2 Budnar Marija iz matematike. 3. Čemažar Josipina iz zemljepisa 4. Hočevar Vera iz zemljepisa. 5. Marinko Ana iz matematike. (>. Neinenz Helga i/. zemljepisa in matematike. 7_ Rotar Dragica iz matematike. 8. Stegnar Andreja iz zemljepisa in matematike. 9. Urbanc Marjeta iz matematike in risanja. c) Ponavljaj o razred: 1. Kodran Božena. 4. Merlak Matilda. 2. Matelič Lelija. 5. Smole Erna. 3. Melicer Karla. * Debeli tisk znači odličen, poševni tisk pa prav dober uspeli. 1.1) razred. Razredni starešina: Škerlj Olga. a) Izdelale so razred: 1. Babinek Marija. 22. Lichtenberg Petronela. 2. Belcijan Vida. 23. Munih Hedvika. 5. Belič Marija. 24. Orešič Roza. 4. Birtič PaDla. 25. Pahor Tanja. 5. Bonča Marija. 26. Pirš Ana. 6. Florjančič Marija. 27. Pintarič Elizabeta. 7. Grajžar Vida. 28. Pogačar Ana. 8. Gruden Iva. 29. Punčuh Jelka. 9. latinic Stanislava. 30. Rihar Danica. 10. Janežič Ana. 51. Rupnik Ljudmila. 11. Janežič Frančiška. 52. Rus Majda. 12. Jeglič Danica. 35. Seebacher Karla. 15. Jerman Majda. 34. Stadler Cita. 14. Keržan Danica. 55. Tičar Avguština. 15. Kincs Ilona. 56. Trampuž Marija. 16. Kraljič Ana. 57. Triller Milena. 17. Kregar Antonija. 58. Vidmar Jožica. 18. Kržič Marija. 59. Vinšek Ivanka. 19. Kunc Elizabeta. 40. Vovk Jožica. 20. Lesjak Avgusta. 41. Windisch Zdenka. 21. Lesjak Hilda. 42. Zajec Marija. h) Pop ravni izpit imajo1 1. Antič Zlata iz slovenščine. 2 Cotič Angela iz slovenščine. 3. Dečman Ljudmila iz srbohrvaščine in slovenščine. 4. Jakulin Leopolda iz slovenščine. 5. Pokornv Marija iz prirodopisa. 6. Prek Marija iz zemljepisa. 7. Radoševic Slavica iz slovenščine in petja. 8. Šenčur Marija iz srbohrvaščine in matematike. c) Ponavlja razred: 1. Zamečnik Miroslava. d) Izgube pravico do nadaljnjega šolanja: 1. Matko Katarina. 5. Verčič Antonija. 2. Perovšek Stanislava. II. a razred. Razredni starešina: prof. dr. Kokalj Dora. a) Izdelale so razred: 1. Arnšek Anica. 5. Bole Danica. 2. Bajt Vladovita. 4. čerček Zdenka. 5. Demšar Majda. 6. Dimnik Ivana. 7. Dolinšek Evgenija. 8. Gaspari Breda. 9. Grimšič Zofija. 10. Hervatin Zora. 11. Jilek Jožica. 12. Kolka Ružena. 13. Kos Sonja. 14. Kovačič Lea. 15. Mahkota Angela. 16. Mozetizh Ana. 20. Primožič Štefanija. 23. Spiller-Muys Nuša. 24. Uratarič Anica. 25. Vajzee Zora. 26. Valenčič Nada. 27. Vesel Nada. 28. Zdravje Helena. 21. Rihar Lucija. 22. Sever Jelka. 17. Olifčič Vida. 18. Otoničar Vita. 19. Pfeifer Vida. h) Razredni izpit dela: 1. Benulič Josipina iz francoščine in zgodovine. 1. Blažiča Draga iz zemljepisa. 2. Brtoncelj Dana iz francoščine in matematike. 5. Grünfeld Silva iz francoščine. 4. Podboj Tatjana iz slovenščine. 5. Ribnikar Ana iz slovenščine in francoščine. 6. Srakar Gabrijela iz francoščine. 7. Šmuc Erna iz francoščine. 8. Šmuc Ivica iz francoščine in zgodovine. 9. Volčič Jožica iz slovenščine in zeml jepisa. 10. Volčič Marija iz slovenščine. 11. Veilgoni Marija iz slovenščine in zemljepisa. 5. Pugelj Meta. e) Izgubita pravico do nadaljnjega šolanj c) Popravni izpit imajo: 1. Inglič Rafaela. 2. Jurman Cirila. 3. Kette Katarina. 4. Kodran Vida. d) Ponavljajo razred: 6. Robas Zvonka. 7. Simončič Avgusta. 8. Svetič Slava. 9. Učakar Vera. t. Brus Marija. 2. Marn Marija. II. h razred. Razredni starešina: Pirc Vera. a) Izdelale so razred: 1. Avbelj Jožica. 2. Bolteiar Danijela. 3. Cilenšek Friderika. 4. Cirman Leopoldina. 5. čiiček Jožica. 6. Dolenc Marija. 7. Golja Adela. 8. Grošelj Olga. 9. Kočevar Francka. 10. Kodre Milena. 11. Korošec Božena. 23. Oblak Marica. 12. Kosmina Marija. 24. Perko Zlata. 13. Košenina Nada. 25. Pertot Milada. 14. Kovačič Jožica. 26. Pretnar Vera. 15. Koželj Ivica. 27. Strasser Melanija. 16. Kunc Vida. 28. Ulrych Irena. 17. Lampret Milena. 29. Vandot Jelica. 18. Likar Stanislava. 30. Vizovišek Marica. 19. Lukman Ivica. 31. Zubalič Marija. 20. Marcon Frida. 32. Žerjal Marija. 21. Marušič Valerija. 33. Žun Nada. 22. Misson Melanija. b) Pop r a v n i i z p i t i ni a j o : 1. Belič Magda iz matematike. 2 Firm Darinka iz francoščine» 3. Firm Štefka iz francoščine. 4. Gec Cita iz zgodovine. 5. Guštin Svetozara iz matematike. 6. Künstler Jelka iz matematike. 7. Lavrenčič Elza iz zgodovine. 8. Pavlin Viktorija iz zgodovine. 9. Perdan Darinka iz matematike. 10. Prosenc Božislava iz zgodovine in matematike. 11. Pustišek Marta iz zgodovine. 12. Remžgar Danica iz matematike in risanja. 13. Šmajdek Zora iz srbohrvaščine in zgodovine. c) P o n a v 1 j a j o ra z red: 1. Ambrož Pavla. 7. Martinjak Ana. 2. Battelino Vida. 8. Močilnikar Frančiška. 3. Kabaj Bogdana. 9. Opeka Stana. 4. Križman Roza. 10. Skala Eda. 5. Kukovec Malči. 11. Urbančič Marija. 6. Mahkota Draga. d) Izgubita pravico do nadaljnjega šolanja 1. Kavčič Boža. 2. Kušar Marija. III. a razred. Razredni starešina: prof. Ramovš Albina. a) Izdelale so razred: 1. Burian Julija. 6. Lampret Božena. 2. Jug Majda. 7. Mlejnik Marija. 3. Kodela Frančiška. 8. Petržela Marenka. 4. Kosmina Palmira. 9. Pleničar Marta. 5. Krajc Agnes. 10. Plevnik Erna. 11. Potočnik Frančiška. 12. Praznik Marija. 13. Preiss Edita. 14. Roblek Sonja. 15. Rus Jelka. 16. Slapšak Marija. 17. Sugjič Smiljana. 18. Šil Iga j Milena. 19. Triller Marjeta. 20. Vidmar Tomislava. 21. Žorga Marija. 1. Koder Ana. h) Razredni izpit dela c) Popravni izpit imajo: 1. Brate Marta iz zemljepisa in zgodovine. 2. Kontelj Slava z zemljepisa in zgodovine. 3. Kure Elza iz slovenščine in zgodovine. 4. Mihelič Dragotina iz matematike. 5. Perovšek Ema iz zgodovine. 6. Seebacher Brunhilda iz zemljepisa. 7. Willenpart Milena iz slovenščine. d) Ponavljajo razred: 1. Bernik Gabrijela. 6. Košak Frančiška. 2. Černe Vlasta. 7. Magolič Ema. 3. Kaiser Erna. 8. Perc Ludmila. 4. Koren Silva. 9. Rozman Breda. 5. Košak Ana. III. I) razred. Razredni starešina: prof. dr. Bajec I one a) I z d e 1. Bevka Angela. 2. Boh Ana. 3. Bricelj Milena. 4. Cotič Ana. 5. Dolenc Gizela. 6. Erjavec Ana. 7. Grebenc Milena. 8. Habjan Miroslava. 9. Hren Pavla. 10. Kalan Sonja. 11. Kapun Ada. 12. Kikelj Mira. 13. Klanšček Neva. 14. Kolman Olga. o razred: 15. Metlar Ivana. 16. Potisek Amalija. 17. Potisek Vera. 18. Poženel Draga. 19. Poženel Helena. 20. Pustoslemšek Mira. 21. Rupar Franja. 22. Sešek Kristina. 23. Sterle Danica. 24. Suhadolnik Kamila. 25. Štimec Fanika. 26. Waschte Zlata. 27. Windisch Hedvika. b) Popravni izpit imajo: 1. Bezlaj Magda iz francoščine. 2. Novak Veruška iz matematike. 3. Vojnovič Danica iz fizike in matematike. c) Ponavljata razred: 1. Kozic' Margareta. 2. Florjančič Danica III. c razred. Razredni starešina: Jelenc Savica. a) Izdelale so razred: 1. Adšw Zofija. 11. Legat Helena. 2. Bradaška Aleksandra. 12. Marcon Cita. 3. Dequal Amalija. 13. Matjan Božena. 4. Dolničar Marija. 14. Šemrov Ema. 5. Dovgan Zlata. . 15. Šušteršič Stanka. 6. Erjavec Eva. 16. Verbič Marija. 7. Jamnik Majda. 17. Vidmar Evelina. S. Kobav Majda. 18. Vrančič Radojka. 9. Košak Almira. 19. Vrtačnik Hilda. 10. K vnel Miroslava. I>) Razredni izpit dela: I. Ogrizek Alma. c) Popravni izpit imajo: 1. Aplenc Viktorija iz matematike. 2. Dolenec Simona iz srbohrvaščine. 3. Grat Angela iz srbohrvaščine. 4. Kristan Amalija iz francoščine. 5. Ivukec Bojana iz srbohrvaščine. 6. Marinko Zinka iz srbohrvaščine in risanja. 7. Rozman Draga iz itali janščine. 8. Smole Olga iz zemljepisa. 9. Sovine Marija iz francoščine. 10. Sušnik Stanislava iz zemljepisa in matematike. d) Ponavljajo razred: 1. Habijan Martina. 6. Plešec Terezija. 2. Janovskv Draga. 7. Roš Angela. 3. Kodre Majda. 8. Sladič Živica. 4. Novotny Marija. 9. Škufca Anica. 5. Palik Stanislava. IV. a razred. Razredni starešina: prof. Kalan Pavle, a) Izdelale so razred: 1. Aceetto Marija. 4. Brodar Hilda. 2. Bahovec Jefta. 5. Dequal Ada. 5. Brečko Julija. 6. Dolenc Marija. 7. Dolgan Marija. 8. Fajdiga Ljuba. 9. Fettich Jela. 19.Mole Nada. 20. Pollak Nives. 21. Prislau Vida. 22. Pučnik Ana. 23. Schau r Silva. 24. Snoj Joža. 25. Szillich Majda. 26. Šuklje Svetozar a. 27. Tavčar Albina. 28. Vagaja Vera. 29. Žirovnik Neda. 10. Flere Danica. 11. Franke Majda. 12. Gspan Erika. 13. Jamnik Jelena. 14. Kalokira Desanka. 13. Krajc Erna. 16. M ul ec Freda. 17. Marinko Marija. 18. Mohorič Sfana. b) Popravni izpit imajo: 1. Jezeršek Milena iz zgodovine. 2. Krajc Marija iz francoščine. 3. Palčič Vlasta iz francoščine in zgodovine. 4. Prijatelj Terezija iz francoščine. 5. Rajakovič Marta iz francoščine. 6. Rus Marija iz francoščine. 7. Smole Frida iz francoščine in matematike. 8. Stegnar Vida iz zgodovine. 9. Wider Marija iz srbohrvaščine in zgodovine. 10. Willenpart Mija iz francoščine in kemije. c) Ponavlja razred: 1. Breskvar Vladiinira. Razredni starešina: prof. Kleč Frida, a) Izdelale so razred: b) Razredni izpit dela: 1. Pišek Antonija. IV. b razred. 1. Bizjak Pija. 2. Borštnar Albina. 3. Božič Zdenka. 4. Hočevar Mira. 3. Hvatal Franja. 6. Jesse Nada. 7. Kaffou Marija. 8. Klavora Danica. 9. Krečič Ana. 10. Kuhar Mihaela. 11. Lapajne Cvetka. 12. Novak Amalija. 13. Pestotnik Krista. 14. Pirnat Štefanija. 15. Potočnik Ana. 16. Poženel Branka. 17. Pretnar Božena. 18. Prohinar Silva. 19. Rihar Marijana. 20. Smrke Marija. 21. Suhadolc Ana. 22. Suhadolc Julija. 23. Svetek Simona. 24. Švent Darinka. c) Pop r a v n i izpit imajo: 1. Beden Gabrijela iz zgodovine in matematike. 2. Čelešnik Teodora iz slovenščine in matematike. 3. Česnik Viktorija iz srbohrvaščine in francoščine. 4. Dečman Pavla iz francoščine in kemije. 5. Kadunc Marjeta iz zgodovine in matematike. 6. Vidic Marija iz francoščine. 7. Zaplotnik Ljudmila iz zgodovine in matematike. d) Ponavljajo razred: t. Blagajne Vida. 3. Šmuc Marija. 2. Jenko Darinka. -t. Vidic Franja. e) Izgubi pravico do nadaljnjega šolanja: I. Bekš Ana. IV. c razred. Razredni starešina: Kobe Milena, a) Izdelale so razred: 1. Antončič Stanislava. 16. Plahuta Josipina. 2. Auguštin Frida. 17. Presetnik Francka. 3. Brezovšek Majda. 18. Ravnikar Danica. 4. Cesar Daniela. 19. Remškar Ivanka. 5. Felicijan Olga. 20. Rigler Milena. 6. Jurasek Marija. 21. Sajovic Frančiška. 7. Korošec Aleksandra. 22. Špacapan Zofija. 8. Kovačič Roza. 25. Štrukelj Zofija. 9. Kregar Marija. 24. Tomšič Mira. 10. Kresnik Marija. 23. Topolovec Terezija. 11. Lenščak Vida. 26. Turšič Ivanka. 12. Matul Zvonka. 27. Urbas Irena. 13. Obračunč Mira. 28. Volk Gizela. 14. Ogulin Valentina. 29. Zakrajšek Gabrijela. 15. Pelan Zora. b) Popravni izpit imajo: . I. Glavnik Franja iz slovenščine in zemljepisa. 2. Jerala Dragica iz zgodovine. 5. Juh Erna iz italijanščine in zemljepisa. 4. Kastelic Marija iz italijanščine in zgodovine. 5. Lovša Danica iz zemljepisa in matematike. 6. Lukman Minka iz italijanščine in zgodovine. c) Ponavljajo razred: 1. Benko Ljudmila. 5. Markovič Antonija. 2. Jeločnik Mara. 4. Milič Stanislava. d) Izgubi pravico do nadaljnjega šolanj n . I. šorn Mihaela. ■H) V.a razred. Razredni starešina: prof. Peternelj Ciril. a) Izdelale so razred: 1. Arnejc Juta. 2. Bahovec Milka. 3. Bahovec Silva. 4. Černe Nada. 5. Fettich Majda. 6. Gostiša Mira. 7. Hribar Tuša. 8. Jamar Marija. 9'. Javornik Ljuba. 10. Jug Petja. 11. Kemperle Marica. 12. Keše Ljudmila. 13. Kink Jožica. 14. Kocbek Erna. 15. Kompare Marija. 16. Kušej Ksenija. 17. Levičnik Fineta. 18. Mihelčič Vera. 19. Pangršič Marija. 20. Paulin Ojda. 21. Podbregar Erna. 22. Podkrajšek Martina. 23. Rupert Marija. 24. Svetlič Mira. 25. Šentjurc Marija. 26. Taučar Vojna. 27. Verbič Marija. 28. Vrtačnik Franica. 29. Zdešar Sonja. 30. Žigon Milena. b) Popravni izpit imajo: 1. Dolničar Milena iz francoščine. 2. Dornik Gabrijela iz latinščine. 3. Eppich Natalija iz latinščine in matematike. 4. Golob Roza iz francoščine. 5. Herfort Klotilda iz francoščine in matematike. 6. Karin Amalija iz francoščine in latinščine. 7. Lapajne Silva iz matematike. 8. Lešnik Apolonija iz matematike. 9. Macarol Zlata iz francoščine in latinščine. 10. Malis Stanislava iz latinščine in zemljepisa. 11. Negovetič Fedora iz latinščine. 12. Petrič Melita iz matematike. 13. Rupelj Sonja iz matematike. 14. Strasser Jelka iz matematike. V.b Razredni starešina: a) Izdela 1. Bele Malilda. 2. Bernik Bogomila. 3. Bojc Frančiška. 4. Bonča Natalija. 5. Borštnik Milena. 6. Butara Antonija. razred. prof. dr. Grošelj Pavel. e so razred: 7. Gaber Milena. 8. Iglič Jožica. 9. Ivančič Zdenka. 10. Jesih Kornelija. 11. Klinar Matilda. 12. Kne Marjeta. 13. Kral j Anica. 14. Lojk Vida. 20. Prelooec Vojka. 21. Pristovšek Marinka. 22. Pustišek Marija. 23. Scliro! I Ela. 24. Slana Ivanka. 25. Šerjak Marija. 26. Zajc Jožefa. 15. Markovič Anica. 16. Omrzel Marija. 17. Pečar Asta. 18. Pipan Kristina. 1-9. Plevnik Marija. b) R a z r e dni izpit d e 1 a : I. Drašler Mi lena. 1. Brate Marija iz nemščine in latinščine. 2. Brumec Ana iz matematike. 3. Budnar Ana iz matematike. 4. Hieng Marija iz matematike. 5. Korošec Elza iz francoščine in matematike. 6. Kostanjevec Marija iz matematike. 7. Musar Ana iz latinščine. 8. Sicherl Jelica iz matematike. 9. Starec Frančiška iz matematike. 10. štrukelj Meta iz latinščine in matematike. 11. Štular Marija iz matematike. 12. Zupančič Soča iz matematike. e) Izgubi pravico do nadaljnjega šolanja: I. Petač Ivana. Razredni starešina: prof. dr. Mole Rudolf. c) Popravni izpit imajo: d) Ponavljajo razred: 1. Gorenag Sigmunda. 2. Ličen Zora. 3. Štolfa Amalija. 4. Zakotnik Vida. VI. a razred. a) Izdelale so razred: 1. Bonča Štefanija. 2. Cerar Jelka. 3. Česnik Milica. 4. Fetticli Milena. 5. HroDat Lidija Tatjana. 6. Kalokira Slavka. 7. Komati Vida. 8. Kreps Ana Emilija. 9. Lampret Nada. 10. Lipoglavšek Slava. 11. Negovetič Maša. 12. Peruzzi Pavla. 13. Puc Lidija. 14. Zdešar Juta. 15. Žnidarčič Darja. b) Razredni izpit delata: 1. Jenko Vera. 2. Smole Zdenka. e) Popravni izpit imajo: 1. Komac Vida iz matematike. 2. Kovač Krista iz latinščine. 3. Ložar Ivana iz latinščine in zgodovine. 4. Medič Boža iz zgodovine. 5. Sever Zlata iz latinščine in zgodovine. d) P o n a v 1 j a j o razred: 1. Gostič Sonja. 3. Pirš Zora. 2. Košak Ana. VI. b razred. Razredni starešina: prof. dr. Karlin Pavel. a) Izdelale so razred: 8. Medved Alojzija. 9. Obersnel Tatjana. 10. Prašnikar Vladimira. 11. Rozman Metoda. 12. Serajnik Suzana. 13. Žagar Nada. 1. Buh Pavla. 2. Debevec Rozina. 3. Gaspari Vida. 4. Goritschnigg Irmentraut. 5. Jeglič Josipina. 6. Jenko Zdenka. 7. Lechleitner Erna. b) Popravni izpit imajo: 1. Buttelino Ema iz latinščine in matematike. 2. Fajdiga Milena iz zemljepisa in zgodovine. 3. Janc Božena iz latinščine. 4. Pelan Mira iz italijanščine in latinščine. 5. Rozman Nikolaja iz latinščine in matematike. 6. Zakotnik Ivana iz italijanščine in latinščine. c) Ponavljajo razred: 1. Ložar Marjeta. 3. Pinterič Milica. 4. Strohsack Marija. 2. Macarol Sava. VII. razred. Razredni starešina: prof. dr. Lah Ivan. a) Izdelale so razred: 1. Antič Karmen. 2. Brus Alojzija. 3. Butinar Marija. 4. Cek Milka. 5. Furlan Ladica. 6. Meterc Anica. 7. Pegan Nika. 8. Pleničar Anica. 9. Podgornik Breda. 10. Primc Olga. 11. Slapšak Bogomila. 12. Stegu Anita. 13. Stojan Sonja. 14. Svetlin Helena. 15. Szillicli Dragica. 19. Vrhovnik Vanda. 16. šteje Anka. 20. Zagradnik Martina. 17. Šturm Alma. 21. Žitko loanka. 18. Vidic Eleonora. b) Popravni izpit imajo: 1. Bogataj Danica iz matematike. 2. Goritschnigg Klotilda iz matematike. 3. Kos Ladislava iz latinščine in matematike. 4. Legat Vera iz matematike. 5. Nowy Nives iz latinščine in matematike. 6. Petrovič Anka iz matematike. 7. Seifert Herta iz matematike. Vlil. razred. Razredni starešina : prof. Vrtovec Vida. Izdelale s o r a z r e d : 1. Anžič Boža. 16. Nooak I.elja. 2. Anžič Mihaela. 17. Petrič Melita. 3. Babnik Apolonija. 18. Pirc Helena. 4. Barbalie Dinka. 19. Pirnat Zlata. 5. Debevec Nada. 20. Poberaj Marica. 6. Engelman Franja. 21. Pugelj Mica. 7. Jenko Milica. 22. Schiffrer Dušana. 8. Keršinar Lea. 23. Serajnik Zdenka. 9. Kremenšek Dagmar. 24. Sladonja Branka. 10. Lenar Bogoslava. 25. Šlebinger Vera. 11. Malerič Rafaela. 26. Telban Franja. 12. Maržič Josipa. 27 Topolovec Milena 15. Melihar Danica. 28. Žagar Rozalija. 14. Misner Magda. 29. Žagar Zora. 15. Mühleisen Irena. 30. Žmavc Ana. Višji tečajni izpit. Pismeni višji tečajni izpit se je izvršil v dneh od 5. do 7. junija, ustni višji tečajni izpit pa v dneh od 10. do 14. junija 1930. Izpitni komisiji je predsedoval kot ministrski odposlanec gospod profesor Fran Jeran iz Ljubljane. Izmed 31 kandidatk je priznal izpitni odbor zrelost in sposobnost za fakultetske študije z odličnim uspehom 5 gojenkam, s prav dobrim uspehom 16 gojenkam, z dobrim uspehom 7 gojenkam: 5 kandidatke so bile odklonjene na 5 mesece. Seznam kandidatk*, ki jim je bila priznana zrelost za fakultetske študije v juniju 1930. 1.) Anžič Boža, hči Franja, državnega kolarskega mojstra, rojena 11. aprila 1910. v Ljubljani. 2.) Anžič Mihaela, hči Franja, državnega kolarskega mojstra. rojena 24. avgusta 1907. v Ljubljani. 3.) Babnik Apolonija, hči Franca, posestnika, rojena 28. ja- nuarja 1911. v Tomačevem pri Ljubljani. 4.) Barbalic Dinka, hči Dinka, pismonoše v Baški, rojena 30. oktobra 1912. v Baški. 5.) Debevec Nada, hči Jakoba, posestnika, rojena 28. aprila 1911. na Vrhniki pri Ljubljani. 6.) Jenko Milica, hči + Ivana, višjega oficijala južne železnice in Marije, rojena 8. maja 1911. v Litiji. Oproščena ustnega izpita. 7.) Keršinar Lea. hči Andreja, strojevodje državnih železnic. rojena 26. marca 1912. v Ljubljani. 8.) Lenar Slanica, hči f Antona, posestnika v Tolminu in Katarine, rojena 21. decembra 1910. v Podbrdu v Italiji. 9.) Malerič Rafaela, hči t Antona, sodnega oficijala in Ane. rojena 6. januarja 1911. v Metliki. 10.) Maržič Josipa, hči Brne. pomorščaka, rojena 2. decembra 1908. v Pagu. 11.) Melihar Danica, hči Franca, vodje užitninskega urada v pokoju, rojena 5. februarja 1911. v Tržiču. 12.) Misner Magda, hči t Ivana, višjega činovnika in Ivke Ulrich v Belišču, rojena 21. oktobra 1911. v Budimpešti. * Imena gojenk, ki so napravile višji tečajni izpit z odliko, so tiskane debelo, onih š prav dobrim uspehom pa pošeono. 15.) Mühleisen Irena, hči dr. Erika, finančnega nadsvetnika v pokoju, rojena 4. avgusta 1911. v Ljubljani. 14.) Novak Lel ja, h či dr. Frana, profesorja, rojena 28. decem- bra 1911. v Idriji v Italiji. 15.) Petrič Melita, hči Rafaela, uradnika OUZD. rojena 4. januarja 1911. v Celovcu, republika Avstrija. 16.) Pirc Helena, hči Franca, uradnika direkcije pošte in telegrafa, rojena 29. decembra 1910. na Dunaju, republika Avstrija. 17.) Pirnat Zlata, hči Franja, trgovskega uradnika, rojena 10. novembra 1911. na Trsatu, savska banovina. 18.) Poberaj Marica, hči Avgusta, učitelja v pokoju v Št. ^ idu pri Ljubljani, rojena 17. marca 1911. v Kojskem pri Corici v Italiji. Oproščena ustnega izpita. 19.) Prenner Ljuba, hči Josipa, orožnika v pokoju v Slovenj- gradcu. rojena 19. junija 1906. mi Fari pri Prevaljah. 20.) Schiffrer Dušana, hči t Lovra, oficijala tobačne tovarne in Mile, rojena 20. julija 1911. v Ljubljani. 21.) Serajnik Zdenka, hči Lovra, šolskega upravitelja v pokoju na Prihovi pri Slovenskih Konjicah, rojena 4. avgusta 1911. na Prihovi. Oproščena ustnega izpita. 22.) Sladonja Branka, hči f Davorina, bančnega ravnatelja in Marije, rojena 12. avgusta 1911. v Poli v Italiji. 25.) Šlebinger Vera, hči dr. Janka, upravnika državne študijske knjižnice, rojena 12. decembra 1911. v Ljubljani. 24.) Telban Franja, hči Jakoba, železniškega zvaničnika v Borovnici, rojena 2. marca 1910. v Borovnici. 25.) Topolovec Milena, hči Davorina, železniškega uradnika, rojena 3. septembra 1912. v Ljubljani. 26.) Žagar Rozalija, hči Ivana, podpreglednika finančne kon- trole v pokoju, rojena 2. septembra 1910. v Krški vasi. 27.) Žagar Zora, hči Franca, konzulenta zbornice TOI, rojena 19. februarja 1911. na Vidmu pri Krškem. 28.) Žmavc Ana, hči Martina, žandarmerijskega podporočnika v pokoju, rojena 25. junija 1909. v Čajnicah v Bosni. Kandidatke so pisale sledeče naloge: 1.) Iz slovenščine: Žena, dom in domovina; 2.) iz francoščine: Pierre Loti: L’enterrement de Syl- vestre (iz romana: Pecheur d’lslande); 3.) iz italijanščine: G.Leopardi: Un Pensiero (Morandi, Prose e Poesie Italiane, p. 476): 4.) iz nemščine: Thomas Mann, Buddenbrooks (I. II. 4): 5.) iz matematike: a) Jugoslavija šteje 12.000.000 prebivalcev. ki naraščajo letno po 1,5%. Koliko bo Jugoslavija štela prebivalcev po 20 letih, ako se vsako leto izseli 10.000 ljudi (računaj, da se izselijo koncem vsakega leta)? b) Krogu z radijem r je očrtan in včrtan pravilni mnogokotnik s 180 stranicami. S kakšnimi števili moraš pomnožiti r2, da dobiš ploščini teh mnogokotnikov? c) Določi enačbi tangent iz točk M, (2. 1) na hiperbolo Y< t : —— = 1. izračunaj kot, ki ga tvorita obe tangenti. 4 "5 * Nagovor g. ministrskega odposlanca ob svečani razglasitvi uspehov višjega tečajnega izpita, dne 15. junija 1930. ob enajstih: Abiturijentke! Prijetna dolžnost mi veleva, da \am s tega mesta kot ministrski odposlanec na doseženem lepem uspehu kar najiskrenejše čestitam. Z veseljem in zadovoljstvom ugotavljam, da sem bil z Vašim solidnim znanjem prav zadovoljen. Ko zapuščate po dolgi dobi osmih let srednješolske sobane, Vam kličem v spomin vse one lepe nauke, ki ste jih tukaj v veliki meri sprejemale, polagam Vam pa toplo na srce, da si te nauke za nadaljnje Vaše življenje tudi ohranite in se dejansko po njih ravnate. Hvaležnost je čednost, ki diči vsakogar — posebno pa ženo. Uverjen sem, da boste trajno hvaležne Vašim gospem profesoricam in gospodom profesorjem za ves njihov trud, ki so ga imeli z \ami v dobi Vaših gimnazijskih študij. Saj oni so pri svojem vzvišenim poklicu zastavili vse svoje sile, da so izoblikovali Vašo dušo — srce in razum ter jih dovedli na ono višino, ki jo imate danes kot olikane, inteligentne in značajne mladenke. Kot značajne mladenke boste v nadaljnjem Vašem življenju vsikdar in tudi dejansko izvajale vse one lepe misli in blaga čuv-stva ki ste jih nanizale v \ aši lepi maturitetni nalogi «Žena, dom in domovina». Vsikdar in povsod boste z dejanjem pokazale, da se pravilno zavedate visokega poslanstva žene v rodbini, narodu, državi in obče v človeški družbi. Vaše duše naj bodo res oni sveti tabernakelj, iz katerega naj izžarevajo vsa plemenita čuvstva in vse etične vrednote. — Bodite oni regulativ ki na vse strani blaži in etično dviga. Srečna bodi s tem, da osrečuješ druge. Z iskreno željo in trdno nado, da se boste kot inteligentne in navdušene Jugoslovenke ravnale po teh besedah, Vam vsem želim vso srečo in zadovoljstvo v Vašem nadaljnjem življenju! Nižji tečajni izpit se je vršil pod nadzorstvom gospoda ministrskega odposlanca prof. Jerana Frana. Za vsak oddelek H. razreda je bil določen poseben izpitni odbor. Pismeni izpit iz slovenščine se je vršil v vseh treh oddelkih dne 12. junija. Naloge: 1.) Slovo od nižje gimnazije (v IV. a razredu); 2.) Sava, jugoslovanska reka (v IV. b razredu); 3.) Slovenec, tvoja zemlja je zdrava (v TV. c razredu). Ustni izpit iz slovenščine je bil v vseh treh oddelkih dne 17. junija; iz zgodovine in zemljepisa v IV. a razredu dne 21. junija, v IV. b razredu dne 18. junija, v I\ . c razredu dne 20. junija: iz francoščine v IV. a razredu dne 20. junija, v IV. b razredu dne 21. junija, iz francoščine in italijanščine v TV. c razredu dne 18. junija: iz matematike v IV. a razredu dne 18. junija, v IV. b razredu dne 20. juni ja, v IV. c razredu dne 21. junija. I. Nižjega tečajnega izpita so bile oproščene: a) v IV. a razredu: Brečko Julija. Brodar Hilda. Dequal Ada. Dolenc Marija. Dolgan Marija. Fajdiga Ljuba. Fettich Jela. Flere Danica. Franke Majda. Jamnik Jelena. K a lok i ri DesanT Malec Freda. Mohorič Stana. b) v IV. b razredu: Lapajne Cvetka. Poženel Branka. Smrke Marija. c) v IV. c razredu: Kovačič Roza. Matul Zvonka. Kresnik Mari ja. Pelan Zora. Lenščak Vida. Rigler Milena. Sajovic Frančiška. Mole Nada. Pristau Vida. Pučnik Ana. Šuklje Svetozara. Vagaja Vera. Žirovnik Nada. Gspan Erika. Suhadolc Julija. štrukelj Zofija. Tomšič Mira. Turšič Ivanka. II. Nižji tečajni izpit so opravile: a) v IV. a razredu: Bahovec Jefta. Krajc Erna. Szillich Majda. h) v IV. b razredu: Bizjak Pija. Klavora Danica. Borštnar Albina. Krečič Ana. Hočevar Mira. Kuhar Mihaela. Hvatal Franja. Novak Amalija. Jesse Nada. Pestotnik Krista. Kaffou Marija. Potočnik Ana. c) v IV. c razredu: Antončič Stanislava. Obračunč Mira. Brezovšek Majda. Plahuta Josipina. Cesar Danijela. Presetnik Frančiška. Felicijan Olga. Remškar Ivanka. Korošec Aleksandra. Tavčar Albina. Pretnar Božena. Prohinar Silva. Rihar Marija. Suhadolc Ana. Svetek Simona. Švent Darinka. Špacapan Zofija. Topolovec Terezija. Urbas Irena. Volk Gizela. Zakrajšek Gabrijela. Dijaška društva. Pomladek Rdečega križa. V šolskem letu 1929.11950. je bilo na šoli organiziranih šest razredov s 182 članicami. Organizacija je priredila v teku šolskega leta dobrodelno prireditev in proslavo materinskega dne. Proslavila je tudi Dan Miru (11. novembra). V ostalem je podpirala nekaj revnih gojenk s tem, da jim je omogočila udeležbo poučne ekskurzije; nabavila je nekaterim najpotrebnejša učila in južino. S tem je organizacija opravičila svojo eksistenco na šoli. Zavodno Kolo Trezvene Mladeži «Soča». Kolo «Soča» je imelo v minulem šolskem letu 58 članic. Rednih sestankov na zavodu članice sicer niso imele, pač pa so se živahno udeleževale vseh prireditev centralnega odbora, med drugim tudi glasbene akademije, ki se je vršila dne 10. maja 1950. v dvorani Delavske zbornice. Podružnica Ferialnega Saveza. Zaradi nestalnega števila članic zavodna podružnica F. S. v zadnjih letih ni ledino delovala. Zato so bile vse ferialke z našega zavoda pri-deljene podružnici F. S. na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Ker se je število članic v letošnjem šolskem letu zadovoljivo dvignilo — 67 članic —, je upati, da bo mogla lastna podružnica prihodnje leto zopet samostojno delovati. Statistika učenk. o o > 99,4 0,6 CD ^ iO —< O OJ *—<^00^05^05 h iO h C of o' cT o" ^ ©“ cc" OJ 00 cc^ CD* 05 05 t> CM O OJ CD (N 05 tV^COiO^- O CD — cc GO o' ^ CC of o" «-T t>r rjT cT o cd" Sku- pni 659 4 i 663 -H 23 23 23 CC cs O? (M CC —- 03 OJ - 23 > 25 1 25 1 25 25 ! i (N 05 OJ O Tf r—4 OJ O OJ > 49 49 CD CC Ö CC CC —> CC CC t> Ol - cc 44 CC > 45 45 1 CC OJ f-* - 44 ^ CO N ^ —1 —< t- ■** 1 O > 40 40 o o CC -H 40 »- i>* ^ \G> %a oj CD OJ O > CD —• cc 1 37 i 05 00 (M 37 I NONCC^r-.cCO t- 37 C3 > 00 OJ CC 40 00 cs cc 40 ^ O ^ Ol O cc - CD O g O 40 Tj OJ CC CD 39 | 37 37 (MiOh-h cc —« (N iO 32 CD O 04 04 CC OJ OJ OJ cc , B 39 39 39 1 - 38 O ^D •—< CD GO OJ co cc i ^ 09 60 O O f-H o - 59 OJ CD ^ 1 OJ OJ *—t t* %a OJ iO d lO «—i O CD O os t> ^ ^ CC iQ lO O ^ 1' CD h O (N OJ iO - xO — 56 56 OJ OJ o OJ 54 CD CC t' ph CC CC OJ - CD Id rt 00 lO 58 1 58 2 - CC 55 OJ —1 CC lQ ^ ^ .-H o 55 B 0) >o 3 O *> začetku šol. leta vpisanih . rišlo iz drugih zavodov . . . j C? a 3 m 1 novih ) ponavljalk apustile šolo radi bolezni . dšle v druge šole dstranjene po čl. 43. e ... apustile šolo Z »O ;□ OJ* V •/, (M 03 (M 00 00 05 O ^ CO eo^ - v ^ ^ ^ w co cc co ia co ccT oT »o* o' oT of cT cT 03 CO CO f- cc cTčTo' 05 T* cc co cc CO cc cT o' cT o" 05 3 'c? 53 & CC 00 O 00 C5 05 «O CO rn 05 t' m W CO 03 CO CO o: 05 — *«* — CC 03 co ;o S VIII. 4 l« 7 1 2 30 29 1 O 05 — CC Ol O 3 > —• 05 03 ^ 28 27 1 00 co 01 OJ 28 i > CO GO 00 23 22 1 cc cc 03 03 23 > 00 (M O 0 o 01 03 25 25 25 X3 > ?l 05 ifl O O CO 44 44 Tt< ^ 44 V. a — O co CO — 03 44 44 44 44 44 V ! > H^ilOOCO-H 40 39 1 40 40 O 1 Ä j1 > ^ 'X 00 - ^ ^ - 37 37 37 37 E** cc IV. a 1 9 20 6 I 3 40 39 1 40 39 1 o -'T III. c ^ N CO (M CO CC —1 rH 39 37 1 1 39 39 05 CC 1 -C (N^-COO- 32 31 1 32 32 32 CCO«^ 03 — 00 ^ , cc cc 00 »O *■* 03 CC CC 00 CO II. a II. b ^ CO 05 © ^ (M —| 59 59 59 59 59 (N CO 03 CO 03 CO —< 03 51 51 51 50 1 lO O t'» CO CO 00 03 — 54 53 1 54 53 1 lO i HH — i> 03 03 55 55 1C OJ Ol —1 iO o 55 Učenke po starosti: 11 let 12 „ 13 „ 14 „ 15 „ 16 „ 17 „ 18 „ • • 19 „ 20 „ nad 20 let Skupaj . . . Učenke po narodnosti: Slovenke, Srbkinje, Hrvatice. Ostale Slovanke Nemke Ostale Skupaj . . . Učenke po veri: Rimsko-katoliške Pravoslavne Grško-katoliške Protestantske Židinje Skupaj . . . CC -rji lO O 05 GO t>" crT ic' crT OJ CO CD OJ O t>OJO500t^00CD© -“ * c: o: cm co — OJ ^ 1-H 05 CO O ^ O (M (M 00 CO O 00 OD CO t> lO O (M lO CO CD O o OJiOClH O 05 03 05 CO r- CO ^ 00 05 C- 05 00 00 00 lO CO ^ CO CO oo 00 05 O — 03 a >o X» X * % A o M > ‘s- ■ TJ .2 o ^ _Q »N 5? o . .o #o a "o pC 'z? S* c5*^ o; •r 5 bc bo C .a > £ a Jc cs 2 " eo JD p J2 J5 ti r-„ tM O 5 O o o ^ p,t3 m a p« a.S >o >« 00 Trgovski tečaj. Trgovski tečaj se je otvoril po sklepu občinskega sveta z dne 21. marca 1900. in vsled odobrenja bivšega c. kr. šolskega sveta z dne 30. junija 1900, št. 1074 s šolskim letom 1900/1901. Trgovski tečaj je enoleten in je namenjen onim gojenkam sedanje gimnazije, ki so dovršile štiri nižje razrede srednje šole, ki bi se rade posvetile trgovskemu ali obrtniškemu poklicu in bodo v uporabo na domu svojih staršev ali pa imajo že na kak drug način zasigu-rano svojo eksistenco; tečaj torej ni namenjen gojenkam, ki bi si iskale pisarniškega poklica kjerkoli. Trgovski tečaj nudi svojim absolventkam poleg praktične izobrazbe še sledeče udobnosti: 1.) Izpričevalo trgovskega tečaja nadomešča na podlagi § 13. a zakona z dne 5. februarja 1907 državnega zakonika št. 26 in ministrske naredbe z dne 13. avgusta 1907 državnega zakonika št. 198 pri dokazilu učne dobe v kakem trgovskem obratu eno leto predpisane uporabe kot vajenec. 2.) Absolventke trgovskega tečaja so oproščene obiska gre-mijalne šole z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti z dne 28. avgusta 1929 O. br. 2.572. Trgovski tečaj je dobil po svetovni vojni pravico javnosti z odlokom poverjeništva za uk in bogočastje z dne 12. avgusta 1919, št. 3828, spada pa od leta 1922 dal je pod resort ministrstva trgovine in industrije. Pogoji za sprejem v trgovski tečaj so: dovršena nižja srednja ali meščanska šola z završnim izpitom in sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine in računstva. Na koncu šolskega leta morajo gojenke polagati posebej še izpit. Učiteljski zbor. Jug Anton, direktor mestne ženske realne gimnazije, poučuje nemščino 2 uri na teden. Lapajnar Angela, sodna oficijantka, poučuje strojepisje 19 ur na teden. Modic Peter, profesor državne trgovske akademije, poučuje trgovsko in menično pravo od 1. marca 1930. Dr. Mole Rudolf, profesor na mestni ženski realni gimnaziji, poučuje srbohrvaščino 2 uri na teden. Peternelj Ciril, profesor na mestni ženski realni gimnaziji, poučuje trgovski zemljepis, blagoznanstvo in javno upravo, 3 ure na teden. Sič Albert, profesor v p., poučuje trgovsko računstvo, 5 ur na teden. Sič Franjo, profesor na trgovski akademiji, poučuje knjigovodstvo in korespondenco, 11 ur na teden. Špindler Martin, višji finančni inšpektor, je poučeval trgovsko in menično pravo. 4 ure na teden do 1. marca 1930. Dr. Svetelj Blaž, profesor na državni trgovski akademiji, poučuje stenografijo, 4 ure na teden. Gojenke. Bregant Zvona Klemenčič Marija Penko Zofija Cimperšek Zlata Knez Marija Petan Slavica Čemažar Valerija Kolnik Marija Piller Jelica Čepirlo Zora Kos Marija Podbršček Anica Gerčer Hilda Kovačič Hilda Podreberšek Pavla Gregorič Štefani ja Kremžar Marinka Pretnar Bogi Gržinič Draga Kresse Helena Proj Angela Hvala Joža Lah Cveta Repič Marija Jelar Bogomila Legiša Vera Rom Elinor Jelašič Nevenka Lojk Silva Saršon Vida Jenko Branka Mallv Pavla Stresen Ljudmila Jerausch Marjeta Medica Lidija Šenica fvana Jeromen Pavla Moljk Marija Velkavrh Ana Kerschner Ružiča Nahtigal Karolina Verbič Marija Kink Zora Pavlič Dragotina Žitko Zora Gospodinjska šola «Mladika». Kot začetek današnje enoletne gospodinjske šole «Mladika» je smatrati prvi gospodinjski tečaj v šolskem letu 1911./12., ki ga je otvorilo društvo «Mladika» in ki je trajal prvotno samo pet mesecev, kakor vsi naslednji. Voditeljica teli tečajev je bila že takrat gospodična J. Zemljanova. Z letom 1914./15. naj bi se bil otvoril potem enoletni gospodinjski in kuharski tečaj kot nadaljevalni tečaj liceja. Učni načrt tega enoletnega gospodinjskega tečaja je bil odobren od bivšega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 18. decembra 1914., št. 4129. Ko je pa izbruhnila svetovna vojna, so gospodinjski tečaji prenehali in to delo je počivalo do šolskega leta 1920./21. V tem šolskem letu se je otvorila enoletna gospodinjska šola na podlagi dovoljenja kuratorija z dne 4. septembra 1920., št. 63 in odobritve učnega načrta po poverjeništvu za uk in bogočastje z dne 25. novembra 1920., št. 5235. Učni načrt je prikrojen modernemu času in teoretično in praktično izčrpen. Gojenke so zaposlene v tej gospodinjski šoli od jutra do večera z edinim odmorom ene ure pred začetkom teoretskega pouka v popoldanskih urah. Od leta 1922. spada tudi gospodinjska šola pod resor ministrstva trgovine in industrije. Učiteljski zbor. Jug Anton, direktor. Zemljan Jerica, voditeljica gospodinjske šole in upraviteljica internata, je poučevala kuhanje, splošna družabna pravila in nauk o serviranju. Bartol Marija, praktikantka, je poučevala kuhanje in praktične vaje. S. Dovč Matilda, praktikantka, je poučevala kuhanje in praktične vaje. Dragaš-Peršic Ana, praktikantka, je poučevala kuhanje in praktične vaje. Humek Vera je poučevala šivanje, prikrojevanje, likanje. Kolarie-Bahovec Antonija je poučevala gospodinjsko spisje, praktične vaje. Kumelj-Mohorič Vera je poučevala praktične vaje. Matkovič Jela je poučevala tvarinoslovje, gospodinjstvo, vzgoje-slovje in praktične vaje. Traven Albina je poučevala živiloznanstvo, teorijo kuhanja, praktične vaje. Učiteljice so pa tudi zaposlene pri nadzorstvu gojenk internata. Nadalje še poučujejo v gospodinjski šoli: Dr. Dolinar Anton, profesor, poučuje petje. Dr. Lah Ivan, profesor, poučuje literaturo. Lap Anton, mestni vrtnar, poučuje vrtnarstvo. Majcen Fran, pravni konzulent, poučuje državoznanstvo. Dr. Rus Mavricij, magistratni sanitetni nadsvetnik, poučuje zdravstvo. Wirgler Marija, profesorica v p., prefektinja internata. Gojenke gospodinjske šole. Bajič Vera, Loški potok, učiteljica. Pospišil Milka, Podpreska. Bonač Hilda, Ljubljana. Rojic Marija, Št. Vid. Bohorč Vida, Planina. Rozman Silva, Ljubljana. Errath Pepca, Mokronog. Skerlep Pavla, Mala vas. Guštin Anta, Ljubljana. Šterk Marica, Predgrad. Ivančič Francka, Velike Lašče. Škrabi Milica, Novo mesto. Jagodic Francka, Ovsiše, Radovljica, Varšek Rezika, Vrhnika. učiteljica. Zupančič Bernarda, Dol pri Ljub- Jerala Boža, Vojnik. ljani, učiteljica. Kraker s. Antonija, Škofja Loka, Čepon Nuška, Ljubljana. učiteljica. Ščetinec s. Avguština, Mekinje, uči- Langeršek Valerija, Marenberg. teljica ženskih ročnih del. Matek Anka, Rečica ob Savinji, Lazansky s. Klotilda, Varaždin, uči- učiteljica. teljica-praktikantinja. More Elka, Ljubljana. Vidmar Vlasta, Idrija. Nučič Marija, Ljubljana. Živanovič Dušanka, Beograd. Oblak Ivanka, Ljubljana. Y gospodinjski šoli «Mladika» se izobražujejo tudi osnovnošolske učiteljice, ki imajo veselje in so sicer sposobne za pouk v gospodinjstvu na kuharskih, gospodinjskih meščanskih šolah. Kandidatke osnovnošolske učiteljice z usposobljenostnim izpitom dobe v to svrho od ministrstva prosvete potreben dopust, da se prvo leto učijo kot običajno ostale gojenke gospodinjske šole, da so drugo leto tako zvane praktikantke in da položijo v tretjem letu po odloku bivšega ministrstva za javna dela z dne 19. marca 1909., št. 526—XXI a 12.108 B. § 14. predpisani izpit, ki obstoji iz domačih in klavzurnih nalog in iz teoretičnega in praktičnega ustnega izpita pred posebno za to določeno komisijo v smislu na-redbe poverjeništva za uk in bogočastje z dne 26. februarja 1921., Uradni list 1921., št. 25, naredbe 66. Člani te izpraševalne komisije so: Dvorni svetnik dr. Rudolf Marn kot predsednik. Direktor Anton Jug kot podpredsednik in vodja administrativnih poslov. Zemljanova Jerica, voditeljica gospodinjske šole, kot eksamina-torica iz teoretičnega in praktičnega gospodinjstva. Majcen Fran, pravni konzulent Mestne hranilnice, za državo-znanstvo. Dr. Rus Mavricij, magistratni zdravstveni nadsvetnik. za zdrav-Wessner Marija, profesorica v p., za vzgojeslovje. Dr. Tavčarjeva Franja in Prunkova Ljudmila, pisateljica, kot zastopnici praktičnega gospodinjstva. Absolventke izobraževališča za učiteljice gospodinjstva. 1.) Budinek-Korpar Jožica. Kranjska gora, izpit 1928. 2.) Dragaš-Peršič Anica, Ljubljana, izpit 1930. 3.) Delenardo Zdenka, Jušič, občina Kastav, izpit 1930. 4.) Fabjan Nada, Ribnica, izpit 1925. 5.) Gaberjevčič Sonja, Kočevje, izpit 1928. 6.) Hiti Justina, Ljubljana, izpit 1928. 7.) Humek Štefanija, Ljubljana, izpit 1921. 8.) Jezovšek Poldka, Studenci pri Mariboru, izpit 1925. 9.) Josin Verena, Ljubljana, izpit 1928. 10.) Kolarič-BaRovec Antonija, Ljubljana, izpit 1928. 11.) Kumelj-Mohorič Vera, Gornji grad, izpit 1928. 12.) Matkovič Jela, Ljubljana, izpit 1921. 13.) Matek Marica, Rečice ob Savski dolini, izpit 1923. 14.) Miki Marta, Središče, izpit 1925. 15.) Rihar Josipina, Ljubljana, izpit 1921. 16.) Svetel j Ljudmila, Ljubljana, izpit 1927. 17.) S. Toplak Romana Antonija, Brengove v Slovenskih goricah, izpit 1928. 18.) Traven Albina, Ljubljana, izpit 1928. 19.) Zemljak Otilija, Št. Jernej na Dolenjskem, izpit 1928. Dekliški internat «Mladike». Za poslopjem mestne ženske realne gimnazije se dviga med vrtovi in tivolskim parkom dekliški internat «Mladika», ki je v zvezi z gospodinjsko šolo. Poslopje je bilo dograjeno leta 1911. Vojne grozote in nasilja so prekinila s težko roko poslovanje cvetočega dekliškega internata, kjer se je razlegal zvonki dekliški smeh in vesela pesmica, so ječali ranjenci in se kovali vojni načrti. Ko pa je odšla vojna vihra mimo, so skrbni starši takoj po-izpraševali po zavetju in vzgajališču za doraščajoče hčerke. Z gospodinjsko šolo hkrati se je otvoril tudi internat, ki je bil sprva omejen samo na eno veliko spalnico in namenjen gojenkam gospodinjske šole. Polagoma pa se je razširil na vse sobe prvega nadstropja. Kmalu so pošiljali starši z večjo hčerko tudi še manjšo, tako da se je polagoma zbral cel venec manjših in večjih deklic raznih šol. Zdaj kuhajo in oskrbujejo mlade gospodinje ne samo zase, ampak tudi za učenke vsega internata. Vsako jutro se razidejo gojenke na vse strani mesta, v gimnazijo, osnovno šolo, učiteljišče, trgovsko akademijo in univerzo, med tem ko učenke gospodinjske šole kuhajo, pospravljajo, šivajo, perejo zanje itd. Poldan in večer jih zopet združita k skupnemu okusnemu obedu, ki jim nudi vsak dan kaj novega, dobrega — in potem pa se združijo k skupnemu delu v učilnici, pri razvedrilu, kakor tudi pri počitku v zračnih in prijaznih spalnicah. Tudi za obolelo gojenko je vestno preskrbljeno v posebni bolniški sobi, ki je od drugih prostorov ločena. Gojenke internata «Mladike». Cimperšek Zlata, Sevnica, trgovski tečaj na liceju. Černe Nada, Tomaj na Krasu, ženska realna gimnazija. Errath Pepca, Mokronog, gospodinjska šola. Hamburger Elza, Vinkovci, trgovska akademija. Jelenc Olga, Tržič, dvorazredna trgovska šola. Jerala Boža, Vojnik, gospodinjska šola. Kalan Sonja, Gornja Radgona, ženska realna gimnazija. Kerschner Ružiča, Bakovo, trgovski tečaj. Kolka Ružena, Rajhenburg, ženska realna gimnazija. Langeršek Valči. Marenberg, gospodinjska šola. Lenar Slavica, Tolmin, ženska realna gimnazija. Meterc Anica, Trbovlje, ženska realna gimnazija. Misner Magda, Belišče, ženska realna gimnazija. Obersnel Tatjana, Jesenice, ženska realna gimnazija Palčič Vlasta, Ljubljana, ženska realna gimnazija. Pernat Sonja, Laško, učiteljišče. Piller Jelka, Bakovo, trgovski tečaj. Pirc Tonica, Tržič, dvorazredna trgovska šola. Fotokar Heli, Ljubljana, osnovna šola. Saršon Vida, Kastav, trgovski tečaj. Šinigoj Mira, Ljutomer, dvorazredna trgovska šola. Schaur Silva, Vransko, ženska realna gimnazija. Šantič Vera, Ljubljana, osnovna šola. Škrabi Milica, Novo mesto, gospodinjska šola. Žtefe Anka, Trbovlje, ženska realna gimnazija. Šterk Marica, Vinica, gospodinjska šola. Toporiš Melita, Tržič, dvorazredna trgovska šola. Troha Natalija, Babno polje, osnovna šola. Vidmar Vlasta, Idrija, gospodinjska šola. Vrhovnik Zdenka, Zagreb, osnovna šola. Vrhunec Božica, Beograd, ženska realna gimnazija. Vrhunec Lenka, Beograd, osnovna šola. Vuga Nevenka, Kopriva pri Trstu, ženska realna gimnazija. Vukan Helena, Bodonci, univerza. Widra Mana, Trbovlje, meščanska šola. Živanovič Dušanka, Beograd, gospodinjska šola. Oznanilo za prihodnje leto. Gospodinjska šola «Mladika» se bo pričela dne 1. oktobra. Vpisovanje bo dne 29. in 10. septembra ob 9. uri zjutraj. Namen gospodinjske šole je, podati občo gospodinjsko naobrazbo in temeljit teoretičen in praktičen pouk v vseh strokah gospodinjstva. Za sprejem je treba, da je gojenka dovršila najmanj 16. leto in da se izkaže z izpričevalom dovršene meščanske ali njej podobne šole. Učni predmeti so: gospodinjsko spisje, računstvo in knjigovodstvo. vzgojeslovje, živiloznanstvo, nauk iz gospodinjstva, zdravstvo, vrtnarstvo, serviranje, kuhanje, šivanje, likanje in vsa domača opravila. Vse navedene predmete poučujejo strokovno izprašane učiteljice, oziroma profesorji. Vzporedno se priredita za gojenke gospodinjske šole tudi dva strokovna tečaja, in sicer a) samaritanski tečaj, b) tečaj za nego dojenčka v higijenskem zavodu. Za oba tečaja dobe gojenke diplome. Učenke so ali zunanje, ki stanujejo doma ali drugod, ali pa notranje, ki stanujejo v internatu, ki je v zvezi z gospo- dinjsko šolo. Zunanje gojenke plačajo mesečno z ukovino vred Din 500'—, notranje pa plačujejo za vso oskrbo in uko-vino Din 1000-—. Vsaka gojenka je s prijavo in z vstopom zavezana, da ostane skozi celo leto v zavodu, sicer je dolžna plačati odškodnino. Pouk traja od 8. ure pa do 6. zvečer. Odmor je med 14. in 15. uro. Učenke so razdeljene v dve skupini, od katerih je ena zaposlena pri šivanju, odnosno pranju in likanju, druga pa pri kuhanju. Teoretičen pouk se vrši skupno. Zunanje gojenke gredo po 18. uri lahko domov, notranje pa so zaposlene po skupinah pri pripravljanju večerje in pri posebnih urah, kakor pri francoščini, italijanščini, klavirju itd. V internat gospodinjske šole se sprejemajo tudi učenke iz drugih šol, ki imajo vso oskrbo in prvovrstno hrano. Mesečni honorar za te učenke znaša Din 1000’—. S seboj je prinesti perilo, obleko, določeno po uvidevnosti staršev, jedilni pribor in prtiče, posteljno perilo, eno letno in dve zimski odeji ali pernico in blazino. Internat preskrbi zdravnika ter ima poleg učiteljic tudi še prefektinjo, ki poučuje francoščino in vodi francosko konverzacijo. Za klavirski pouk je plačati posebej Din 150'—, ker je za to posebna učiteljica. Večerni gospodinjski in kuharski tečaji za uradniške soproge, uradnice in za delavke se bodo tudi letos vršili. Ti tečaji se začno prve dni oktobra, trajajo tri mesece in se vrše po trikrat v tednu od 17. ure dalje. Pri večernih tečajih je poseben pouk za kuhanje na plin. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo mestne ženske realne gimnazije in voditeljica gospodinjske šole. Zaključna beseda. Mestna ženska realna gimnazija, trgovski tečaj in gospodinjska šola z internatom, torej ves ta mestni zavod je vsled srečno izbranega učiteljskega zbora, ki je v svojem poučnem in vzgojnem delu enoten in solidaren, v najlepšem razvoju, je na vrlo dobrem glasu in je vršil in vrši svojo nalogo vzorno v vsakem oziru. Kakor je bil zavod ustvarjen z močno nacionalno tendenco, da ga takratni režim ni rad videl in gledal, tako so dobile gojenke tedanje višje dekliške šole in poznejšega liceja tako nacionalno, ne samo slovensko, temveč slovansko vzgojo, da so voditeljice ženskega pokreta za ono sijajno majsko deklaracijo izšle ravno iz tega zavoda. V kolikor pa je ženski del našega naroda razumel takoj po prevratu svojo misijo v jugoslovenski orientaciji, je pa to zopet posledica zadevnega zavestnega in smotrenega delovanja in vzgoje ženske mladine po učiteljskem zboru tega zavoda. Zavod torej ni vršil svoje naloge morda v plemenskem smislu, pač pa so bile gojenke, kolikor so stale v čaru šole in v delokrogu učiteljskega zbora in niso bile preveč pod zunanjim kvarnim vplivom — to so pa bili redki poedini primeri,, ki jih človek ravno komaj omeni — navdušene in idealne Jugoslovanke. Posebno gre omeniti pri tej priliki tudi še številne, izredno skrbno in z ljubeznijo pripravljene iskrene prireditve, ki so namenjene staršem gojenk in sploh prijateljem tega zavoda, in do sedaj še vedno lepo uspele razstave ženskih ročnih del in risanja, razstave kuharskih izdelkov in čajanke gospodinjske šole ob sklepu vsakega šolskega leta, ki so vzbudile širom naše domovine vso pozornost. Gojenke ženske realne gimnazije in celokupnega zavoda se odlikujejo po strumni disciplini ter lepem vedenju na zavodu in tudi zunaj, da pa je njih vzgoja izročena pravim rokam, priča tudi dejstvo, da je ni socialne, ne kulturne, pa tudi ne nacionalne prireditve, kjer ne bi mladina tega zavoda odlično sodelovala in se tako za življenje praktično usposabljala. Mestna občina je lahko na ta svoj zavod ponosna! Direktor Anton Jug. Nared ba za konec tekočega šolskega leta in za začetek novega šolskega leta 1930/31 na Mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani. I. Razredni izpiti in ostali izpiti se vrše v roku od dne I. do dne 10. septembra. Gojenke z razrednimi izpiti se prijavijo direktorju gimnazije do 1. septembra. II. Vpisovanje gojenk za novo šolsko leto se vrši v dneh 11., 12. in 15. septembra, in sicer II. septembra za prvi razred, 12. septembra za gojenke, ki hočejo na novo vstopiti v zavod, 15. septembra za gojenke nižje in višje gimnazije, ki so bile že na zavodu. Za vpisovanje v 1. razred prinese vsaka gojenka s seboj izpričevalo čez četrti razred osnovne šole in krstni list. Na novo vstopivše gojenke predložijo prošnjo za sprejem z zadnjim izpričevalom in krstnim listom. Izpričevalo mora imeti odhodno klavzulo zavoda, katerega gojenka zapusti. Vse ostale gojenke se vpisujejo na podlagi izpričevala iz prejšnjega razreda. V prvi razred se morejo vpisati samo one gojenke, ki dopolnijo v tekočem koledarskem letu 10. do J 5. leto. III. Ravnateljstvo ponovno opozarja gojenke, da veljajo disciplinska pravila v polnem obsegu tudi za čas počitnic. Direktor Anton Jug. Y sebina. Iz zgodovine zavoda ........................................................... 3 Iz zadnjih desetih let..........................................................5 Kronika........................................................................12 Kuratorij mestne ženske realne gimnazije.......................................17 Učiteljski zbor ....................................................... , , 18 Knjižnice......................................................................21 Kabineti in zbirke.............................................................22 Predpisane učne knjige.........................................................23 Naloge.........................................................................27 Predavanja iz slovenščine......................................................32 Interne prireditve po razredih................................................ 35 Privatno čtivo.................................................................35 Neobvezni predmeti.............................................................36 Ekskurzije.....................................................................37 Imenik učenk...................................................................39 Višji tečajni izpit............................................................51 Nižji tečajni izpit............................................................54 Dijaška društva................................................................55 Statistika učenk...............................................................56 Trgovski tečaj.................................................................59 Gospodinjska šola «Mladika»....................................................60 Dekliški internat «Mladike» ...................................................63 Oznanilo za prihodnje šolsko leto..............................................64 Zaključna beseda...............................................................66 Naredba za konec tekočega šolskega leta in za začetek novega šolskega leta 1930/31 na Mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani .... 67